List 22.
Tečaj
XVI.
gospodarske, obertniške
Izhajajo vsako sredo po
poli. Velj
tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta
kr
v
posilj
po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr
9
za
1 fl. 10 kr
Ljubljani v sredo 2. junija 1858
Krajnskim gospodarjem
9
lvů lije izrejajo» mer® Pomn°ziti. Iz tega spet vidimo, da ni prav
t
ako
Slavno c. k. deželno poglavarstvo je 7. dan t. m. okli-cati dalo, da se bojo kobilam letos premije v Mokronogu na Đolenskem delile in sieer 7. dan vélikega serpana ali a v gusta, kamor se ima živina do 9. dopoldne pripeljati.
Ktere kobile utegnejo premije dobiti, se bere v lanskih
pokoncujemo pt nosti v roke
prevec in da tako segamo Božji previd
T)
Novicahu. pa tudi v letošnji „Pratiki" natanko.
C. kr. deželno poglavarstvo je oklicalo to že zdaj, da se morejo gospodarji ob pravem času pripraviti. Nadjati se
je, da bo več živine se poganjalo letos za premije kakor lani v Kranji.
Kdor se hoče hroščev znebiti, si mora sam pridno pri-zadevati in jih na vso moč zaterati. Pravijo pa nekteri Ako smo po vseh njivah, travnikih in vertih hrošče zaterli jih vendar zopet toliko přiletí iz gojzdov, in vès naš trud in vse naše prizadevanje je prazno. Na to odgovarja Rat-
da se hrošči v gojzdih (borštih), posebno na
9
zeburs:
takih krajih zberajo, kjer se dajo lahko najti. Če pa tudi ni mogoče, govori dalje, vseh hroščev ugonobiti, temuč
le polovico njih
kar pa ni težko
bi ze to veliko po
Od poljskih čuvajev kaj
magalo; kajti zalega hroščev se gotovo izvali, zate ranje červičev pa prizadene dosti več truda in stroškov.
Naberanje hroščev je poglavitna reč. S pobe-ranjem hroščev se odverne neizrečeno veliko škode. Česi

Ker ste se pogovarjali v zboru kmetijske družbe od poljskih čuvaj ev, naj Vam povem, kako je s tem
tukaj pri nas. Pri nas ima sploh vsaka soseska svojega pokončal le eno babico, si jih pokončal prihodnje zalege
poljskega čuvaja; njegova dolžnost je, hoditi po polji in 20 pa tudi 40. Z največjim vspehom se pa opravi to zju-
paziti, da ne delà škoehe ne živina ne hudoben čloyek. Ako traj, dokler še osterpnjeni na drevji visé in se lahko
dobi živino v škodi, jo izžene in zatoži županu živinčeto- otresti dajo. Dokler so nocí merzle, se deržé hrošči bolj vega gospodarja, ki mora odločeno kazen plaćati v soses
9
kino dnarnico in poverniti storjeno škodo, ako jo tirja po škodovanec.
na spodnjih vejah. Ker hrosci silno tezko poginejo, se mo
, ko si jih na veliko razger njeno rij uho natresel
s krop om popariti, da
rajo
ali v kako jamo ali kad
9
vreči in
Enako se godi tudi s takim clovekom, ako pride čuvaju vzamejo konec, ali pa jih pomandraj in zmečkaj.
Kjer z drevesa na terde tla cepajo, je dosti, jih po samem
W m	H ■	>
v pést. Za svoj trud ima čuvaj primerno plačilo v žitu ali
v dnarji, ki mu ga odrajtujejo poljski posestniki. Da so pohoditi. Dobro je, ako se naberanje kebrov izročí ljudém
v t • .1.1 „ • • _ i.i •___ *_____• i.__________• __ .	i,:v . .	.	,	, v	»	...... .
stroški sklenjeni s takim cuvajstvom, je res; al kjer je za plačilo, tu j*, ««	v^an^mu, men jm
potrebno, prevaga dobiček vse stroške obilno. Ako pa ni vorjeno mero nabere, tudi izgovorjeno plačilo. Za to delo
to je
da se placa vsakemu, kteri jih izgo
9 » *
kje
potrebno, se vé, da
bi
bilo abotno, najemati
m pla
čevati koga za pohajkovanje. Kjer so soseske maj hne, ali kjer varuje škode sosed soseda in čuje, da ne pride živina v ptujo škodo, ondi se res ne splača imeti posebnega čuvaja za polje. Kjer so pa soseske velike, njive dalje
so otroci dobri, če se dostojno podučé, kako naj delajo. Tudi berači naj se udinjajo; saj za to delo so dobri, če tudi za drugo niso. Kaj, ko bi se berači k temu silili namesto da z beraško mavho po deželi postopajo.
Veliko težje je cer viče zatérati. Priporoča se polje
V	. V •
7
~ — - -J" — — r ~ " j ~ •	~w r ~ ~ ~ ----- ------ 7 V	î VI11W	JV/ V u * * 1 v V zjuiua un» JL i ijJUJ uva pu puijç^
od hiš in ljudjé vsake verste, je pa le poljski čuvaj stra- v kterem so červiči, dobro gnoj iti, ker radi grejo za
v	ř • ;	* • «	-	f	-	__	_	__
šilo, ki brani zajcu v zelnik.
Iz Cerknice.
Likar.
gnojem, potem pa, kadar nastopi mraz, polje preorati
9
da
červiči zmerznejo
Cerviče z lugom, apnéno vodo polivati
9
Spomladanski hrošči ali kebri
9
marveč še škodljivo
9
njih natora in življenje, njih škodljivost in njili sovraž-
niki, kako jih pokončati in pokončane porabiti.
(Konec.)
da bi poginili, ne pomaga samo nič bi utegnilo biti nekterim rastljinam.
Ako vidi kmetovavec, da začne žito, sadež na polji bledéti, je treba brez odloga njive prekopati ali pa pre-
po-
9
orati in potem cerviče poberati. Tudi vrane jih pridno
Veliko hroščev pokončajo natopirji; dostikrat se na- berajo za plugom. Če njiva ni velika, se morejo preši či
hajajo od srakopêrov (Neuntodter) na ternje nabodeni. Mravlji near ali kozomolzec (Nachtschwalbe) jih loví zvečer okro

nikov.
g letaje. Vrane, kavke, škorci in vrabci lové hrošče; vrane in kavke kljuvajo tudi cerviče iz trav-
V zvonikih se najdejo včasih celi kupi hroščinih ostanjkov, kamor so jih postovke, kavke in drugi ptici
na-njo spustiti, kteri bodo kaj červičev pobrali. Gotovo da jim ne škoduje, če tudi veliko červičev požrejo, samo treba je jim zraven še druge piče in pijace dajati in dolgo ne smejo na vročem soncu ostati. Da pa tudi
V • V ,	m	v .	V	. V
pre pre
sici ne pokončajo cervicev popolnoma, nam priča to
9
nanesli. Tudi sokol jih pridno zalezuje.
Kako malo pa more vse to, kar je natura sama za pokončevanje hroščev napravila, te živali zatreti, nam pri-
da v
gojzdih, v kterih se prešiči vsaki dan pasejo, delà ta merčes veliko škodo. Na preorane njive naj se seje ali sadi
kaj
9
kar zgodaj dozori. Skušnja je pokazala
da se hroščevi červiči radi na
9
cajo hroščeve leta. ktere se, kakor smo že rekli, po
da
berajo v v o ti in ah, ktere so se same ali pa nalašč nare
letih versté. Res je sicer, kar smo ravno povedali
HHHHHMH 9 ■■■■
imajo mnogo sovražnikov; ako
9
dile, v kertinah itd.
Naredili so tedaj tacih lukinj
9
da
kebri
dostojne pomočí pričakovati v letih, v kterih je sila veliko
bi pa hotli od njih bi jih v nje lovili in pokoncevali. Ali bi bilo 10 ali 12
tacih votlin na oralu zemlje dosti, ni gotovo, in blezo bi
hroščev, bi se mogli tudi ti njih sovražniki pred po pri
tudi le malo pomagalo.
170
Červičev se nabere vcasih pod rušftjo na travnikih toliko, da se jih nahaja po 10 do 12 na prostoru le kva-draten čevelj velikem. Dobro je tedaj rušnjo vzdigniti in červiče pomoriti, potem pa rušnjo nazaj položiti, če ni že
vsa vsahnjena.
Kadar o poldne sonce vroče pripeka, pocerkajo nek červiči sami v eni uri, kteri so na verhu zemlje. Tudi na pašnikih in prahah je veliko červicev skritih; samo da se tù ne morejo tako lahko zasledovati.
Kjer se červiči kake rastljíne lotijo, je večidel tudi že po nji. Dostikrat pa ostanejo še dolgo pod objedeno in vsahnjeno koreníno in objedajo še stranske izrastlike.
Znano je, da preši či hrošče kakor tudi njih červiče radi hrustajo, tudi kuretnina jih rada zoblje in dobro jim tekne. Verh tega pa dajajo kebri tudi še dober gnoj. Tudi mazilo za voze so že skusili iz njih kuhati. Poznamo ljudi, kterim se ne gnjusi, kebra pozobati.
