GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily -s in fee United Stat« :•
tsncd erery daj except Sundays
and Legal Holidays. -:-) -s 50,000 Readers >
TELEFON: 4687 CORTLAHDT.	Entered aa Second Clam Matter, September U, 1903, at the Poet Ofllee at Hew Yock, M. 7n under the Aet of Oonj	peae of Ma	roh 8, 1871.	TELEFON; S87« CORTLANDT
NO. 270. — ŠTEV. 270.	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 16, 1917. — PETES, 16. NOVEMBRA, 1917.			VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Ruske zmešnjave.
PETROGRAD ODREZAN. — MESTO V OGNJU. — NI NATANČNIH POROČIL O RUSKEM POLOŽAJU. — VESTI SKOZI ŠVEDSKO. — FINSKO POROČILO PRAVI, DA JE BIL KERENSKI PORAŽEN IN DA 8E UMIKA. — PO DRUGIH POROČILIH STOJI S SVOJO ARMADO PRED PETROGRADOM. — DVA TISOČ MRTVIH V PETROGRADU.
Z italjanskega bojišča.
-ooo-
ITALJANI SO SE UMAKNILI V TRENTINU, KAXORHITRO SO NEMŠKE IN AVSTRIJSKE ČETE PREKORAČILE PLAVO V BLIŽINI TRENTINA. — NEMŠKE ČETE SE NAHAJAJO MANJ KOT DVAJSET BOLJ OD BENETK. — NAPREDOVANJE CENTRALNIH ZAVEZNIKOV NA ASIA GO PLANOTI.
-ooo-
iruiisUtirtn
filrd uith th»* po»t mantfr ai New York on Nov. 16. 1617. u* re<|ulrM by Ui« Act of Oct. i. 1917.
Stockholm, 15. novembra. — Brzojavna zveza s Pe-trogradom je >e vedno popolnoma pretrgana. Edine novice prinašajo potniki, ki potujejo skozi Finsko ali pa so poslane po telefonu.
Te vesti pa položaj se bolj zmedejo, ker ne podajajo natančnega easa o posameznih dogodkih.
Po zadnjem poročilu iz Finske je bil sinoči v Petro-gradu mir.
London, 15. novembra. — Skoro ves dan je bil London danes brez poročil iz Petrograda. Posluževati se mora poročil skozi Skandinavijo, ako hoče imeti kake informacije o situaciji v Rusiji.
V	ve* slučajih si vesti nasprotujejo.
Poročilo Exchange Telegraph družbi pravi, da so "Kerenski je vi mešani oddelki" zbrani tik pred Petro-gradoin.
Na drugi strani pa zopet pravi neko poročilo, ki je prišlo iz Heisingforsa v Kodanj listu "Politik", da je vo-jnSki odbor v Helsingforsu prejel v sredo zvečer iz Petrograda sledečo vest:
—	Ko so rcvoiuejonarne čete zavzele Gačino, se je Kerenski s 3 do 5 tis«»č možmi umaknil proti jugu. Bilo je izdano povelje, da se njegovo umikanje odreže in del severne armade je bil poslan, da ga prime od zadej.
V*«* kaže, da je prebivalstvo izgubilo zaupanje v Lenina in Troekija. Narod namerava vpeljati socjalno-revo-lucjonarno koalicijsko vi:.do z zastopniki vseh strank. — Prvo drlo nove vlade bo, skleniti s sovražnikom mir.
Nek Rus, ki je prišel v sredo iz Petrograda v Hapa-rando v 6 vedi j i blizu ruske meje, je, kakor pravi neko poroči lo iz Stockholma. pripovedoval, da Kerenskijeve čete niso v pondeljek vkorakale v mesto in tudi ne vrja-me, da bodo šle v mesto, ker je mestna garnizija, broječa 50 tisoč mož, ostala zvesta maksimalistom.
Ta Rus pravi, da je Kerenski zato tako nepopularen, Uer je nasproten miru; rekel je tudi dalje, da bi maksima-listi povsod bili gospodarji, ako bi mogli napraviti mir.
Vse upanje stavijo v koalicijsko vlado in je še dodal:
—	Ako se taka vlada ne bo mogla sestaviti, bomo ime li državljansko vojno.
Z ozirom na časnikarska poročila iz Stockholma pripovedujejo potniki, ki so včeraj prišli iz Finske v Hapa-rando, da so razširjene govorice, da je Petrograd v plamenih.
Do torka opoldne je bilo v pouličnih bojih v Moskvi iibitin do dva tisoč oseb.
V	Kijevu in drugih večjih mestih prevladuje velikanska anarhija in prebivalstvo vprizarja nasilja proti j udom. Pravijo, da se je v Moskvi med socjalističnimi .strankami dosegel sporazum, da se sestavi koalicijska vJada, pri kateri bodo zastopani tudi nekateri boljševiki.
Neko drugo poročilo iz Stockholma pravi, da je revolucionarni odi>or odredil vse potrebno, da se Petrograd preskrbi z živili. Preskrbelo se je, da se povečajo zaloge {menice in delavcem se je naroČilo, da nadaljujejo svoje delo brez prekinjenja.
Nemška socjalistična manjšina je poslala nekemu krajevnemu listu boljševikov brzojavko z naročilom, da se odpošlje v Petrograd in čestita boljševikom, "ker so se polastili politične moči".
Brzojavka izraža upanje, da se bo boljševikom posrečilo izsiliti mir brez aneksij.
Danes s«» je tudi prejelo brezžično poročilo iz Petro-•jrada, da vojni glavni stan ni izdal nikakih poročil. -ooo-
Amerikanci v ognju.
-ooo-
Trne- translation filed with the postmaster at New York on Nov. IS, 1S1« _	___Ui fis required by the Act of Oct. €, 1917.
Benetke, Italija, 15. novembra. Dot'im se nahajajo avstrijske in nemške žete na desnem bregu Pia-ve pri vasi Grisolera, le štiri milje od izliva te reke v morje in manj kot dvajset, milj od tukajšnjega mesta, to je Benetk, se pripravljajo Benetke za vsako eventualnost.
Xa tisoče delavcev je zaposlje-nih, da odpeljejo iz mesta dože\ vse neštete umeniške zaklade, katere bi se lahko uničilo vsled obstreljevanja od strani osvojeval-eev, če bi slednji zavzeli mesto.
Vsako zgodovinsko delo in u-metniško delo, ki ga je raogoee premestiti, so prevedli iz Benetk. Slična dela so vzeli z Treviza in VitVnee, vendar pa s to razliko, da so umetniški zakladi Benetk tako številni in pogosto tako velikanskega obsega, da Se treba eele armade delavcev za premeščenje teh umetnin.
