5 Glasnik SED 65|2 2025 * Neža Čebron Lipovec, dr. zgodovine Evrope in Sredozemlja, docentka za področje dediščine, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; neza.cl@fhs.upr.si. ** Veronika Zavratnik, dr. etnologije, kulturne in socialne antropologije, docentka za področje etnologije, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; veronika.zavratnik@ff.uni-lj.si. Rokodelstvo Neža Čebron Lipovec* in Veronika Zavratnik** V zadnjih letih tako v stroki kot raziskovanju opažamo povečano zanimanje za rokodelstvo. Če je bilo še do ne- davnega razumljeno predvsem kot praktična dejavnost oz. kulturna dediščina, se danes vse pogosteje obravnava kot dinamično polje sodobnega življenja, ki povezuje de- lo, ustvarjalnost, dediščino in gospodarstvo. Temu zgledu sledi tudi tematski blok Rokodelstvo. V slovenskem pro- storu ima ukvarjanje z rokodelstvom pomembno mesto predvsem v etnologiji, konservatorstvu in muzeologiji, pri čemer je bila produkcija predvsem strokovne narave, medtem ko se znanstvena raziskovalna obravnava izrazi- teje krepi šele v zadnjem desetletju. Kljub temu da je rokodelstvo postalo način, s katerim lahko razmišljamo o tem, kako živimo, ostajajo številni razmisleki o praktičnih vidikih rokodelstva odprti in va- bijo h kritični analizi. Viden premik predstavlja Zakon o rokodelstvu (ZORR), sprejet leta 2023, ki številnim od- prtim razmislekom, potrebam in predlogom daje zakono- dajni okvir. A vprašanje rokodelstva – njegovega razume- vanja, vrednotenja in raziskovanja, tako mednarodno kot v slovenskem prostoru, je z različnimi poudarki aktualno že vsaj štiri desetletja. Sodobnost – zaznamovana s hitro spreminjajočimi se družbenimi in okoljskimi razmerami, globalizacijo ter podnebnimi in geopolitičnimi krizami kot novimi oblikami negotovosti, rokodelstvo postavlja v no- vo luč. V tem kontekstu rokodelstvo postaja polje, kjer se prepletajo tradicija in inovacija, lokalna znanja in globalni tokovi, individualna ustvarjalnost in skupnostna delova- nja. Hkrati pa ponuja možnosti za razmislek o posame- znikovi in družbeni ‚dobrobiti‘ (well-being) in je priročno polje za razvoj kreativnih industrij in družbeno-okoljskih trajnostnih praks, še zlasti pri ohranjanju historičnega gra- jenega okolja in nepremične dediščine. Omenjena izhodišča so spodbudila organizacijo strokov- nih in znanstvenih srečanj. Leta 2021 je simpozij Sodob- nost tradicionalnih rokodelskih in obrtniških znanj in dejavnosti poudaril pomen ohranjanja rokodelskih znanj in potrebo po sistemski ureditvi. Mednarodni simpo - zij Prenos rokodelskih znanj in izkušenj (2023), ki se je osredotočal na prenos znanja in izobraževanje, je povezal raziskovalce, konservatorje ter predstavnike institucij iz Slovenije in tujine. Mednarodni znanstveni simpozij Dela- ti etnografije z rokami: Ustvarjanje in pomen (sodobnega) rokodelstva (2025) pa je obravnaval sodobne antropološke pristope k raziskovanju rokodelstva. Ti dogodki so obliko- vali prostor za razpravo o vlogi rokodelstva danes. V tem kontekstu nastaja tudi pričujoči tematski blok, po- svečen rokodelstvu. Sestavljajo ga trije znanstveni (dva izvirna in en pregledni) in štirje strokovni članki. Z iz- jemo enega, ki se posveča avstrijskemu prostoru, so vsi osredotočeni na slovenske teme. Skupaj tvorijo vpogled v raznolike prakse in interpretacije rokodelstva ter odpirajo prostor za nadaljnjo znanstveno refleksijo. Struktura pri- spevkov odseva stanje raziskav predvsem v slovenskem prostoru: medtem ko v mednarodnih okvirih v različnih aplikativnih in aplikativno-teoretskih raziskavah nastaja obsežen korpus novih raziskovalnih rezultatov, se