Tako se dá škodljiva žival kmetijstvu vprid ober-niti, če le hoćemo. Pa vsi gospodarji, vsak na svojem, se morajo lotiti kebrov.
Mnogih pregovorov, ki so znani o kebrih, ne omenimo, ker so večidel posneti le iz praznih vraž in babje vere.	t ^ : , ' '	. j ^^
(Dalje.)
Gospod fajm. Zalokar so naznanili zboru, kar se je lani skušalo in dělalo na družbinem vertu, kterega oskerbnik so. Povzamemo iz tega naznanila sledeče:
Bivec in riček sta se obnesla oba lani prav dobro. Seme obojih je močno oljnato. Bivec se seje v jeseni do sv. Lukeža, riček pa spomladi po sv. Jurji do srede majnika. Bivec cvetč, če je sušec gorak, že po sv. Jurji, in je bčelam kaj prijetna paša, ko še skor druge nimajo. Bčelarjem ga tedaj gosp. fajmošter zlo priporočajo. Dozori pa bivec že kakih 8 ali 10 dni pred Kresom; na ster-niše njegovo se more še tisto leto kaj druzega vsejati. Riček pa dozori še le enmalo pred porcijunkulo. Seme obojih se dobi na vertu kmetijske družbe.
Lanska suša poleti in jeseni je na pešeni zemlji druž-benega verta zaterla skor vsaki sad. Mumjina pšenica je popolnoma konec vzela; sivi ajdi je škodovala suša in slana; pa vidilo se je, da ta nova ajda prekosí v vsem našo navadno. — Iz dunajské razstave nam je prinesel dr. Bleiweis mnogo sort krompirja; 21 sort so ga gosp. fajmošter vsadili, pa lani malo in le drobnega přidělali; upajo, da ga bodo letos več. Tudi s 4 sortami kor uze ni bilo bolje. Neizrečena suša pa je zaterla tudi mlado drevje in pokončala več starej ih dreves. Razun imenovanega krompirja in koruze so sejali letos talaverne pšenice, zgodnje piemontežke, veličanske reži (kaj lep sad!), černikastega českegaovsa, mnogo sort gra-hore, volčjega boba rumenega in višnjevega, francozke, angležke, braziliške innemške leče; sila veliko murbenega semena in sadnihpešk; iz Verone
so zasadili 100 cepljenih murv (moretiane).
Laosko leto se je iz verta kmetijske družbe 756 sadnih drevesc in 4907 murb prodalo, med temi 1000 murb in 300 jablan v Reko, 800 murb pa v Bruk na Štajersko, ostalo drugo pa domá po Krajnskem. Iz tega se vidi, kako močno kupujejo ljudje sadne in murbene drevesa, in da družbeni vert, če bi drevje še tako rado rastlo kakor ne, bi bil kmalo premajhen, vstreči vsem, ki želijo drevja.
Za gosp. fajmoštrom Zalokarjem je naznanil zboru dr. Bleiweis imenitniše reci od kmetijskih šol, ki so bile lani pervo leto v Ljubljani, drugo na grajšini gosp. predsednika na Fužinah, tretja pa v Preddvoru. Pozimi so bili vsi učenci kmetijskih šol v Ljubljani, kjer so jim gospod fajmošter Zalokar razlagali kmetijstvo, gospod
Andrej Fleišman gojzdno drevjè, gobe in poglavitne vodila gojzdne reje, dr. Bleiweis pa živinorejo. Učenci so konec leta preskusnje dobro prestali vpričo gospod prof. Konšek-a, kterega je, kot začasaega učenika kmetijstva na ljubljanskih šolah, slavno deželno poglavarstvo kot ce-sarskega komisarja k preskušnjam poslalo. Z veseljem je naznanil dr. Bleiweis, da je višje c. k. armadno poveljstvo v Veroni, učencu J. Leskovic-u, kterega so letos v vojake vzeli, na prošnjo kmetijske družbe dovolilo, da ostane v šoli, dokler je ne dokončá, to je, do vseh Svetih leta 1859.
Iz naznanila o kovaški šoli in živinozdravniš-nici se je zvedilo, da lani je 11 kovačev v šoli bilo, in da število vseh skupaj, ki so se dosihmal v ti šoli kovaštva in živinozdravilstva izučili, znaša 107. Tudi lani so kovači imeli pod vodstvom gosp. Skale-ta priložnosti dovelj se izuriti v ko va nj i zdravih, napčnih in bolnih kopit, ker med 1536 podkováními konji, 6 volmi in 4 osli, je bilo 213 kónj z napčnimi ali bolnimi kopiti. Pa tudi v izdelovanji kmetijskega orodja in mašin so se lahko veliko vadili, ker razun popravljanja starega orodja se je naredilo več novih plugov vsake sorte, bran, škoporeznic itd. Kar se tiče plugov in škoporeznic, so imeli gosp. družbeniki danes lepo priložnost viditi na Poljanah napravljeni plug, kterega lemež se v hip oberne na desno ali lev o stran, kakor se na goratih njivah potřebuje; nova škoporéznica, vsa po angležki podobi napravljena, nařeže v eni uri 18 do 20 vagánov lepe škope; ta mašina, ktera je res prava dobrotnica pri vsaki večji kmetii, veljá le 50 gold. Ce gospodar naloži 50 gold, na činže, bo dobil na leto k večjemu 3 goldinarje — naj pomisli, koliko več dobička mu ta škoporéznica vsako leto donese, ako rajta, kaj plača hlapcu ali pa kakemu drugemu škopo-rézniku. — Tudi v živinozdravilstvu so imeli dosti priložnosti se kaj naučiti, ker 186 bolnih konj, 24 goved, 10 ovac, 18 prešičev in 56 psov; v vsem skup tedaj 294 bolnikov se je ozdravljalo v bolnišnici skozi leto, med kterimi se jih je ozdravilo do dobrega 256, zboljšalo 20, poginilo 6, pobilo 12, med kterimi 10 smerkovih in červivih kónj. 6 kónj ubozih gospodarjev je bilo brez plačila ozdrav-ljanih in ozdravljenih.
(Dalje sledi.)
Gospodarske skušnje.
(Prešaj ene mlade drevesa hi rajo}, če se pri presajenji globokeje vsadé, kakor so popřej v drevesnici ali vertni šoli stale ; skušnje so učile, da po 2 pavca pre-globoko vsajeno drevje v 15 letih konec vzame, k večjemu sterpi 20 let; če so še čez 2 pavca vsajene bile, pa po-ginejo toliko prej. Ce jih vsadiš za cei čevelj globokeje, je že pervo leto po njih. Veliko tedaj je ležeče na tem: kako globoko se vsaj a prešaj eno mlado
drevje.	*
(Iz jajca spoznati: ali se bo iz njega pete-
linček ali piška izlegla). V poslednjem velikem zboru
dunajské kmetijske družbe je dr. S tam povedal, kar je o
tem v nekih francozkih bukva h bral, takole: Jajca, v kterih
je petelinček, so na špici gerbaste, kakor prešip-
njene, — v kterih pa so piške, take so na špici
glad ke in okrogle.
Slovensko-horvaška povést
o Čehu, Lehu in Mehu.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec.)
Po takošnem bi bili očaki Čehov, Lehov in Mehor iz naše slovenske kerví, in ako so se po jeziku izrodili, ter je temu kriva klimatična lega, zmešanje
171
s severními slovanskimi betvami, ktere so pod
Da so tudi Japodi biii Illy ri, pričuje ime njihovega
imenom Ven do v kraj Odre, Visle in baltiškega mesta Vendům; primeri ilirsko-škipetarski: ftsvâi, mesto,
morja stanovale, dalje upljiv sky tsko-sar matskega življa.
kraj
9
selo.
Da bi vendar kak kriticen starinoslovec v Istri in
cije
Ni se toraj čuditi, da jezik karpatskih Slovanov po Dalmacii nabiral neslovenske in netalijanske kakor nekdanjih Velikomoravanov, današnjih Slova- besede v jeziku raznih prebivavcov Istre in Dalma kov, dalje v sedmem stoletji iz bele Horvatske pridših Horvatov je tako v bližnji sorodnosti z jezikom per-votnih norensko-panonskih Slovanov.
Učena gosp. Vole i c in Saj o vec sta moža za to. Ker sedaj poznamo značaj ilirskega jezika, nam to spet bolje poterjuje, da stari Panonci niso bili Illyrh
Učeni dr. Rački1) je sam mnenja, da so od Vlaho v iz Ako jih nekteri gerski pisatelji Illyre imenujejo, veljá vse
Panonije pretirani Sloveni ostali v karpatičkih to le v političnem obziru, nikdar pa ne v narodo-
predelih okoli Vaga, Itrona
9
Iplja
9
ajave, Her- pisnem
nada, Torysa, Ondave in gornje Tise. In ravno tam
^ 7	- _ . ____.	«	i• f .i	v «
Vse izreke rimskih in gerskih pisateljev o teh zadevah
je domovina iz Bele Horvatske se izselivših očakov pa bodem v svojem delu obširniše povedal
hervatskih: Muhola, Lobelja, Horvata itd.