Velike slike, reliefi, fini predmeti iz stekla, marmorja in slične zaklade so prevedli na varna mesta takoj začetkom vojne, ko st avstrijski aviatiki pričeli metati bombe.
Sedanje odstranjene umetniških zakladov pa je vsebovalo najtežja dela, katera so dosedaj varovali s celimi gorami peščenih vreč ali §o jih poskrili v kleteh.
Najvažnejše tako delo je spo menik Jerneja Coleoni, ki je zadnje delo Andreja Verrocehio, učitelja' Leonarda da Vincio.
Spomenik je bil zgrajen v petnajstem stoletju ter predstavlja enega najfinejših kipov jezdeca. Odstranili so tudi štiri pozlače-
Rim, Italija, 15. novembra. — V moevirnaTem ozemlju ob dolenjem teku Piave, le štiri milje od obali in nekako dvajset milj se verovzliodno od Bene i k, .<io si nemške in avstrijske čete vnovič izsilile prehod' preko reke, a so jih kljub temu zadržale italjanske čete na desnem obrežju.
Ob trentinski fronti pa so bil*
Poskuse sovražnika, da prekorači reko med Quero in Testadura smo onemogočili, in sovražnik je imel zelo resne izgube. Živahni boji so se tudi vršili pri Papadoli in pri Lensonu, kjer smo odbili več naskokov in kjer naša protiofenzi-va še vedno napreduje. Vendar pa se nam ni posrečilo spraviti so vražnika z njegovih pozicij.
Pri Grizolear, 4 milje od izliva Piave. se je sovražnim četam po srečilo priti v močvirnate okraje med Piavo i nBecehia, kjer pa sc se morale ustaviti. Tekom dnev? j smo vjeli 121 Nemcev in Avstrij j CSV ter zapeli nar strojnih pušk Naši aviatiki so obnovili svoje de lova nje na fronti.
Berlin, -Nemčija, 16. novembra Oficielno glasilo izdano aanes, st glasi:
V Sette Communi, so zavzelf naše čete z naskokom laške pozi
Italjani vsled hudega pritiska pri-L01* na *rieu, ki je bil visoko po siljeni, da se umaknejo tako sever-1k™ s	in vzhodno od
no kot južno od Asiaga, in sedaj|Asia*o ter utrdbe na Monte *
se nahajajo že daleč za črto, na kateri so stali junija 191fi, ko so potisnili Avstrijce nazaj.
Oficielno poročilo glede razvoja na fronti, je sledeče:
Po kratkem in intenzivnem ar-tilerijeskem spopadu v jutranji zori, je skušal sovražnik vprizoriti )Ster presenetil ni napad na našr* pozieije od jezera Ledro do Gard->kega jezera. Uspešnemu odporu laših čet pa se je zahvliti, da se je nastop izjalovil, in da se je moral sovražnik uma knit L
V	poinleljek ponoči so se naše čete na Asia go planoti, ki so ime-e zasedene pozicije na gori Lon-gara. po močnih naskokih sovražnika umaknile na točko odpora ležečo bolj v ozadju.
Tekom popoldneva je skušal sovražnik. početm-pri višinah južno od Gallio, prodirati proti gori Si-semol. Napad je bil odbit.
V	ozemlju med Asiago in dolino Sugano so bile naše čete zaposlje-ne v številnih bojih s silami sovražnika.
Ob reki Piave se je aktivnost naših čet zelo povečala. Naša arti-
Li>
ser. V naši posesti se nahajata Tri molano in Feltre. Ob dolenjem te ku Piave vlada živahno delovanje artilerije.
London, Anglija, 15. novembre General Maurice, član vojnega u rada je izjavil danes:
Italjani so se umaknili za Piavo To pomeni veliko skračenje njih fronte m to je pozicija, ki jo j«, določil general Cadorna, ko je odredil umikanje.
Če Italjani ne bodo mogli vzdr žati te črte, pomeni to skoraj za gotovo padec Benetk. Vsled tegi. je položaj izvanredno kritičen ter bo ostal tekom nadaljnih par dni
Vsled tega Francozi in Angleži ne bodo na svojih mestih pred potekom par dni.
rice:
Prel desetimi dnevi je bilo po
-ooo---
translation fkM with the post master at New York on Nov. as required by the Act of Oct. 1917.
1«, 1917.
Z ameriško armado ▼ Franciji, 14. novembra. (Porodilo As«. Press.) — Večje število ameriških vojakov je bilo ubitih ali ranjenih ob priliki najnovejšega obstreljevanja ameriških za kopov od strani Nemeev.
En izstrelek je padel v nek ameriški zakop ter povzročil več izgub.
V zadnjem času je bil ameriški artilerijski ogenj pre ca'j močan ter je dosti vzroka za domnevanje, da je povzročil smrt marsikaterega sovražnika.
Ameriška infanterija se je deloma osvetila za neki pri senetilni napad na ameriški zakop s tem, da je v neki
večjo nemško patrolo v "Ko
ne konje iz medi, ki so se nahajali! lerija in artileirja sovražnika sta v baziliki sv. Marka.	se povspeli do živahnih akcij.
je vprizorila presenetilni napad v bližini nemških črt, pri neki porušeni farmi.
Dočim je ležala patrola skoro celo noč v blatu, je bila končno potrpežljivost čakalcev poplačana vsprieo pogleda na močno nemško patrolo, ki je bila glede števila še enkrat tako močna kot pa so bili Amerikanci in Francozi.
Nemcem so dovolili, da so šli mimo, a naenkrat so Amerikanci in Francozi ob boku otvorili ogen iz kraterjev in drugih skrivališč, kjer so se bili poskrili.
Nemci so bili presenečeni ter so se umaknili. Pri tem pa so vzeli s seboj vse ljudi, katero so bili ranjeni.
Število mrtvih in ranjenih Nemcev je negotovo, a nikdo izmed mož v zasedi ni bil ranjen vsled ognja, katerega so pozneje otvorili Nemci na Amerikanc-e in Francoze. —
Amerikancem in Francozom so pri povratku v njih za kope splošno čestitali.
Patrolno delo na obeh straneh je postalo bolj živahno in prav tako živahen je postal tudi artilerijski ogenj.
Nemci so tekom 24 vir nekega preteklega dne poslali na ameriško stran najmanj trikrat več izstrelkov kot sc jih prvi dan, ko so zasedli Amerikanci zakope.
V	neki noči je postalo streljanje pri dohodih k sprednjim zakopom izvanredno živahno. Jasno je bilo, da mislijo Nemci, da prihajajo v ameriške zakope sveže čete.