v slo- venskem prostoru znanstveni pogled na rokodelstvo redko poraja. Razlogi, zakaj je tako, si zaslužijo lastno – stro- kovno in znanstveno – refleksijo. S pričujočim tematskim blokom sva želeli začrtati smeri, v katere se razvijajo slo- venske raziskave o rokodelstvu, in hkrati opozoriti na tiste, ki še čakajo poglobljeno obravnavo. Pomemben ostaja tu- di razmislek o pozicionalnosti etnologov in antropologov v omenjenih raziskavah ter njihovih/naših epistemoloških izhodišč in odgovornosti. Tematski blok uvaja refleksija staroste slovenske etnologi- je in raziskovalca rokodelstva na Slovenskem, Janeza Bo- gataja (2025). V prispevku Prenova in razvoj rokodelstva v Sloveniji avtor predstavi pregled pobud o raziskovanju in ohranjanju rokodelskih znanj ter meril, po katerih so bila ta vrednotena, in njihov kronološki razvoj. Oriše po- bude in poskuse zagona izobraževalnih shem in centrov v zadnjih štirih desetletjih in pozdravi novi zakon, ki ponuja možnosti uresničitve nekaterih dolgo pričakovanih rešitev. Veronika Zavratnik in Neža Čebron Lipovec (2025) v svo- jem prispevku obravnavava sodobne raziskovalne in poli- tične pristope k rokodelstvu. Predstaviva premike v razu- mevanju vloge rokodelstva, predstaviva pregled aktualnih premikov v raziskovanju in pokaževa, kako rokodelstvo presega dediščinske in gospodarske okvire ter postaja pro- stor družbene refleksije in presojanja razmerij med zna- njem, telesnostjo, tehnologijo in ustvarjalnostjo. Poseben poudarek namenjava tradicionalnim gradbenim znanjem ter analizi slovenskih in evropskih pobud, ki rokodelstvo umeščajo v trajnostne in kulturne politike prihodnosti. ROKODELSTVO DANES Uvodnik v tematski sklop o rokodelstvu Glasnik SED 65|2 2025 6 Rokodelstvo Neža Čebron Lipovec in Veronika Zavratnik V izvirnem znanstvenem članku Vprašanje avtentično- sti pri obnovi stavbne dediščine: Primer slamokrovstva etnolog-konservator Dušan Štepec (2025) avtentičnost obnove nepremične kulturne dediščine in uporabo tradici- onalnih tehnologij in veščin presoja na primeru slamokro- vstva, še zlasti na Dolenjskem. Avtor avtentičnost tehnolo- ških novosti pri pokrivanju streh s slamo presoja s stališč konservatorske doktrine, dediščinskih teorij in sodobnih kritičnih dediščinskih študij. Pregled problematike posta- vlja temeljna izhodišča za samorefleksijo (slovenskega) konservatorstva o lastnem poslanstvu, hkrati pa ponuja gradivo za nadaljnje teoretske razmisleke o rabi in razu- mevanju pojma avtentičnosti. Drugi izvirni znanstveni članek Rokodelstvo kot delo: Pre- učevanje rokodelstva z vidika antropologije dela je prispe- val antropolog Jernej Trebežnik (2025). Jedro razprave je odnos med rokodelstvom in delom oz. zaposlitvijo, ob če- mer začrta stične točke med etnološkim raziskovanjem ro- kodelstva in antropologijo dela, torej obravnavo kulturnih in družbenih razsežnosti dela. S kronologijo slovenskega etnološkega raziskovanja rokodelstva analizira raziskave, ki so rokodelstvo sprva prikazovale kot pomembno prvino slovenske ljudske kulture, nato pa raziskave, ki rokodel- stvo preučujejo v sodobnih družbenih okoliščinah in kot prakso mogočih anti- ali pokapitalističnih usmeritev. Tanja Roženbergar (2025) v članku Kulturni vidiki roko- delstva rokodelstvo kot pojem predstavi s stališča različ- nih znanstvenih disciplin in strok z interdisciplinarnimi pristopi, raziskavami in uporabo. Ohranjanje, uporabo, predvsem pa dokumentiranje rokodelskih tehnik in znanj prepoznava kot temelj vseh štirih stebrov trajnosti. Po- udari domet rokodelstva, ki sega vse od dizajna, oblikova- nja, umetnosti, turizma, socialnih in aktivističnih