»	9	Í	W	^^L
Gori sem rekel, da so današnji skipetarje zmes
9
ibersko-ilirskega plemena, vendar s tim ne terdim da so stari 111 y r i bili ibersko pleme. Po ostrem pretreso-vanji so stari Illyri bili arjansko pleme, in sicer z
Gerki v večji sorodnosti kakor marsikter drug rod arjansk. Njihova domovina je bila Illyri a, ali ne ona
9
Illyria, kakor so jo pozneje Rimljani v politiškem zmislu jemali, ampak pokrajna od reke Drila do virov Kolpe. Betve večje Illy rov so bili: Dalma ti, Japodi in Li-burni. Razširili so se se Mlyri-po Macedonii', Epiru
in The s ali i. Del Illy rov so tudi bili Darda ni
9
kteri
so v My si i stanovali, in na jugu na Makedonce in Pa e once, na iztoku pa na Trake segali. 2
• Po starih
poročilih so Illyri iz Perzije 3J se izselili. Druge po-ročila betvo Illyrov Dal ma te imenujejo soplemenike Fry-gov in Armenco?. 4)
Ker iz jezika starih Fry go v imamo
več
besed za
pisanih, tedaj lahko razumemo, kakošen je jezik starih Illyrov bil, in se tudi lahko prepričamo, da Illyri niso
bili Slovan i.
aukew,
xai
10V
Tako Hesychi piše: âdctfivei ró,
cpiXov aâafjivcc XiyovGii.
Primeri persiansko: ham dam, socius, amicus
(pQvytç
9
fami
liaris.
Dalje :
55
"Aksvof Ttioymva (pçvyeg.
a
Azenon se je
pri Frygih brada velela. Primeri arménsko: a z el el, bar-bam secare. Dalje: ^Bá^akov ífianov xaito aiâoîov tygvysg."
primeri arménsko :
Bambalon je srajca pri
Frygih ;
bomb i un. Dalje: „Bsqsxvvôcci daipoveg oí tfrQvysç" ; primeri persiansko: bargandán po Meninskem: bachanalia. Ovavovovv", vulpes, lisica itd. (glej Boetticher Aric.
55
str. 30
9
31
9
32, 33).
Iz teh besed vidimo, da so Armenci Frygi in torej
tudi stari Illyri bili eno pleme.
Da so tudi Daim at i bili ilirskega plemena, in so-rodniši z Gerki kakor s Slo vani, nam pričuje ime mesta 'EmdavQoç. Epi da uros je današnji Dubrovnik, in znamenit prikazek je, da Dubrovnik je slovenska přestává staroilirskega imena Epidauros.
Učeni jezikoslovec Pott5) je dokazal, da Epidauros pomeni: „ob dobravi, circa saltům4' stojeće mesto
9
kar
9
jrerska
9
du
in da ilirska beseda âavQoç to pomenuje âavXog, dichtbewachsen, toraj: gošča, dobrava brava.
Kakor Illyria pomenjuje mužnato zemljo, in Albania bregovato zemljo, tako Dalmacia pomenjuje: Schafweide, Scháferland, od ilirsko - škipetarske besede: dalma, ovca (glej Hahn „Albanesische Studien" stran
230
235).
Dr. Rački, v Arkiv za jugoslov. povest IV kn. stran 238
ùller, Dorier I, 2 itd., dalje njegov spis: „ die Makedoner" str. 43 itd. Ptolom. 3, 9, 2. Strabo 7. P
Glej Ottf. M
Ueber
„Hist. nat.tt 3,
29
1
T
Ar i sto ph. Aves. 1520
Cram
< 9',H> I
k Lykoph. 1127
3
Sch
Anecd. graec." Oxon. IV
257
0 P
v Kuhnovem „Ztschr. f. vergl. Sprachf." VI, 405
Mest
imena ilyrsk
m 1 j e imajo celo drug
značaj, kakor mestne imena zapadne Panonije. Primerimo
samo: Dare or i th
9
Dokl
9
hium, Leusinum, M
9
9
D arak Ninia
9
Dyrrh
9
Olchinium
Vsak poznatelj starih jezikov vidi iz teh ilirskih topiskih imen kroj bolj gerškemu kakor slovenskemu jeziku
podoben. Sedaj pa primeri
panonskih mest
L
gati cum Peto via
Logat Petov
po
tvarini, kakor : R o g a t
9
kovo
9
Ragando
9
Petovo po tvarini kakor : Krakov, Kra Raerantovo
rini kakor: Ljub
. V
ft
9
K
ali Ragantno po tva
9
D
itd
9
Pult
Skarbat letina
po tvarini kakor: Sol at
9
Gib
9
M
9
di št
9
9
Ramis t Sredi
y v
itd
Ramište, po tvarini kakor
S
Kdo si upa terditi, da v teh panonsk
imenih vladajo tvarine ilirskega jezika? P niso bili Illyri,
lovenskih non ci toraj
kakor najnovejsi zgodovinopisci terdijo
Ali so morda bili Traki, kakor Kiepert hoče
Pre
vdarimo
M I
Ze gori sem povedal
kj
so bili pervot
sedeži
Trak
9
in da niso čez Dunaj nikdar segali. Gerški in
latinski pisatelji jih navajajo v makedonski Pierii, v The-salii, v Phokidi, v Boeotii, v Attiki, na otokih egejskega
na zemlji
■	9 ^m
morja, v mali Azii, v zemlji Getov in Dakov#)
al
med Savo Štir skem
aj
9
ni
in D
V 2 ikdí
1
v .
9
danasnj
d olnj em
padnem Ogersk
S
d
D
b
t
ne nov zgod
P
Trakov**) iskal. Vlahi (Kelti, Galii) tud
niso bil
9
kd
geg
rj ansk
tedaj i ar o d
9
k ti
ne SI
D
t v teh pok
jinah ne p
tako
Iz jezika starih Trakov imamo vec besed zapisanih se je miš v traškem jeziku velela: aqyilog, namesto , primeri osetsko:
9
b
9
arx
9
castellum ; cithara
Je
elela fiovvx co v, dalje še so imenovali mesto
Xs8
9

9
mec
QO[i(pciiœ
9
glavosekace: GaçaTictQccç itd
med veda:
Sadaj
še poglejmo oblike traskih mest« na primer: S arm
geth
9
Setid
9
Ger mizirg
Kapi d
9
D
get
itd
in te imena mestne primerimo z gori na
denimi panonsk
lovenskim
kakosen raz
iocek
*) Herodot je toraj bil dobro podučen, ko je od ilirskih Si gynov pisal, da so Sigyni terdili svoje pokolenje iz Me
d ij e
9
da so imeli me dis ko noso, in da Sigyn pomenjuje
na otoku Kypros doQaza, kopje, Lanze, Spies. Tudi pri Makedonci h je (jiyvv pomenil doQccta.^ primeri današnje
skipetarsko: singete, Wurfspiess. Ti Sigyni so stanovali od Istra do jadranskega morja. Toraj ravno tam, kjer betve starih Illyrov: Paeonci, Dardani, Đalmati, Liburni, Japodi. Poročila Illyrov, da so iz Medoperzije, so toraj
bi Sigyni in Panonci bili ena
9
da
resnicne. Svoje mnenje, kega plemena, sem že davno opozval. **) 0 stanovališčih Trakov glej: Sky lax Peripl. 67. s. Strabo
str. 129, 323, 323, 331. Plin. Hist. Nat. 4, 18. Mela 2, 2.
Ilias, 2, 844. 4, 520. 5, 462. 11, 221 itd. 0. Muller, Ore homenos str. Thucid, 2, 29. Heraklid, Polit. 21. Diod.
Sic.
9
54. 5, 50 itd.
Pis.


Komur to niso „historische Beweise", temu ni
^léka do véka."
Primerimo še imena osebne traških kraljev in velikašev, kakor: Bymithalkes z imeni ne rimskimi na panonskih kamnih, kakor: Bona ta, Jantumar, Res i mar, Mágu r, Mogir, Li ko v i. t. d., in spet najdemo drugi kroj, kteri je čisto različen od traskega in iiirskega. „Pa-iio ni a mater S la v oru mu, to je bila prislovica vsch domaćih pisateljev, „v Noriku so bili pervi Sloveniu to je že učil stari Nestor; — med jadranskim morjem in Karpati so jih našli kritični starinoslovci, kakor: Mannert, Surowiecki, Safařik; samo so krivo mislili, da so vse v 400 stoletji pred Krist. Vlahi v in čez Karpate pretirali, kar pa ni res. Da so za Rimljanov v Noriku in v zapadni Panonii še stanovali S loveni sem dokazal v svojih raznih spisih iz klasikov, kterih nobeden Norencov ne imenuje Kelte, iz mnogih osebnih imen po pravilih jezikoslovnih, in imam še za poterdilo bogato symboliko, ktera le edino je iz slovanskega basnoslovja se rodila. Vendar sapienti sat!