V	dejstvu pa se ni zgodilo ničesar takega in tudi škode ni bilo nobene vsled obstreljevanja.
Tekom zadnjih dveh noči so Nemci neprestano uporabljali strojne puške proti ameriški četi. Bolj živahno je tudi postalo na obeh straneh streljanje na posamezne cilje in vojake.
Ameriški ostrostrelci so zaposljeni v neposredni bližani nemških črt in to prav posebno v jasnih nočeh.
Vsled delavnosti nemških strelcev je bil ubit en A-merikanec. Bil je podčastnik, in krogla ga je zadela v glavo.
Pri ameriški armadi v Franciji, 15. novembra. — Več nadaljnih Amerikancev je bilo ubitih in ranjenih v ostrih bojih, ki so izbruhnili ob celem sektorju, ki ga držimo proti Nemcem.
Par nadaljnih mož razen onih, ki so padli pri zadnjem nemškem napadu, je bilo ubitih in ranjenih in sicer radi živahnega obstreljevanja nemške artilerije.
Ameriška artilerija odgovarja Nemcem, in izmenja-strelov na obeh straneh stalno narašča.
Nemški socjalisti.
True translation filed with the postmaster at New York on Kov. 1€. 1917. as reauired by the Act of Oct. 6. 1917.
Amsterdam, 15. novembra. — Kakor piše berlinski "Tageblatt", so nemški neodvisni socjalisti v lipski 'Volks-Zeltung" objavili manifest na nemški proletariat, la naj odgovorijo na rusko mirovno ponudbo, katero je izdala maksimalistična vlada v Petrogradu.
Ta manifest priporoča, da bi se povsod priredile seje v prilog splošnega premirja, da se doseže mir brez aneksij. —
Neko dunajsko poročilo pravi, da avstrijski listi prinašajo izjavo oficjelne časnikarske agenture, ki zatrjuje, da ni ne Berlin ne Dunaj prejel od ruske vlade kako ponudbo. Dokler novi ruski vladarji je predložijo centralnim državam svojih ponudb, ne morejo centralne države v tem oziru ničesar ukreniti.
Poročilo nadalje pravi, da se bo avstrijsko-ogrska vlada, ako se bodo maksimalisti obdržali v Rusiji na površju in bodo prišli z mirovno ponudbo, takoj dogovorila s svojimi zaveznicami in bo vpeljala skupno postopanje.
44Delavski in vojaški program", pravi poročilo, nudi :očko, ki odvrača od resnih mirovnih pogajanj z Rusijo.
Pravični mir brez aneksij in brez odškodnin je tudi filj avstrijsko-ogrske vlade, toda kar mi razumemo in kar mora vsakdo do sedanjega easa razumeti pod anek-sijo ne soglaša s tolmačenjem sedanje avstrijske vlade. V tem oziru bi se od naše strani morale staviti protiponud-hc. —
Vznemirjen vsled mirovne ponudbe maksimalistov, pravi glasilo bolgarske narodne stranke v Zofiji "Mir", dp jih ne smejo motiti deklaracije ruskih iluzjonistov ali pa nizozemsko-skandinavski odbor. In dodaja:
—	Bolgari smo popolno enega mišljenja, da bodoč-Od Lahov samih bo odvisno, kajtijuost odločno zahteva |x>sest Dobrudže do ustja reke Do mi ne moremo prevesti čet, topo^ ■ uayp _
LmTroki! le S tem" da M ZamaJi Berlin, 15. novembra. — Berlinsko časopisje nudi mi-
rovnemu manifestu ruskih maksimalistov v splošnem prijazen sprejem. Socjalistično glasilo "Vorwaerts"' in katoliška "Germania" stavita vprašanje, ali bodo boljševi-Ko so «ra vprašali glede'moč ! fcj v Rusiji obdržali svojo moč.
«t	. v,™*«*, ako M im, ^o« se rrod> m**^
m sprejeti trimesečno premirje, da se dogovarjajo o nn-ru, pravi "Vorwaerts", da bi nemška vlada morala samo polnoma resnično, da so imelf pritrditi. Obenem pa tudi bi morala izjaviti, da ne mara Nemci tri divizije pri napadu in i osvajati, toda tudi ne more privoliti na osvajanje ra ra-tn v rezervi Koliko so jih zdaj po I -un Nemčije.
spravili v akcijo je seveda drug-n	. .	n	. - , ,	,
stvar	| Karkoli ima Nemčija odgovoriti glede aneksi.], vse-
V oficielnem Doročilu. ki ea j€	resolucija državnega zbora z dne 19. julija in nem-
ški odgovor na papeževo noto. "Vorwaerts" nadaljuje:
—	Nemški socjalisti ne sprejmejo vseh teorij bolj:e-•% ikov, toda priznavajo jih kot socjaliste hi sodruge. Zn-radi tega z veseljem pozdravljajo njihovo ponudbo ii> i< -matrajo za vredno socjalizma in mnogo obljubuje.
"Germania" pravi, da bi prekinjenje sovra? n^ti ♦ned Rusijo in centralnimi državami prineslo mir b!ižie Nemčija in Avstroogrska bi takoj privolili v začasno premirje, kakor je bilo predlagano, in ruski zavezniki sc ne bi mosrli ogniti utiša takega koraka.
O težkočah. s katerimi bi se prišlo do premirja, srovo-ri "National Zeitung", ki vpraša, kako bi se to premirje razlagalo. Vpraša, kaj bi Angleška mislila, ako se vojna preneha.______
Težko se je zdržati sklepanja da se pričenja nov poskus, da se ponovi eksperiment, ki se je tako sramotno ponesrečil, ko ie bil £re-Teral Nive-Ie priporočan kot kan-lidat za važno mesto. Želimo o tem lovoriti z vso rezervo, tciia pove-lati se mora jasno, da je mnenje, la angleška armada ne more služiti pod drugim kot pod angleškim generalom, napačno domne\anje. Nesebična marljivost, s katero na-ia dežela vodi vojno sv o jih zaveznikov, se ne more zanikati niti od strani poštenega sovražnika. Zapečatena je s krvjo tisočih njenih sinov; toda velika odgovornost za njihovo smrt se ne more zvra-
izdal vojni urad danes, se glasi-
Vse kaž*1, da je nastalo par ne -po razumljen i z ozirom na ugoto vilo, ki je bilo objavljeno prec eratkim v časopisju, namreč, da se lahajajo francoske in angleške če e sedaj v Italiji in pod vrhovnim poveljstvom generala Fayoll. An ;leške čete bodo operirale pod po •eljstvom svojih lastnih častni kov.