praks ter zdravstva, ob koncu pa poudari tudi njegovo povezovalno in emancipatorno moč. V članku Evropski projekti o rokodelstvu: Kako slovenski etnologi podpirajo razvoj dejavnosti in območij? Saša Po- ljak Istenič in Tajda Jovanovski (2025) ponudita pregled nekaterih večjih evropskih projektov, s katerimi Evropska unija spodbuja raziskovanje, razvijanje in ohranjanje ro- kodelskih panog z željo po krepitvi kapacitet in raziskav tržišča, in to tako na splošno kot z razvojem obrti in pod- pornega okolja na določenem območju. V izpostavljenih projektih – CommHeritour, AlpTextyles, Culturality – analizirata doprinos etnoloških raziskav k projektnim in drugim ciljem prav v luči uvodoma izpostavljenega vpra- šanja o vlogi etnologije v aplikativnih raziskavah. Primer iz mednarodnega prostora sta prispevala Astrid Hu- ber in Karl Stingl (2025). V svojem prispevku Izobraževa- nje o tradicionalnem rokodelstvu v izobraževalnem centru avstrijske Zvezne agencije za spomenike – Informacijski in izobraževalni center za ohranjanje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach predstavita delovanje in naloge od- delka, ki se primarno posveča izobraževanju na področju tradicionalnega rokodelstva pri ohranjanju stavbne dedišči- ne. Strnjeno predstavita izobraževalne tečaje, raziskovanje tradicionalnih gradbenih tehnik in preizkušanje inovativnih metod konserviranja in restavriranja. V sklepu predstavita evropske projekte (Modi-fy, ProHeritage, INCREAS, Heri- tage Train II), ki se ukvarjajo z nadaljnjim izobraževanjem na področju stavbne dediščine. Zbrani prispevki kažejo, da je rokodelstvo danes plodno raziskovalno in aplikativno polje, v katerem se prepletajo vprašanja dediščine, dela, znanja, ustvarjalnosti, trajnosti, družbene pravičnosti in prihodnosti. Tematski blok Roko- delstvo odpira vpogled v raznolike metodološke in teoret- ske pristope k obravnavi rokodelstva ter obenem nakaže vrzeli in dileme, ki kličejo po nadaljnjih, poglobljenih raziskavah. Prispevki hkrati opozarjajo na pomembnost tesnega sodelovanja med rokodelci, raziskovalci, kon- servatorji, izobraževalnimi ustanovami in odločevalci pri soustvarjanju politik in praks na področju rokodelstva. Upava, da bo tematski blok spodbudil nove razmisleke o pozicionalnosti raziskovalcev, o družbeni odgovornosti stroke ter o tem, kako lahko rokodelstvo prispeva k obli- kovanju bolj vzdržnih in pravičnih prihodnosti za vse. Literatura in viri BOGATAJ, Janez: Prenova in razvoj rokodelstev v Sloveniji. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 7–12. HUBER, Astrid in Karl Stingl: Izobraževanje o tradicionalnem rokodelstvu v izobraževalnem centru avstrijske Zvezne agencije za spomenike – Informacijski in izobraževalni center za ohranja- nje stavbne dediščine v kartuziji Mauerbach. Glasnik Slovenske- ga etnološkega društva 65/2, 2025, 60–67. POLJAK ISTENIČ, Saša in Tajda Jovanovski: Evropski projek - ti o rokodelstvu: Kako slovenski etnologi podpirajo razvoj de- javnosti in območij? Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 54–59. ROŽENBERGAR, Tanja: Kulturni vidiki rokodelstva. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 47–53. ŠTEPEC, Dušan: Vprašanje avtentičnosti pri obnovi stavbne de- diščine: Primer slamokrovstva. Glasnik Slovenskega etnološke- ga društva 65/2, 2025, 23–34. TREBEŽNIK, Jernej: Rokodelstvo kot delo: Preučevanje roko- delstva z vidika antropologije dela. Glasnik Slovenskega etnolo- škega društva 65/2, 2025, 35–46. ZA VRATNIK, Veronika in Neža Čebron Lipovec: Rokodelstvo v sedanjosti in prihodnosti. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65/2, 2025, 13–22.