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
v letu 1857.
Spisal Mihael Verne.
XXXII.
Od tod pelje pot v reber na oljsko goro. Pa kmali se zavijemo od poti na desno, razne zanimive kraje ogledovat. Tu pridemo narprej na kraj, kjer se je Gospod naš v svojem serčnem domoljubji čez nesrečno jeruzalemsko mesto milo jokal rekoč: „Da bi bilo pač spoznalo tudi ti, in zlasti ta tvoj dan, kar ti je v mir. Sedaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in sovražniki tvoji te bodo obdali z zasipom in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani. In bodo pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa obiskanja svojega/'
Iz tega kraja, kakor tudi iz celega zaliodnega brega lepe oljske gore se vidi nesrečno mesto tako dobro in na-tanko, da bi ga člověk lahko od hiše do hiše soštel. Posebno lepo se vidi, oljski gori najbliže, veliki in ravni prostor verh gore Moria, kjer je stal nekdaj veličanski Salomonov tempelj. 0, koliko spominov obuduje tudi pogled gore Moria! Kako ganljiva je živa vera in ubog-Ijivost Abrahamova, ki je hotel na ti gori edinega sina, ki ga je še imel, Izaka svojega, sožgati in Bogu žertovati! Kako lepa podoba Zveličarja našega je krotki, v očetovo voljo udani Izak! Kako ne gane priprosto prašanje njegovo: Oče, til so derva in ogenj, kje pa je jagnje v daritev? — Abraham je ljubil Boga tako, da je bil pripravljen, mu celó dragega sina svojega darovati; Bog pa je ljubil svet tako, da je dal edinega sina svojega v smert za-nj, to je,
za nas nevređne grešnike — pa premisli, koliki razloček pri vsi podobnosti!
Kako se je v bogomorivnem Jeruzalemu vse spreme-nilo. Nekdaj je kinčal veličanski tempelj pravega živega Boga sloveči verh gore Moria; dan današnji pa stoji na tem verhu mahomedanska mošéa Omarjeva. Gora Moria je bila nekdaj gotovo veliko visokejša ko je sedaj ; pa že v starodavnih časih so jo odkopali in poravnali, da so prostor za tempelj in druge poslopja napravili. Sedaj je grič Moria najnižji med vsemi hribi, na kterih Jeruzalem stoji. — Ako bi se dal ta sveti kraj saj od daleč viditi, bi se vernil romar domu, in bi ne vedil, kje je Salomonov tempelj stal; tako skerbno odganjajo Turki neverne džaure od tega tudi njim svetega kraja.
Kjer je Jezus na oljski gori nesrečno jeruzalemsko mesto miloval, je bila nekdaj cerkev v spomin domoljubja in prerokovanja njegovega; sedaj pa stoji tù le še napol poderto poslopje.
40 let po Jezusovi smerti se je nemila osoda mesta jeruzalemskega in terdovratnih Judov natanko spolnila kakor jo je Sin Božji prerokoval. Tit, rimskega cesarja Vespa-zijana sin, obleže Jeruzalem, ga obdá z zasipom, in ga stiska od vseh strani; poslednjič ga vzame z naskokom in ga pogubi in razdene s tempeljnom vred, da ne ostane kamen na kamnu — in od takrat so Judje razkropljeni po vsem svetu.
Dalje in više prek hriba kažejo grobe prerokov. Od zunaj nimajo grobi ti nič posebnega, in romar bi jih nikakor ne našel, ako bi mu jih nalaš ne kazali, ker je uliod že močno zasut. Tu se pride v neko podzemeljsko vežo; iz te veže pa so vrata v neko izbo, iz ktere pelje dolg, čez moža visok, pa ozek mostovž do nekega tretjega nizkega hrama. Po mostovžu in v omenjenem hramu je mnogo mertvaških jam ali grobov. Vse je izse-kano iz neke bele apnéne skale, ki je pa tako mehka, da ni bilo ravno težko hramov in grobov usekati va-njo. — Zakaj pa te grobe „grobe prerokov" imenujejo, mi ni znano ; gotovo pa vém, da ni bil noben prerok tii pokopan. Morebiti so to grobišče pozneje kakim velikim možakom le v spomin napravili, kakor mnoge okrajne in mesta svojim iz-verstnim in slovečim rojakom še dan današnji na mestnib tergih posebne spominke stavijo.
Od omen lenih grobov pridemo v oni kraj, k j e r je Jezus, Gospod naš, sedel in prerokoval ustaje in punte, ker-vave boje in hude vojske, potrese in lakoto, sovražtva in preganjenja, krive Kristuse in krive preroke, gnjusobo raz-djanja na svetem kraji in mnogoverstne znamnja, ki se bodo kazale pred sodnim dnevom.
Nikar naj mi nihče ne pravi, da po skorej 1900 letih se tak kraj ne dá za gotovo s perstom pokazati. To sam dobro vém, pa to me nikakor ne moti. Ce je Kristus tù — ravno t u — na tem mestu, na tem kamnu, ali pa nekoliko sežnjev dalje na desno ali na levo — pet ali šest sežnjev više ali niže sedel, to je meni vse eno, če le gotovo vém, da se je to ali uno v ti ali uni maj hni okolici godilo. Pa pustimo to in slušajmo in premišljujmo raji prerokbo Kristusovo, kakor nam jo sveti Marka v XIII. poglavji popisuje:
„In ko je (Sin Božji) iz tempeljna šel, mu pravi nekdo njegovih učencov: Gospod, glej koliki kamni in kolike stavbě so to! In Jezus odgovori in mu pravi: Al vidiš vse to veliko zidovje ? Kamen na kamnu ne bo puscen,
da
bi ne bil razvaljen. In ko je na oljski gori proti tempeljnu sedel, ga prašajo posebej Peter in Jakob in Janez in Andrej: Povej nam, kdaj se bo to godilo? Jezus pa jim odgovori in začne praviti: Glejte, da vas kdo ne zapelje; zakaj mnogo jih bo prišlo v mojem imenu rekočih: „Jaz semu — in jih bodo mnogo zapeljali. Ko bote pa slisali vojske in vojskine hrupe, ne bojte se, zakaj to se mora zgoditi, pa ni še konca. Zakaj ustajal bo narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo, in potresi bodo po okrajnah in lakota. To je začetek nadlog. Glejte pa sami na-se, zakaj izdajali vas bodo v zborih, in tepeni bote v shodnicah, in stavili vas bodo pred poglavarje in kralje zavolj mene jim v pričo. Pa evangeli ima prej med vsemi narodi oznanovan biti. In ako vas bodo izdajali in tiralj, ne skerbite, kaj bi govorili, ampak govorite, kar vam bo dano tisto uro, ker niste vi, ki govorite, ampak sv. Duh. Izdajal pa bo brat brata v smert, in oče sina, in ustajali bodo otroci zoper roditelje, in jih bodo morili. In v sov-ražtvo bote vsem zastran mojega imena. Kdor pa bo do konca obstál, bo zveličan. Ko bote pa vidili gnjusobo raz-djanja, bivši kjer nima biti — kdor bere, naj razume — takrat naj bežé tišti, ki so v Judeji, na gore. In kdor je na strehi, naj ne hodi doli v hišo, kaj vzet iz hiše svoje. In kdor je na polji, naj se ne vrača vzet oblačila svoje. Gorjé pa nosečim in doječim tište dni. Molite pa, da se to ne zgodi pozimi. Zakaj v tistih dnéh bo taka bridkost, ka-
173
koršne ni bilo od začetka stvari,
ki
jo je Bog ustvaril,
noter do sedaj, in je ne bo. In ko bi ne bii Gospod teh dni okraj šal, bi človeštvo ne bilo oteto; pa zavolj izvoljenih so ti dnevi okrajšani. In ako vam takrat kdo poreče: ..Glejte
tù je Kristus
glejte tam!" nikar ne verjemite.
Zakaj
ustajali bodo lažnjivi Kristusi in lažnjivi preroki, in bodo dělali znamnja in čudeže, da bi zapeljali, ako bi mogoče bilo, tudi izvoljene. Glejte tedaj, vse sem naprej povedal.
Tište dní pa bo po ti bridkosti solnce otemnelo, in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde neba bodo pa-
ki so v nebesih, se bodo gibale. In takrat
Dasiravno pa je gotovo, da je sin Božji učence svoje „Oče našu moliti najprej v Galileji na gori osmerih blaženost učil, utegne vendar res biti, da je učil, svoje poprešnjo nauke ponavljaje, to lepo, djal bi, zlato molitev tudi na oljski gori na kraji, ki ga še dan današnji kažejo; zakaj po 10. in 11. poglavji svetega Lukeža je bil Jezus v Be-tanii na izhodnem podnožji oljske gore, in Marta mu je
najberže na
skerbno stregla.
In ko je pozneje nekje
oljski gori — molil, se mu pribliza někdo njegovih učencov
7
dale, in močí
?
ter mu pravi: „ svoje učence učil."