Lloyd George kritizirajo.
True translation filed with the post master at New York on Kov. 1«, 1917. as required by the Act of Oct. 6, 1917.
London, Anglija, 15. novembra. Poročevalec "Daily News" pravi, da narašča nevoljo proti Lloyd Georgu zaradi njegovega govora v Parizu. Branje pretekle zgodovi-ae te vojne, kot jo je popisal ministrski predsednik, ne smatrajo sa •no
''Daily News" potem nadaljujejo :
Pisec je prepustil, da te skit-pa, da bodo ti dokumenti objav Ijeni v slučaju javiiega spora mec ministrskim predsednikom in vo
jaškimi poveljniki z namenom, d; n e na tan čno~ i za^ op olno ma |zadnjioornijo. Ta slika, bodi*
nepravično za Anglijo, temveč jt j ™ivna.ali cinična, jasno kaže, d? tudi mnogo pripomoglo k hitremu!ie Lloyd Geor*.e Pr^el intri^e Pro
padcu francoskega ministrstva.
Akoravno se pričakuje, da eč bi Asquith prihodnji pondeljek držal v okvirju zmernosti, vendar ni ■nalo poslancev, ki žele. da se stvar natančnejše prerešeta in je mogo-5e, ako se bo razpravljalo o Lloy-iovem govoru v Parizu, da bodo zpraznili galerijo, da se obdrži tajnost.
Brez dvombe preti deželi največja kriza, katerakoli je ogrožala našo usodo od začetka vojne."
"To je uvodna misel uredniškega članka "Daily News" ter »e o-pirajo na sledeče podatke "Manchester Guardiana":
"Ako bi prišlo do splošnih volitev, bi- Lloyd George zmagal. — Resnica je, da so dali armadni poveljniki obljube, katerih niso izpolnili. Znani pogovor generala Haiga z nekim francoskim 2nmali stom pričetkom letošnjega leta je
javni dokument. 80 pa Še «
ti generalu Haigu in generalu Ro bertsonu.
Ako pri tej stvari ne bi bilo nic drugega kot osebni spor, potem niti od daleč ne bi posegli vmes K nesreči pa je na dlani, da jr mnogo več drugega kot navadni o sebni spor, kajti more se misliti da bo angleški ministrski predsed-
nik šel dalje proti angleškim gene- čati na onega, ki ni sam popolno-ralom in bo objavil poročila z na- ma odgovoren pred svojo domovi menom ,da uniči njih veljavo."
no.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci.
-ooo-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji.
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.


.......
—--« tmmtfmrnwwmm
—^ .....
GLAS NA1KTOX 16. NOV. 1917.
44
NARODA

"	• - 4 *	{Slovenian Daily.) -
Owned iod pobliited by tb«
SLOVENIO PUBLISHING COMPANY
(ft corporation.)
r-K \Mv -- Viy-F.ft,
LOUIS BENED1K, Treasurer.
Place of Basineaa of the corporation and addresses of above officer«:
Cortland! Street, Borough of Manhattan, New Tor* City, N. X.
Na celo leto veijft lift *a Ameriko • '* ^ n^s ^io. • . . * • ■ * •.• *« . • • • * • • (A AO
Vjk in jI leta 2.00 Sfia četrt leta.......................1.00
Ta <f\o leto m mesto New York fK.00
51a pol leta r& me«to N>w York.. 3.00 7a četrt leta za mesto New York 1-50 Za lnoj«m*tTO «a cete leto ......
"tiLAS NARODA" lehaja ruk dan iavzemSi nedelj In prasniko*.
"GLAS NARODA*
("Voice of the People") every day except Sundav* and Holiday« Subscription yearly f3.fS0.
X-
a*"
Prt
DopCal bres porij>l*a in oi**Hio*ri we n* rtriobCiijejo. Denar naj ae blagovoli po&LLjatl po —" Money Order, •premcmbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejSej« MeftUBe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Doplaom In poilljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
87 Cortlandt S t.
New YorS City.
Telefon r 2S70 ("ortlgndt
44
Jugoslovani
Z denarjem, kateremu slutimo izvor, s podporo ljudi, ki so bodisi neumni bodisi skrajno ekstremni in s pomočjo omU, katerim je prva osebna korist, se je začela v Združenih državah i»esranma agitacija baje za — stvoritev na-"e nove domovine.
Besede t<ih apostolov pravice'*, "nesebičnosti" in "doiuorocinosti" so na videz lepe. Prijajo ušesu in so kot Italzani bohii, trperi duši.
To so besede in pri teh bo najbrze ostalo.
Y Ameriki imajo par ducatov agitatorjev, imajo časopisje, moderno urejene tiskarne ter sto in sto drugih ^vari, za katere je treba šteti težak denar.
Xa vse to kažejo s ponosno gesto, češ, vse to je naše, vse to smo dosegli in vse to vam bo pripomoglo — k prosto a ti, neodvisnosti in lepšemu življenju. •
Samo seveda, pri vsaki kočljivi stvari, morajo biti vratien, skozi katera je treba, da ni človek ne to in ne — ono...
Podpore potrebujejo. Veliko podpore.
Brez denarja ne bo — osvobojenja; brez denarja ne . bo — prostost L
Pravijo, naj da vsak, kolikor zmore, da naj vsak po-l.ui^a. Z denarjem, ki bi ga zbrali v najugodnejšem slu-'aju, si bodo odprli nove vire bogastva in nove poti, po katerih bodo hodili, da bodo še toliko lažje škodovali svojemu bližnjemu, svojemu bratu in bratrancu.
Omejeni ljudje se jim čudijo; ljudje brez misli se jim klanjajo, prenapeteži jih spoštujejo.
In — kako bi jih ne?
Saj so vendar vzeli v zakup svobodo vsega sveta ter prostost t poimenskega in troedinega jugoslovanskega naroda! Oni imajo baje zveze z največjimi diplomati, s kralji in eesarji se pa eelo tikajo in na banketih trkajo
ž njim i...
Ustanovili so urad za — vse informacije.
Pisarno imajo in v nji je nameščenih pet ali šest lju-d>, ki vsak dan i>o deset ali dvanajst ur zbirajo informa-eije o slovenskih, hrvaških in srbskih ljudeh v Združenih državah. Onega, ki jim da kak načrt, potom katerega bi rt s prišli Slovenci, Hrvati in Srbi do kakega sporazuma oziroma* zaključka, dcnuueirajo.
Onega, ki jim prinese denuncijaeije in lažnjiva poročila o kakem našem človeku, postavijo v oltar in mu kade brez konca iu kraja.