Gospod
7
uči nas moliti, kakor je tudi .Janez
On pa jim je djal:
bodo vidil! sina človekovega prideocega v oblakih z veliko močjo in častjo. In poslal bo angelje svoje in bo spravljal vkup svoje izvoljene od čveterih vetrov od konca zemlje noter do konca neba. Od smokve pa se učite priliko. Ko veja njena že muževna postane in berst svoj požene, znate, da je poletje blizo. Tako tudi vi, ko bote vidili, da
cite: Oče naš
itd.
u
5)Ko molite,
re
7
ni
spo
se vse to godi, vedite, da je blizo pred durmi. Resnicno vam povém, da rod ta ne bo přešel, dokler se vse to ne
Nebo in zemlja bosta prešla, besede moje pa ne
zgodi.
bodo prešle. Dneva tistega pa in ure nobeden ne vé
7
7
tudi sin ne, ampak le Oce.
tudi
Glejte
Starodavno zročilo, ki od nekdaj ta kraj kaže tedaj prazno in ne laže.
Dalje proti verhu gore, pa še bolj v stran, je neka votlina, v kteri je sv. Pelagia nekaj časa ko puščavnica živela in se pokorila. Votlina ali jama ta nima nič poseb-nega in clovek bi je še ne pogledal, ako bi mu ne pravili, da je bilo pokorišče omenjene svetnice. — Bila pa je Pelagia zapeljivo lepa Egipčanka iz Aleksandrije, gospa žlahnega rodu.
7
7
angelji v nebesih ne
čujte in molite, zakaj ne v ste, kadaj je čas. Kakor clovek kt je daleč potoval in hišo svojo zapustil, in hlapcom svojim
zapovedal, da naj
oblast dal cez vsako
opravilo, in vratarju
Pa k svoji veliki sramoti se udá nesramni sladnosti in gerdi nespodobni razujzdanosti. Druzega ji ni mar ko se lišpati in lahkomiselne možke zapeljevati. Ker je je pa nespodobnega in pohujšljivega življenja med svojimi rojaki vendar nekoliko sram, se preseli iz Aleksandrije v Antio-
V	■	7	v	*	^
čuje. Čujte tedaj (zakaj ne véste, kadaj ima hišni Gospodar priti: na večer, ali o polnoči, ali o petelinjevem petji, ali zjutraj), da vas, ako bi nagloma přišel, ne najde spava jočih. Kar pa vam pravim, pravim vsem: Čujte.
O, da bi pač vsi čuli!
Jl^JCX. HI •
hijo, dolgo
veliko sladno in razujzdano aziatsko mesto.
Tù je
7
kar je doma bila, namrec samopasna, razujzdanka
in nesramna pohujšljivka. Nekega dné gré celó v cerkev očí
u
past in svojo necimerno lepoto in svoj lisp kazat, sliši nenadoma ogovor nekega škofa z imenom Non
7
Tù pa ki je
bil prej dolgo casa menih v Tebajdi. Resnobni govor sve
tega škofa jo ostraši in
milost Božja ji prešine serce.
Od tod do verha gore smo ogledovali še tri kraje.	Domu pridši piše škofu, ter ga milo prosi, naj se je
Pervi je nek star, v živo skalo usekan, pa popolnoma suh	usmili, da je pripravljena za zveličanje duše svoje vse
vodnjak, o kterem se pripoveduje, da so Aposteljni, prej	storiti, karkoli ji bo naložil, da naj jo tedaj sprejme za
ko so se na vse kraje razkropili besedo božjo oznanovat,	ljubav božjo kot spokornico. Škof sprejme zgubljeno ovčico,
____-	_ _ __ __ «	_ %J________«/	» *	# i	J »	V . •	i	•	«	V 1 •	•	•
apostoljsko vero v njem skladali in zložili. To utegne že ki se po milosti Božji prostovoljno k cedi verne, in jo
«...	. •	<■	.	V	V	.	«	«	•	v ř _ I •	' 1« •	_ 1 • • • 1____Ï ___1 V___• J •___ _ 1____
biti.
Nekje so bili za to važno reč gotovo zbrani
m
zakaj ne tù, zlasti ker so jih Judje tište dní hudo pre
7
ganjali? Vodnjak je tudi za več ko dvanajst mož
zrocí neki opatici, da bi ji kazala pot kristjanske popolna mosti. Pelagia razdeli vse svoje premoženje med uboge, ter
prostoren napredova čversto v pokori in pobožnosti.
7
V
Neko noc pa
zadosti in za tako nalogo vès pripraven, ker je v šamoti	obleče možko obleko, ter zapustí skrivaj Antiohijo čisto
daleč od mestnega šuma. V spomin tega zanimivega zbora	sama in se podá v Jeruzalem. Tù obiskuje svete kraje in
so izdolbili pozneje menda že pervi kristjani v skalo okrog	objokuje v bridkem kesu svojo nekdanjo sladnost in razuj-
dvanajst votlinic, kterih vsaka je toliko prostorna, da člověk	zdanost. Nato se odpové popolnoma svetu in živí vedno
lahko v nji sedí.
Kdo
vega dokazka starodavno zročilo na laž staviti?
se tedaj prederznil brez pra- v možki obleki se tri leta v omenjeni votlini na oljski gori
. -	i	V V	ti	i	i ř	• i	i i	«
ko puščavnik. Nekega dné pa najde někdo spokornega pu
ni
t
Nekoliko više pa kažejo drug kraj, ki prav za prav scavnika mertvega v ti samotni votlini. — Ko se smert nje-za kar ga kažejo, namreč kraj, kjer je Jezus učence gova, ali marveč njena, razglasi, se zberejo menihi iz
svoje „
to
Kiti ga KttfcCJU , HOiIHI CU Hiti'. UJCI je «JCZ.US uueiiue	"ml v ^^ mijwit*, 1 imoi , bv «wwvju mulinu i*.
Oče naš" moliti učil; zakaj Gospod je učil molitev vseh bližnjih krajev, merliča spodobno pokopat. Pa kako
_	. .	4f	.	i	f	«	i	V •• V	• i	i	•	V •	# | » #	i	•
7
ki v malo
7
besedah obsega vse,
česar potrebujemo
7
V
7
da je
ostermé, ko po tamošnji šegi truplo u mi va vši vidijo ženska. Naglo pridejo nune iz Jeruzalema in vzamejo spo
Galileji na gori osmerih blaženost. Kakor piše sv. Matevž
v VI. poglavji, je učil Jezus to prelepo molitev tako le: korjeno svetnico z veliko svečanostjo seboj v mesto
In ko molite, ne bodite kakor hinavci, ki radi v shod- jo slovesno pokopljejo. nicah in na voglih ulic stojé in molijo, da jih ljudje vidijo.
7
kjer
77
(Dalje sledi.)
Resnicno vam povém, přejeli so plačilo svoje. Ti pa ako moliš, pojdi v hram svoj, zapri duri in moli Očeta svojega na skrivnem, in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti bo po-vernil. Ko pa molite, ne žlabudrajte veliko kakor moliko-vavci; menijo namreč, da bodo zavolj svojega žlabudranja
Kratkočasno berilo
Bolj arka.
(Dalje.)

uslišani. Ne bodite jim tedaj enaki, zakaj Oče vaš vé, česa	Eno uro pred zahodom solnea pokliče boljarka Nasto
vam je treba, prej ko ga prosite. Molite tedaj tako le: Oče k sebi in ji zapové v sobi ostati, da svoje vezilo dogotovi.
naš
■ 7	I^H
ki si v nebesih, posvećeno bodi tvoje ime. Pridi k nam
K delu prisiljena deklica vzame vězilo v roke, nadjaje se, tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja kakor na nebu tako da bode pred izgovorjenim časom gotovo. V hipu pa vstane na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti boljarka, gré iz sobe in zapre vrata za seboj. Potem gré nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. v Nastino sobo, obleče njeno opravo, vzeme k sebi velik
od hudega.
in ne vpelji nas v skusnjavo. Temuc resi nas Amen. Zakaj če bote odpustili ljudém njih pregrehe, vam
bo odpustil tudi Oce
vaš
nebeski pregrehe vaše. Ako pa
nož, caka do mraka ter odide k studencu pod lipo.
Zima se je že približevala ; dan je bil precej hlađen in meglen. Solnce je zašlo za goste oblake, in v kratkem je
ne bote odpustili ljudém, vam ne bo tudi Oče vaš odpustil taka tema nastala, da se je Jelica nekterekrat ob drevje za
pregrćh vaših."
delà, preden
je dospěla do studenca. Blizo pri studencu je
134
i>ila klop, na ktero se je vseđla. Strašne misli so ji švi
doiti
Nekoliko korakov od studenca zasliši zopet atrašen
gale po glavi, in v njenem sercu je kipela le strast ma- jok in stok
se va nj a
Tako je tù sedela pričakovaje nezvestega moža. Hlađen vetric je na pol gole verhe velike lipe majal
ubila
5?
5
kog
sem ubila
za Božjo voljo
>
kog
sem
niso samo sanje
tu
tù leži mertvo truplo
Dmitar přiskočivši s bakljo zagleda
?
9
kako
obema
in tam pa tam je ze kaksen suh list s suhih vej na hladno rokama kervavo mertvo truplo objema. Oba naenkrat spo
Bil je nj
zemljo pádel. Od dežja napojeni studenec je pošiljal svojo znata nesrečno truplo ; oba zavikneta strašno
nju edini sin
ubit
d
oj
vodo obilnejše kakor navadno po malem koriteu, da se je sin precej glasno razlegalo prijetno sumenje po tihi okolici. Vse to je boljarko navdjalo s strahom in grozo. Ker ni druzega on je bil tisti, zavoljo kterega se je
last
On je ljubil Nasto in z njo želel v
matere! zakon stopiti
?
prestrašila
ko ga
mislila kakor na masevanje, jo je vsako še tako malo šu- je v dvorani tako iznenada zagledala; za njim je tako
menje prestrašilo
?
V V
ces
?
sedaj pride mož
i
enem zelela, pa tudi se bala.
cesar je ob zamaknjeno gledala, ko je proti gojzdu jahal na lov
?
on
je bil tisti, komur je obetala, da ga bode pri studencu pn
Sedaj začuje v bližnjem germu stopinje, kar ji je na- čakala. In tako je nesrečna mati, šlepa v svojem natolco
on, kogar je
pričakovala.
Noc pa
bila tako temna, da vendar pride; vendar
ni mogla prav razločiti, kdo
znanovalo, da se bliža ti
da pride; vendar se ji je zdelo po klobuku s perjem okin-čanem, da to ni nihče drug, kakor njeni nezvesti Dmitar.
vanji
5
ubila
svojega edinega,
čez vse ljubljenega sina!
(Konec sledí.)
n
Pst! pst Nasta ?"
zazove s trepečim glasom pri
kazen.
Novičar iz avstrijanskih
? jr
Iz Slovenskih Goric na Štaj.
20
maja
Od
Jaz
proti gre
53
9
jaz sem l" odgovori boljarka v tem ko mu na
lani do letos nisem mogel dosti veselega pisati, ker nam menda málokdo očitati more, „da se od Mure do Drave
Rahlo ga prime za plajšč
5
je bil s svilo obšit in evemu ves enak; v tem jo pritisne on na svoje persa. Kerv ji v žilah zastoji, da omaguje in vsa omamljena se verže v naročje Dmitrovo. V tem, ko jo on objame
živí brez težave!" Izvzeto dobro vino, ceravno je marsi-kterega okljalo, so nas težile mnoge nezgode; najteže bomo
5
pozabili, ker nam je toliko živine pocepalo, da so ljude že mislili, da jo je kaka kužna bolezen po stradanji na-
potegne ona izza pasa noz, ter mu ga globoko zasadí v
persi
padla Bog
Al zdaj nam obeta mila narava, ako jo dobrotlj
obvaruje, vse lepo
poverniti, ker jo vreme budi
Dobro ga je bila zadela. Nesrečnik zdihne
kaj si naredila
pa se zvali mertev
55
Nasta
5
zemljo. Boljarka
z njim vred pade, ter poleg njega leži kakor da bi bila střela v njo trešila. Kerv, ki je tekla iz rane umorjenega, je tekla po njeni roki; pa komaj vročo kerv na roki za
v	i v,	•	V	,
tako ugodno, da je veselje; samo na nemškem polji od Štrasa doli je toča pred 14 dnevi rež pokončala. Imel sem priliko viditi vinograde v gorah pri Radgoni, od tod gori čez Kremperg, Hlapje, Jerenino,
nad Pesnico do
Križa
pod Tremerom
5
povsod nam obeta blagodarjena terta z
cuti,
k življenji probudila. Al vse je bilo zastonj
1	1	•	1	i	V# it	«	V »	*	«
skoči na noge, in vse poskuša, da bi mertvega zopet
sedaj bi
rada svoje lastno življenje za življenje nesrečnega dala!
Veter strese veje mogočne lipe; merzel pot jo polije; zdi se ji, da jo nebesa na sodbo kličejo zavoljo strašnega umora, ki ga je ravno dopernesla.
nasipanimi kavernki obilo grojzdja; na nekterih mestih se več od lani ; le ta razloček je, da je dosti starih in visokih tersov razpokanih in suhih, al od mraza ali suše, posebno v slabo obdelanih goricah. Na lepi višini pri sv. Križu ali pri sv. Duhu blizo Slemena se odpre prijazen
razgled
po
nesla. Naglo zbezi iz germovja. Komaj pa dospé v grad, začuje po dvorani ostroge ropotati in zdi se ji, kakor da bi slišala glas Dmitrov. Třepetaje stopi v dvorano, in pred njo stoj
vesel
vseh Slovenskih goricah in
v
se
v dalj
kraj
Tam se
dobro pozná, kje je pridna roka domá. Pod nogami se raz-prostirajo se ponižaje okroglasti bregi in homci ; okó zadene
vinohrade, na sadovnike, v	nam
m
v
J
zdrav in
?
obdan od svojih hlapcov, ktere je ravno po svoji
zeni popi
na zlo razsirjene vinogi lepo ocveteno drevje spet veliko upanja za dobro sadno letino daja ; le marljivih bčelic je bilo malo čuti po cvetji,
»
T
si tukaj
pa Bogu
z roko
očí briše
zavpije ona s strašnim glasom
Hvala
ker jih je dolga zima večidel umorila;
radostni tudi vidimo
5
55
t
nisi mert
5
vmes
jaz te tedaj nisem umorila?"
Ko to izgovori, se zruši k njegovim nogam na tla Kaj to pomeni?"
55
rece Dmitar
al si obnorela?
kaj te besede
Boljarka ne od
dolgo
• v
potem pa
naglo
vstane
m se va-nj zagleda kakor da bi bila odervenela, ga k sebi
pote
m ga zacne po persih tipati
nobene rane? sem ob pamet
9
šeptaje: „Nic,
nič
plodne njive s košato setvijo in lepe zelene travnike pa je pohišje gostoljubnih ljudi nasejano in bele cerkve nam kažejo pot nakviško k Tistemu, od kterega pride vès blagor! Veselo je gledati, kako se kolači po lepi setvi valajo; samo na Goriškem, kjer se je soldanasta zemlja
těžko obdelati dala, so žita bolj blede in redke,^ ker jim
Zares veliko baranje še bo v naših krajih
je že zdaj: od kod bomo dobili zadosti gnoja za našo
gnoja manjka
5
se mi je morebiti samo sanjalo tukaj le sem ga ubodla
ali
zemljo, da ji moc povernemo
brez skerbi bi bili
9
ce
ker
eutila sem njegovo kerv na svoji roki
to vém dobro roka je
v
se
imeli taki neskončni zalog černe persti, kakor ga imajo Pohorčani, kterega še bojo radi bolje rabili. Kje se začne
je
je
gïej
kako je rudeča
if«
55
Jelka! draga ljubljena ženka !"
reče
oplasen — „pověj mi vendar, kaj se ti je zgodilo?
? glej
boljar vès D
Goriško, je težko razločiti, zakaj vsak seljan imenuje sosede svoje proti zahodu Gorčane, druge proti izhodu
kdo ranil?
te je
x/ o lan ce; mali razloček je med nami: vse nas veze vez edina: ljubi naš jezik slovenski in vsi se veselimo milost-
govon — za Boga — govori! nič se ne boj, ljivega gospoda kneza škofa v Maribor
(Konec si. )
saj si pri meni, da te branim; povej, kaj ima vse to biti?"
n
Tam doli
Nasta
pod lipo
zacne boljarka vsa zmotena govoriti
pred malo časom?
55
oni studenec" I I al nisi ti tam bil?
Iz Firence 22
maja
Romarj
o kterih sem
pisal iz Benetk, smo srečno dospěli v F
Vam Vidili
se ništa pogovorila z Nasto?"
smo toliko lepega in imenitnega, da se mi skoraj v glavi
verti
Boljar pomaje glavo, pa ne vé besedice odgovoriti.
ko premišljujem število cerkvá, njih lepoto in dra
55
9
milostljivi Bog! pa koga sem umorila?"
za
vpije Jelica se strašneje in beži ravno proti studencu.