Te se kateremu Sloveneev, Hrvatov ali Srbov v Ameriki dobro godi, pravijo, da je to njihova zasluga.
Co je kdo izmed nas v nesreči, bodisi po svoji lastni krivdi, bodisi vsled razmer, ki nimajo z Avstrijo in bodočo Jugoslavijo najmanjšega stika, pravijo, da so ga oni pahnili v nesrečo, ker se jim ni pokoril in ni poslušal njihove nezmotljive besede.
Marsikaj smo že doživeli v Ameriki; precej razočaranj, malo veselih in veliko žalostnih dni.
Kaj takega kot smo doživeli zdaj, pa menda ne pomni zgodovina jugoslovanskih narodov.
Organizacija apa<w*ev, denuncijantov, koristolovcev in izdajalcev svojih bratov je kot s črnilom polita stran v naši zgodovini.
Toda upamo, da se bliža njihovo delovanje koncu.
Zalotila jih bo večna Pravica in veena Resnica, ka-i ro tako nesramno pmfanirajo in jo izrabljajo v svoje
zločinske namene.
Pošteni Slovenci in Hrvati ne bodo iskali žnjirai stika. —
Ker so dovolj pametni, so se jim izneverili že v pr-v -ni pričet k u njihovega nepoštenega delovanja,
V njihovo, z izdajstvom umazano roko, ne bo segel ni kdo izmed nas.
Oni so suha veja na živem drevesu, ki se mora odrezati, da bo drevo raslo in vspevalo.
Suha veja naj segnije. ker je zrasla iz najslabše snovi, ki je bila v drevesu.
To je naša želja in želja ne samo vsakega Jugoalava-
Dopisi.
Brooklyn, K. Y. fEaai pravijo, da rabijo železniške Zopet enkrat po dolgem pre-jvo<zove na farmah, drugi govore, stanku so se brookivnski tamhu-, da ni strojev na razpolago, da bi raši zdramili iz dolgega spanja.j jih do«važali, tretji zopet, da je S tem pa še ni rečeno, da niso i vojna kriva : potem ne vem. komu igrali. Vedno smo se pridno va- naj bi verjel, dili, samo to je spak. ko iiaše tam-j V začetku meseca novembra je buraake učitelje kar noč vzame., nam zopet družba povišala plačo; ali jih pa mesec nosi sam vrag pa glej ga vraga, ona ni nikdar
vedi karo. Pa pustimo to in obr-nimo se na drugo.
Pod sedanjim našim starim zborovodjo g. Pokornvjein se vadi zbor dvakrat na teden. Zato sna o pa tudi sklenili, da priredimo pri Mraku, 211 Graham Ave., dne 1. decembra t. 1. lep družinski večer. Xa razpolago bodo dobitki, sveži šopki in kegljanje za cash dobitke. Za ples bo igral Ju,-goslov. tambraški zlxir, kateri ima zopet nove valčke in polki- za
zadnja. Kakorhhro je bila povišana plača, takoj nam je tudi povišala premog. Prej smo plačevali po $2.50 aa voz, sedaj moramo plačati $3.GG in vozniku $1.50, kar znese $5JO. Delavec pa ga mora naložiti za $1.00. Sedaj naj mi pa kdo reče, da to pravica! Pri meni net
Družbe* niti toliko ne gledajo, da bi svojim lastnim delavcem prodajale premog brez dobička. Edina na društvenem polju
plesalce, ki radi podplate brusijo, j prav dobro napredujemo. Imamo Za dobro pijačo in prigrizek bo tri društva, spadajoča k različnim
pa skrbel naš gostilničar Frank Mrak. lore j na svidenje v soboto dne 1. decembra.
•S pozdravom
Ludvik Muc, tajnik Ju gos lov. tanibur. zbora.
Primrose, Pa.
Ker dnevno čitam novice in dopise v priljubljenem mi listu *"G. X." in jih je le malo iz naše naselbine, zatorej jaz poročam nekoliko kako se nam godi.
jednotam, ter slovensko domače izobraževalno društvo, da se kratkočasimo ob "idle day
1/. naše naselbine je šlo tudi nekaj mladeaiičev k vojakom. Njih imena so: Alojzij Petrie, Lado vik Bogataj in Janee Šraj; ti so šli prostovoljno. Josip Tomič, Josip lieeele in Pavel N. so bili poklicani. Vsi ti mladeniči se zelo j)o-hvalijo s Stric Samovo službo ter so uverjeni, da bodo., kadar se povrnejo, bolj izobraženi kot so bili
Delamo kakor povsod drugod poprej, ker tam se človek marsi-
na. drugi strani.- Financira pa to skupno podjetje slovenski denarni zavod, s katerim nima kranj-
in kakor se pripeti; vCastfi dela-j česa koristnega priuči. Ako j,a jih ^t^klT ^^ ndjma,,j-mo vsak dan po cela dva tedna,'zadene nemila usoda, se jih bomo	^
pa so zopet pripeti, da počivamo spominjali kot borileev, padlih za kar po 2, 3 ali še sploh po 4 dni svobodo.
a*
avstrijskega jugoslovanskega učiteljeva učitelj na X. mestni deski ljudski šoli v Ljubljani Luka Jc-Jeiw;. Jubilar je u«teJj od 1. 1S82., cv Ljubljani pa siužbuje od L 1S99. Predsednik Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev je Jelene od leta 18»5. ' Učiteljski Tovariš"' je narodnemu, učiteljskemu in organizatoričnemu ■delu Jeleuca posvetil obširen članek. v katerem pravi, da je jubi-larjeA-o delo v šoli in zunaj Šole vzgled in vzor šolskega in izven-šoLskega dela naprednega slovenskega učiteljstva.
Gradba železnice Knin-Pribudic.
Ljubljanski -.Slov. Narod ' pri-občuje: Od dobro poučene strani se nam piše: V sobotni številki 6. oktobra -Slov. Xaroda" vlači nek dopisnik neotesan hi\ nepoklican način vprašanje, je-li bo podjetništvo te železniško gradbe zaslužilo ali iz-
Sin Jon
-ooo--
ČRTICA IZ ALBANIJE.
-ooo-
Spisal F. G: -ooo--
Službeno povelje me je napotilo za šest tednov v Sin Jon. IŠliša sem že od tovarišev, ki so prej tan bivali, da je Sin Jon prijazen zdrav kraj z velikim samostanom toda pooiiže mi ga nihče ni opisal Prav radoveden sem bil torej, k a ko izgleda tak albanski samostan Vročejja jutra v mesecu julijr sem odjezdil od bataljona ter do spel tretji dan popoldne ob silni vročini CS3 C v Elbasan.
Potovanje — ob krasnem Ohrni-v javnost na silno skem jezeru, čez pogorje L'afa Sane. po divni, ozko zasekani, našemu Vintgarju slični dolini rečice Zangalea, prehod v velikansko dolino reke Skumbi, obrobljeno s skalnatim gorovjem nad 2000 metrov, po strmoglavi, v skalo zasekani poti, nad brezdui, tiaoč me t rov globokimi, prelaz eez Skum-bi po starem, turškem, 1916 od Srbov razstreljenem mostu Hadži
gubiio. Kot politično vest (!; poroča, da je baje v tej zadevi interveniral pri različnih ministrih kranjski deželni glavar v prii podjetniški tvrdki L. Ampak dopisnik niti tega ne ve, da železnica Knin-Pribudič ne gradi tvrd-
ka L., temveč podjetniška skupi- B^kjara — bilo je za oko nepre
na, obstojci"-a na eni strani iz znane napredne češke tvrdke S. iu slovenske tvrdke L. ter treh u-glednih dalmatiaisk-h
Koncem dopisa pozdravljam vse naročnike in čitatelje ''Glas kateremu želim obilo
zaLporedoma.
Delodajalci pa še vedno govore, da jim manjka deiaveev. Pra- Xaroda". vijo, da je železniška družba kri- naročnikov in predplačniokv va, da ne dobimo železniških voz. Naročnik —	ooo-—
Iz stare domovine.
za
V ruskem ujetništvu
se nahaja geometer Fran Zupančič, ki je bil nadporočnik pri nekem strelskem polku. Oglasil se je iz Kijeva. Njegovi so dobili dopisnico dne 7. oktobra. Piše, da je zdrav. Ujet je bil v bojih na ru munski fronti. Poigrešali so jaa od 9. avgusta. Govorilo se je, da je padel. Pisal je v Ljubljano.
Častniki, ujeti v Astrahanu. so biii razdeljeni, in sicer jih je pri-šJo 174 v Orenburg, 74 v Oršum v gub. Vjatka in 100 v Perm.
Smrtna kosa.
Daleč od svogega ljubljenega mesta ob Soči, Goriee, k katerega ga je segnala vojna furija, s solzami hrepenenja v očeh po dragem, zapuščenem domu, katerega naj bi — oj bridka usoda ! — več ne vklel, je umrl v Lju/bljaiii dne 6. oktobra zvečer po kratkem, pa potrpežljivo prenašajočem trpljenju v 86. letu svoje starosti dr. Aleksander Zenkovič, ees. svetnik in umirovljeni višji okr. zdravnik. Začasno so jra pokopali na pokopališču sv. Križa, odkoder ga bodo pozneje, ko se vrnejo mirni časi, prenesli m pol ožili v rodbinsko rakev v Gorici.
V Ljubljani je dne 7. oktobra po daljši bolezni umrla gdč. Ana t igler, stara 20 let.
Umor zaradi par krompirjev.
Posestnik Josip Nachbauer v Flatsehaehu na Štajerskem je s puško stražil svoje polje, na katerem je rastel krompir. Dva delavca iz Zeltrvega, ki sta prišla krast krompir, sta hitro pobegnila. Nihče ni nič storil Nachbauer-ju, še grozil mu ni niliee; delavca
sta kar bežala, a kmet je vzel pu-'80 v kvar šolskemu po-ško, zaklical 44stoj!" in kar ustre-,ljubljanskih osemiazred-lil. Delavec Alojzij Pogatink je nfl Ijo^skA šolah je vpeljan v bil zadet in je takoj obležal inr- '"i^jik razredih strokovni pouk ta-tev. Zapustil je osem nepreskrb-	vsaj malo odpravi nedo-
1 jenih otrok.	jstatke pomanjkanja meščanskih
šol. A glej! Dasi so biLe med pro
dne 6. oktobra promoviran doktorja medicine Leon Trauner, sin višjesodnega svetnika v Ljubljani dr. Trannerja.
Velike množine sadja gnijejo
v ptujski okolici, ker je pi-omet s sadjem navezan na transportna dovoljenja. Kmetje skušajo sicer vsaj jujk&j sadja podel at i, zlasti v sadjevec, toda primanjkuje jim posode. Sodi staaiejo danes (dobi se jih š<4e iz sosedne Hrvatske) po K 1.50—2.00 za liter vsebine.
Davčni urad Vranjsko
se je preselil s 1. oktobrom v Celje, oziroma je njegove agende prevzela celjska davkarija.
Vfded pomanjkanja premoga
bo morala graška plinaima vstaviti obrat, ako se razmere ne izboljšajo. \z istega vzroka je morala plinarna v Eggenbergu pri Gradcu vstaviti -promet.
Učiteljska ime nj vanj a.
Nasprotja med slovenskimi strankami so se v obče ublažila. To ni v korist le narodni .stvari, nego tudi eerkvi. A vzlic temu še ni spoznanje o naravnih konse-kveneah (posledicah) takega splošnega zbliianja prodrlo v deželni šolski svet. Ta je v septein-berski seji stalno namestil v Ljubljani osem »eitsljie na dekliški šoli pri Sv. Jakobu, tri pa na nem ški Šaii. Deželni šolski svet je imenoval same zagrizene Slomšlcariee iin se ni oziral ne na kvalifikacijo, ne na zmožnosti, sne na starost, še mauij pa na terno-prediog mest-netga šoLskega svete. Ta imenova-
ne pa oni zavod, na katerega namiguje dopisnik. Spričo tej nad vse temeljiti neiuiormira-nosti dopisnika je pač le naravno, d& so tudi vse ostale njegove kombinacije popolnoma brez vse stvarne podlage. Res je le toliko, da se pravkar više med vlado in podjetništvom podajanja, ki naj preprečijo, da bi zadnje trpelo škodo, katero so povzročilo edino
le
sleJno uživan>. Seveda je bila pot naporna.
V Elbasanu sem prenovil in dru-inženirjev jro jutro odjezdil proti Sin Jonu.
Rekli so mi, da je dobre pol ure do tja. Pa šele čez eno uro, ko sem bi! že tik ^ilja. sem zagledal prea seboj, vzjahavši na strm brežiček. odprto doliao in na nje zahodni strani veliko poslopje samostana Sin Jonskega. Pogled je bil krasen, romantičen.