«V ,,	« . ..	- -
cenost, in se spominjam prijaznih kraj dovitnega polja in drugih krasnih reci. vredne, da clovek jih gré gledat
zalih vertov
9
ro
B e ri e t k e same so
da malo
upam si reci

Prizgite baklje, pa hitro za njo!" in sam pred svojimi ljudmí leti za njo
zapové Dmitar je mest
ki bi v eno versto z Benetkami stopiti smele
, pa je ne more
zdeva se člověku, da iz morja so izrastle. Stolna cerkev
sv. Marka, kakor so mi rekli, je vredna gotova kakih 120 milijonov goldinarjev, in dragega kamna kakor jaspisov, porfirov itd. ima skorej preveč. Benečani so prijazni in pri-Ijudni; al kdor hoče kaj kupiti ali v kakem čolniču se peljati, mora za plačilo hudo se poganjati z njimi. Iz Be-netk smo se peljali v Padovo, kjer smo molili na grobu sv. Antona in sv. Justine, potem v Bolonjo, kjer smo počastili grob sv. Dominika in sv. Katarine iz Bolonje, in zdaj smo v Firenci, kjer smo sv. maso brali na grobu sv. Andreja Korsinskega, sv. Antonína škofa in sv. Juliane Falkonove. Trupla sv. device Magdalene de Pazzis pa nam ne morejo pokazati, ker imajo ravno devetdnevno pobožbo v nje čast, in je ljudstva od jutra do večera vse polno v cerkvi. Kako lepa je Firenca, nam ni časa popisavati; nje prijetna lega je tako obče znana. — Vendar tudi sitnosti se ne manjka. Kamor pridemo, je treba po tni list pod-pisati dajati, je treba tudi plaćati za vsaki podpis, in če bo tako naprej šio, menim, da moj potni list mi bo naredil gotovo kakih osem goldinarjev stroškov. Danes zjutraj ob šestih smo hotli v Sieno se odpeljati, popoldne pa nazaj priti v Fir en co. Že smo vožníno plaćali, kar nam reče nek vraden služabnik, da smemo sicer iti, al berž ko ne nas bodo s hudo zavernili, ker potnih listov nismo pri sebi imeli; torej smo raji dnar nazaj vzeli in smo tukaj ostali. Radi bi bili že šli od tod, al zavoljo potnih listov, ktere
y
moramo pri raznih gospodih podpisati dati, bomo menda se le jutri popoldne skozi Pistojo, Luko in Pizo v Livom o se podali. V torek popoldne ob štirih bomo jadrali na ladii naprej, in z Božjo pomočjo mislimo v sredo popoldne
priti v Rim, kjer bi že vsi iz serca radi bili. Z Bogom.
Jož. Rozman.
Iz Tersta. Za Resel-ov spominek je dosedaj nabranih 4832 fl. 40 kr. — Ko nam je že toliko let tertna bolezen vžitek in dobiček kratila, je nastopila po nji smert tersja. Skorej polovica tert je vgonobljenih.
V Žiréh 17. maja. Prečastiti predstojnik idrijske kmet. poddružnice in iskreni podpornik vsega, kar je domovini naši v slavo in prid, gosp. fajm. Janez Maj nik so nam lepo popisali, kar se je godilo do mač emu roko-delstvu na čast, 17. dan t. m. v Žiréh, takole: „Sošlo se je danes pri meni, čeravno je vřeme dosti slabo bilo, vendar toliko bližnejših prijatlov, da nas je bilo lepo omizje. Pokažem jim čez nekaj časa veliko bronasto svetinjo, s ktero je bil naš umni in pridni kovač Lorenc Peternel v lanski dunajski razstavi zavoljo mnogotere dobro in lepo izdelane železnine poslavljen #), in jim še tudi povém, da mu bo ravno danes vpričo njih slovesno po delj ena, kar je vse zlo razveselilo. Ko lepo medaljo dobro ogledajo, grem sam po imenovanega kovaškega mojstra, ki je že spodaj v hiši pričakoval, in ga peljem v veliko zgornjo
j^. '^■HBP E ™j	- HBjj: B .MM B^j ■. ■■ " . «Jj r ^ . §1	f	^ , j	^^
sobo pred zbrane gospode. Pospremili so ga: domaći župan, več soseskinih mož in njegov sin, ki mu je poslav-ljeno železnino delati pomagal, — vsi praznično oblečeni. Mojstru Peternelu rečem nekoliko naprej stopiti; dobrovoljni mož je korenjak, da malo tacih; vsem je dopadel. Zdaj berem na glas vpričo vseh častno pismo, ktero mu je bila slavna kmetijska družba iz Ljubljane s svetinjo vred poslala. Visoko častiti gospod tehant Janez Reš ga pa tudi še sami lepo in prijazno nagovoré in mu častno medaljo pred lepo cesarjevo podobo na persi pripnó; — mož-narji pa v tem pokajo, da se razlega od hriba do hriba! Potem se obernejo gospod tehant tudi k sinu poslavlje-
nega očeta in mu tako lepo prigovarjajo, kako naj svojega očeta posnema in v rokodelstvu svojem napredva, da je bilo vec pricujocih ginjenih do solz. Na zadnje mu se sve-tovajo v ljubljansko šolo podkovstva in živinozdrav-ništva iti. — Oče in sin se spodobno zahvalita za lepe nauke in dobre svete, in obljubita, si vse prizadjati, da
se te tolike časti vredna storita. Na to nasledva še nekoliko
* i
zdravic in nenavadna slovesnost je bila pri kraji. Govor-jenja od te dunajské svetinje pa med našimi ljudmi še ni in ne bo kmalo konca!"
Iž Ljubljane. Přetekli teden sta bila iz Du naja
gospoda dohtarja in profesorja: vitez Konstantin Ettings-h a us en in Alojzi Pokorni — oba uda komisije za preiskavo avstrijanskih mahov ali mocirij — tukaj v Ljubljani in sta se skozi tri dni: 22., 23 in 24. maja mudila na našem mahu. Gosp. Pod kraj šek ju je spremljal na ti poti in nam zapisal, kar sta imenovana naravoslovca od maha rekla. Povedali bomo to z veseljem drugo pot. — Přetekli četertek so vSlapahv fari pri Marii Devici v Polji ujeli iz Ljubljanice že zlo gnjilo truplo Andreja Koprivc-a, premožnega kupčevavca z lesom iz Polho-vega Gradca, kteri je blizo 14 dni v vodi ležal. Ali se je po kaki nesreći v Ljubljani v Ljubljanico prekucnil ali so se mu možgani zmešali in je sam šel v vodo, se ne vé ; verjetno pa ni, da bi ga bil kdo v roparskem namenu v vodo vergel, ker razun nekoliko srebernih dvojac so našli pri njem 24 bankovcov po 10 fl., ki so bili sicer zmočeni, pa vendar še celi. Kopri vec je bil imeniten barantač z lesom; pravijo, da ga ni lepega hrasta na Krajnskem in S taj arskem, za kterega bi on ne bil vedel; vso lesnino je zvozil na Reko, kjer je imel nek celó svojo ladijo.
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaj a. C. kr. kupčijsko ministerstvo je zavoljo ložje izvožnje žita iz Ogerskega in Banata dovolilo, da se na južni deržavni železnici od 25. maja do 25. julija od žita, ki se pelje več kot 10 milj dalječ, ne bo plačevalo več kakor pol krajcarja od centa in milje.	•
—	C. kr. pravosodno ministerstvo je izreklo, da sod-nije ne morejo obsoditi koga, da bi ga iztirali iz kraja, h kteremu po postavi pristaja.
—	XXII. del deržavnega zakonika razglaša z razpisom dnarstvenega ministerstva tabéle o razmeri novega av-strijanskega dnarja do dosedanjega.
—	Slišati je, da se osnovavna komisija deržavnega svetovavstva močno pečá z deželnimi namestnijami in s srenjsko postavo.
—	Na Dunaji so přetečeno leto čez 2000 zdravih kónj v mesnicah prodali.
Iz Ceskega. V Avseku je storila krava nekemu ólarju tele 27. decembra 1857, ktero je tehtalo pervi dan 75 funtov, čez 17 dni pa 114 funtov; zrastlo je toraj vsaki dan za 25/17 funta. Čez druzih 7 dni fb tehtalo 129 funt., toraj je bilo vsaki dan za 21/4 funta težje. 16. maja t. 1. so tele zopet tehtali in teža njegova je bila 3531/2 funtov. To tele je bilo tedaj v 139 dnéh za 278 funtov težje, torej za 2 funta vsaki dan.
—	Na Českem je dala divjačina v času za lov 1857 do 1858 vsega skupaj 32 tavžent 122 in 71 funtov mesa za živež, in sicer: zajci 25 tavžent 820 centov, jere-bice 1788 centov, fazani 1027 centov, in s erne 1094 centov. Ako se rajta k vrednosti vsega tega mesa še vrednost rogov in neizdelanih kož, je dala vsa divjačina skup 663 tavžent 718 fl. 44 kr., zajci sami 145 tavžent 735 fl.
Iz Moravskega. V Ravsnicu je bila 26. t. m.
strašna povodeňj. Oblak se je vtergal in skorej popolnoma usahnjen potok je hipoma tako narastel, da je čez
*) Nobeden med dunajskimi gospodi, ki so sodili Peternelovo železnino, ga ni poznal in ni slišal nikoli nic od njega; nobeden ga jim ni priporoèal in z besedo hvalil; nobeden jim ni lepih besed dajal in prigovarjal, naj mu dajo svetinjo, — le delo samo, ki so ga vidili od njega, je mojstra hvalilo in mu naklonilo svetinjo. To je zaslužena čast! Zeleznina Peternelova mora tedaj res izverstna biti! Vred.
176
prod stopivši se po ulicah izlil in v silno krátkém času so časa terpelo, ker se bodo vlade Romanom priveržene na stale hiše do pervega nadstropja v vodi. Več hiš se je po-derlo in pet ljudi je utonilo.