Samostan stoji sredi oljčnega gozda na desnem bregu rečiee Ku ša. ki se par kilometrov južno izliva v Skuinbi. Bregovi Kuše so o-krašeui ponajveč z javorom, smo-kvarni in orehi, po katerih se vzpenja domača trta, polna najslajše
vojne razmere. In Če je v t um ga grozdja.
smislu interveniral tudi kranjski deželni glavar, je to le pohvuliti. ne pa grajati. Dolžnost vsakega jugoslovanskega politika jo pač zlasti v današnjih časih, da v takem slučaju bnam pravični inte-1>es y^Sflkcga jugoslovanskega podjetništva — ma koje vjere bilo. Cast Bogu, da smo tako daleč! V javnost pa take stvari gotovo ne sodijo, dokler tega ne smatrajo potrebnim v to poklicani.
Čehi za Voj novica.
*
Češko gledališče v Pragi je priredilo povodom šestdeset letnicc pesnika Vojnovičev večer dne 9. oktobra. Igrala se je njegova ''Dttbrovačka trilogija". Tudi Cehi zbirajo narodni dar za pes-j nika. Gledališka uprava je pisala ' Vojno vie u, naj bi ta dan prišel v Prago in prisostvoval predstavi. Cehi so ]>c(ivali Vojuoviča. naj pride v Prago v samit or i j gl asovi* ega okulista dr. Dehla, da si ozdravi svojo očesno bolezen, to je obvaruje vsaj svoje drugo oko.
j ° *---— -— t
Ljubljanska Kreditna Nink* jelkami za rečena mesta tudi
V mesecu septembru se je vlo- ^l^bro kvalificirane izb orne učne žilo na knjižice in na tekoči račun	usposobljene za mešearaske
7,279,549 £ 9 v, dvignilo se je pe ki pa niso članice Slomškove 5.020,300 K. Stanje koncem acp-' Zyezef niso našle nobene milosti ten t bra 42,150,396 K 8 v.	''P" veČini deželn«^a šolskega »ve-
ta. Ta večina je t»di v tem shiča-
Po polju raste koruza, veliko če-
Ija, ki ga sosedje obdelujejo za polovico pridelka. Oskrbnik vsemu je stari pop papa Anastaz, a last-aik radovina albanskega Grga bogataša Anastazia No-vsija.
Zgodovino samostana šinjonske-ara sem zvedel deloma od pape A-nastaza, največ pa iz starega srbskega kolelarja, ki doslovno piše sledeče:
Srbski knez .Tovan Vladimir je gospodoval Zeti ozemlje današnje Bosne. Hercegovine, južne Dalmacije, Orne gore) koncem 10. in za četkom 11. stoletja. Samuilo, slovenski car, hot^Č zediuiti vsa srbska plemena v eno državo, napade Vladimira, ga porazi na brthi Obli-ku kraj S kadra iu povede v rob-stvo. Potujoč kot ujetnik v Pres-bo, stolieo Samuilovo. se zaobljubi Vladimir Sv. Ivanu Krstniku, da sezida cerkev na vidi Bogori kraj Radine, ako se reši iz robstva. Po-litiški odnošaji so nanesli, da se Samuilo pomiri z Vladimirom ter mu da hčer Košaro za ženo. Vladimir izpolni obljubo in sezida ma-nastir Bigorski. a v spomin pre-morja in prijateljstva s Samuilom zgradi monastir in Šin Jon — Sv. Jo van. blizu Elbasana.
Knez Vladimir se je z modro u-pravo, dobrimi deli in pobožnostjo toliko priljubil, da je postal itaj-čislanejša in najpopularnejša oseba v Samnilovi carevini. Na carskem dvoru v Presbi ga niso ^ma* trali za zeta. ampak za sina Sa-mnilovega.
V marsikateri priliki je ublažil stroge obsodbe, ki jih je Samuil izrekel nad svojimi velikaši.
Skratka, bil je nekak dobri duh Samnilovr- uprave. Po smrti Sa-muila in po zavratnemu umoru njegovega sina Gavrila Romana je
bule, paprike, paradižnikov in fini stopil na prc>tol Samuilov .inovee.
Tovan Vladislav. Ta se je silno bal velikega vpliva Vladimirovega hi njegove žene Košare ter zato sklenil, da ju odstrani. Odpravi jima poslance z obilnimi darovi v Ska-der ter ju povabi v Presbo kot gosta. Košara ni hotelai ti, ker se je bala svojega krvoločnega stričevi-ea. ali Vladimir ji je prigovarjal, češ. da kakor ona dva nista storila nikomur ničesar zalega, tako se tudi njima ni bati nezgod.
SjMunladi leta 1015 sta posla Vladimir in Košara k Jovanu Vla-vali po dvanajst kron oko naj vi-1 dislavu v go^te in obenem obiskat šje vrste, stane letos štirideset do' rrolK>ve svojih roditeljev ter brata Gavrila. Prispela sta v Presbo dne 21. maja. Jovan Vladislav ju navija- j pričakuje pred mestom z velikimi {svečanostmi in največjo ljubezni-
albanski tobak. Ker Kuša poleti večkrat popolnoma presuši, napaja jo Albanci polje po vodnih kanalih iz bližnjega gorskega vrela. Vobče je vegetacija, do koder segajo kanali, bujna, subtropična. Posebno tobak doseže visočino nad moža. Kolikokrat se spomnim na pušače — jadnike, ki sem jih videl v Ljubljani čakati pred raznimi trafikami na tisto bore tobaka! Pa tudi nam tukaj so se gJede tobaka obesile košarice precej višje. Kar smo lani še septembra place-
petdeset kron kilogram. Pa še t« ž-ko ga jc dobiti, ker so s tudi Al banei izvrstno naučili nja cen
Sin Jon (Sveti .Tovan) ima ime po svetniku Sv. Jovanu Vladimiru Elbasanskem. čigar kosti so shranjene v veliki, iz kamena na sirovo zidani cerkvi. Okoli eerkve ?e grobje s spomeniki bogatih E1 basaneev; južno cerkve stoji veliko poslopje zgrajeno navzlie vse; prostornosti tako nepraktično, d? se da sklepati le dvoje: Ali ga je zidal, kakor bi po slogu lahko sodil, premeteni laški podjetnik ali
Pozor, ro jaki v ujetništvu! Iščem svoja dva bratranca ALOJZIJA KOM PARE iz Ljub liane Li BLAŽA MAROLTA, podomače Mih če v iz Gabrja štv 13 pri 1 i t i ji. Prosim ju, da se mi ogla sita, ako se nahajata v kakem ujetništvu. — Helen Kompare, 355 S. 4. St., Brooklyn. N. V.. 1*. S. America. (16-J9—lli
Rad bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA URAN KAR. llila sva skupaj v Thoniasu, W. Va. Doma je nekje iz Blagovice
na Kranjskem. Če kdo ve, kje ŠČarjem. Vse te zgradbe skupaj se nahaja, naj mi blagovoli na- tvorijo velik dvor, sredi katerega znaniti. ali naj se pe sam o^lar^i izvira vrelo, ki p<»da v velik ka-svojerau prijatelju: Florian menit basin. Močan, visok zid ob Piscliek. Box 40, Law renee. Pa. daja stavbe in dvor.