V Cihalih je nek ondašnji prebivavec z zvo-
vso moc potegovale, da bodo za te dežele ugodne pogoje
pridobile.
jijenjem ljudi vkup poklical. Ko jih prav veliko pride, očitno pové, da je 1856 svojega sina ubil, ker mu prihranjenih
Iz Angležkega. Ministerstvo Derby se je zopet tako
uterdilo, da se smé upati
y
da bo čez zimo še previselo.
Iz
Egipta. 15. maja je več vozov, ki so se hotli po
zeleznici cez reko Nil peljati, v vodo zderčalo, ker je bil
most preslabo narejen. Med mnogimi, ki so ob življenje prišli, je tudi Ahmet paša, stařeji sin egiptovskega kralja
dnarjev ni hotel izrociti. Vest mu ni dala mirú in sodníi so ga izročili.
Iz Ogerskega. Na Ogerskem imajo 29 h rani lnic, prisu, je iuui a u m e i pasa, siareji sm egipiovsKega Kraija v kterih je vsega skup 50 milijonov dnarja shranje- namestnika. Bere se, da je pri tej nezgodi blizo 20 ljudi
nega
y
samo v Peštu 13, v Budi pa več kot 11 milijonov.
Iz Serbije. Zastran govorice, da se bo knez Alek
s an der serbski vladi odpovedal, pišejo časniki razne reči. čina Angleže v vojski nadlegovala in Tako piše „Kolner Ztg." za gotovo, da ima knez terden	-■■- ^ 1
namen, to storiti in se potem na Avstrijansko preseliti; po
poginilo. Ahmet paša bi bil následník svojega očeta.
Iz Indije. Bati se je bilo, da bo presilna vro-
najnoveje pisma
pisejo res, da je Campbell primoran v strašni vročini se
drugem časniku je knez od neke vdově Helene Zimniéeve
v Valahíi za 250 tavžent cekinov in na Ja-
kupil grajsino
?
m
lomnici zidajo nek kaj jaderno krasno poslopje za-nj misliti je, da se bo posihmal tje preselil; še v tretjem pa je brati, da je knez svoja sinova, ktera je pred krátkém z zakladom na Dunaj poslal, zopet nazaj poklical, in iz tesra sklepajo, da je knez od svojega namena, vladi se od
vojskovati.
Iz Kine. Pisma iz Kine ne dajo upati, da bo raz pertij z Angleži in Francozi tako kmali konec.
Prošnja
#
©
povedati, zopet odstopil.
Iz Cerne gore. Vse kaže, da so francozke barke
bolj zavoljo lepšega kakor iz rcsnega namena prijadrale v
« - _ — _ %# ' _ — _
, po
jadransko morje in že je diplomatična pot nadelana
Ker se s preiskavo zemeljskih potresov na Kraj n s k em pecaru in vse nabiram, kar se more od tacih nenavadnih prikazin v nasi deželi zvediti, toraj prosim vse prijatle natoroznanskih vednost, posebno pa visokocastite gosp. duhovne, naj me v tem podpirajo in mi prijazno na znanje dajo, karkoli se od tega ali unega potresa na Krajnskem še zdaj pripoveduje ali kar se v arkivih ali v farnih bukvah v tej zadevi zapisanega znajde. Vsak prinesek bom hvaležeo
kteri se bodo razpertije med Turčijo in Černo goro porav- sprejel. Posebno ljubo bi mi bilo kaj vec zvediti od tacih dogodb v
nale.
Vlade so se namrec porazumile in komisija za te
zadeve ne bo ne v Parizu ne na Dunaju, temuc v Carigradu to reč pretresovala — Bog daj z dobrim vspehoml Poslanci velicih vlad bodo na podlagi stanja od leta 1856 potok, ki je iz svojega proda stopil, zopet nazaj napeljali govorili pa ne bodo o tem, ali ima Turčija višjo oblast

čez Černogorce ali ne. Nadjati se je tedaj, da bo tudi ta turško-černogorski vihár se kmali izbučal.
Iz Italije. Pisma iz Napola naznanjajo, daje vlada obmorje terdno utaborila in se sploh zlo za vojsko pripravlja.
Razun tega, da je vse regimente spopolnila, je še dva nova regimenta konjikov napravila in slišati je, da je 16
novih večjih bark, fregát, stesati dala ali pa kupila. Kralj
Ferdinand se nek
zlo
ogiba napolitanskega mesta in
živi vecidel v Gaeti,
terdnjavi, v kteri
je sv. Oče papež
leta 1848 in 1849 dalj časa živel, in silno težko je ptujcom, do
Iz Neniškega. Virtemberški šolski učitelji dolgo
niso vedili, zakaj jim je letna plača tako pičlo primer-
>
zlasti
kralja priti.
letih 1684 do 1800 , in zlasti od potresov v krajnskih rudnikih.

V Ljubljani 26. maja 1858.
Dr. Mitteis, c. k. profesor fizike.
Darovi za Vodnikov spominek.
Od I.—XXV. naznanila
1004 fl. 50 kr
Gospod Henrik Kahl, fajmošter v Kropi.....2 fl.
kr
„ Jože Ješk, župan v Zajverhi . Reza Foltanova, posestnica vvŠenčurji Jera Foltanova, kuharca na Šmarni gori
#
Gospod dr. D. Demeter v Zagrebu
11 n v n
Yt
V>
V 11
r>
Andrej Praprotnik, učenik v Ljubljani . Anton Dolenc, c. k. poštar v Razdertem
Janez Iiafov, posestnik v Razdertem . Franc Klemenc, kurat
Janez Kavcic, posestnik Leopold Dolenc,
Anton Kavcic, Janez Debevc, Jakob Doles,
n
r>
n »
n n r> r>
v Slavini v Dilcah
1 1 2 2 1 2 1 1 1 1
v
rt »
rt
r> »
v
r>
n
v n
V
n
24
24 24
V
r> »
» »
»
n »
v rt
n rt rt
jena. b e r g
Zdaj
so zvedili, ker nek prenapetnez
?
• V
1
pise
5
H e n g s t e n-
da je treba, da tako majhno plačo dobivajo
?
da gospodje učitelji po posvetnem veselju ne splavajo in se
bolj sami sebe zatajevati učijo. letu se dá že po veselju plavati!
Se vé da! z 250
v
je
da pride Mirko
?
Iz lYancozkega. Napovedano
brat cernogorskega kneza v Pariz.
Dasiravno kaže francozka vlada Italijanom na eni strani prijazen obraz, jih vendar na drugi strani ni-
kakor ne pustí iz očí, ker vsem, kteri se ne morejo dostojno skazati, da se morejo preživiti, ukazuje, v 48 urah
Francozko zapustiti in dobivajo potne liste samo za Algerijo naj prosijo kakor hočejo.
i
Skupaj
1021 fl. 2 kr.
4
Pogovori vredništva. Gosp. F
L
V. L
Vse pride; le
prosimo enmalo poterpeti, ker drugač nam ostane prevec druzih so
stavkov
Stan kursa na Dunaji 29. vélikega travna 1858.
'/, fl. lEsterhaz. srećke po 40 fl. 81
Obligacije deržavnega dolga
\
!
5
41/
4 3
21/
m Í1
0
2 »
V ft
V
82 72
64'/.
fl.
2
4
Oblig. 5°/0 od leta 1851
Oblig, zemljiš. odkupa l
Francozka vlada je vendar le res več bark v Zajem od leta 1834
jadransko morje poslala, ker je razun dveh, ktere ste 20. maja v Gravozo poleg Dobrovnika prišle,
jih še več tjè
rt rt
1839
49 V
«y*
B 95 %
V« 84
311
1283/
v v
n n n
v
n n
Windišgrac.
VValdštein. Kegleviceve Cesarski cekini
rt n r> rt v rt
20 20 10
rt rt rt
25 27'/ 143/
»
2 »
*
4 fl. 49 Vt
Napoleondor (20 frankov) 8fl. 12
Suverendor
14 fl. 12
Ruski imperial ..... 8fl. 22
Pruski Fridrihsdor
„ iw»7 . . .	fA n a* »	-----------
z loterijo od leta 1854 I Angležki suverendor
8fl. 42 10 fl. 17
namenjenih. Pa tudi Angleži nečejo zadej ostati in po-šiljajo več bark v ono morje, da bodo na Francoze pazili.
V pervi seji parizke konferencije so pooblastenci najpervo se zastran osnove Moldove in Valahije
109
V
n
narodni od leta 1854 ISadavk (agio) srebra:
833/
s r>
na 100 fl. 5 lL fl.
sklenili

posvetovati in to reč rešiti. Ali bo to lahko ali ne, ne more
Loterijne srećke:
V Terstu 29. vélikega travna 1858
37
22. 14. 38. 12
nihce reci, in nekteri mislijo, da bo to obravnovanje dalj Prihodnje srečkanje v Terstu bo 9. rožnika 1858
Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natiskar in založnik : Jožef Bláznit-