(16-11—11)	_ j K samostanu sodi tudi precej po
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
W Pridite kani - Jaz mi pomen n$e zdraqe."W
; Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni
X-žarki (električna) preiskava
InaMvanjflL
Za rednega profesorja eiovan
ju postopala popolnoma strankarsko. Sploh pa je značilno, da ni
ske filologije na graški univerzi jimenovana ne ena učna moč. j je imenoval cesar iprednega pro- ki j° je predlagal mestari šolski fesorja dr. Bajka Xachtigalla. Rvet za Ljubljano, odkar j« ljubljansko šolsko niadzoziKtvo vrekah neveščega nadzornika Lavtiiarja. V IV. raared drtavuih uradni- ^ »vrže deželni šolski gvet kov je povišan dvorni svetnik v	sklep in vsak predlog
enem nainistrstvu naš rojak m«*tnaga šolskega sveta, dr. Janko Baiurik.
vostjo. Prišedši v Presbo, se poda knez Vladimir najprej v cerkev Sv. Konstantina pomolit se Bogu. Pn odhodu iz eerkve ga ubijejo baš med cerkvenimi vrati ljudje Jova-la Vladi^Iava.
Tako je prenehalo biti plemeni-o srce kneza Vladimira.
Grško-iztočna eerkev je pro-r'a.sila Vlatlimira za svetnika in •ihranila njegove kosti v manasti-ru Sin Jonu, ki ga je sam sezidal, pa kak albanski arhitekt - amater, Tam počivajo še danes. Xazvali »o ki ga pri nas zovemo mojstra Ska- : Sv. Jovan Vladimir Mirotočae, zo. To poslopje je na novo zgraje- a slikajo ga z odsekano glavo v no komaj pred petnajstimi leti in r°ki. — Toliko srbski koledar, izgleda v svoji romantični okolivii l>aI>a Anastaz pripoveduje, da
nad vse iiupozantno.	50 bili ostanki Vladimirovi že več-
Samostan spajajo s eerkvi jo dol, ^^ v nevarno>,i*	»kra-
ga postranska poslopja, ki služijo
v pritličju kot staje, gornji.deli pa	«« jih I-ahi ali Francozi
za stanovanja elhasanskim letovi- Si,OTna odnesli, toda ne daleč. V*a-
ka mula. ki nanjo kosti naložili, je takoj poginila. Tako je šlo dvanjast mul, a koati so o>tale. Ta dogodljaj je naslikan v rak vi, v kateri so shranjene kosti.
Tudi pripisujejo kostem zdrav, ljivo moč. X'*ki sorodnik pape A-nastaza je bil v Skodri btdau, da se niti raakniti ni mogel. S težavo so ga privedli v Šin Jon, ga pustili dotakniti se ko„ti Vlad i mi ro-vih in — mož je Čez nekaj časa o-»Iravil____
Šin Jon je znamenita božja pot. Vsako leto dne 22. maja in 29. av-gnsta s« zbirajo netštevilni pravoslavni romarji iz vse Albanije, da, cel oiz Ohride in Priebe prihajajo ljudje, a spominu Vladimiroremu
se klanjajo ravnotako Arnavti kakor pravoslavni.
JAZ SEM najstarejši kristjan Cprcija-list v Pittsburgh, Pa; 37 let sknSaje
v zdravljenja bolnikov.
JAZ VAM BOM povedal ako morete bid ozdravljeni bres dvomljenja ta osdia-vU ras bnm. ako ae nI posrečilo mlajšim ali neizkafcnim zdravnikom. JAZ RABIM najboljše ta aajiispeftKjae
adravUa pri zdravljenja mojih bolnikov.
JAZ IMAM svojo lekarne to laboratorij,
▼se najboljše za bolne ljudi. Za£adlH ae bosta kakor hitro aamorete bid ozdravljeni. En mm eblsk vam bo acotoril »ojo yoleoa la prepričali m kaj
Vae bolezni noilrik
1VHKAVA IN NASVET ZASTONJ.
DOCTU B. F. MULLH
Živci t vojni Taki ljudje, ki jim nese vojna velike dobičke, jo pač na čutijo na * svojih živcih, toliko bolj pa drugi j ljudje. Marsikdo živi v večnem razburjenju. Tak je bil tudi višji .finančni paznik Ivan Klein v Li-berrah na Ceftem. Otrok um je j zmečkal in strgal uraden «pi»; tO ije moža tako razburilo, da je vsel
W p,*, w^t
«


TOAS NA&OPA. Iff. NOV. TSTTi

Delavski problemi in organizacije
v
a vprašanje, kaj je delavni goveda dela od prodajne vredno-'gramatie-ne jasnosti in radi tega
«a> uu-k, deiavee tem težje.in ne- mi izvršenega dela in ker mu je ni čudo, ako plava danes sem in,*tvo. Par tisoč delavcev je zapo-pravikiej« odgovarja, kolikor bolj na ta način popolnoma neznano, jutri tja v toku različnih mezd-j s*™1*1 v teh tovarnah in ti tisoči kvalificirano delo opravlja. Goto-j kako funkcijo igra njegovo delo ni h problemov. Tu ae odplačuje | delavcev dosežejo s tem vsaj ne
la doseže. Delavstvo more živeti, obrata je glavnica dala 1600 od-Pri tej prilika moram omeniti, sto!kov obresti?! In kako bo šele da se je Ford, tovarnar avtomo- sedaj, v vojnem času, ko se dela Uilov, odločil polovico svojega let- dan in noč! nega dobička razdeliti med dela v -
v© m ne motim, če trdim, da do-,v vpjnašanju podjetniškega dobič- delo v akordu, tam na uro, najti odgovor pa to ka, zastrto mu je oko, da bi za- je pa tudi še plačilo v unutrali-
vpra*«nje pri onih slojih, kateri mogel gospodarsko oceniti svoje j ah. —
žive deloma v naturalnem go- delo. Razdelitev delavnega efekta; Kolikor mi je znano, tudi Se do
<dJLmt VU.
Opominjam
■■J
se hlapca na nameni
itn zaskužnega iznosa na poedine danes ni nobena večja orgafiiza -Mene gospodarskega dobička je cija oziroma strankina rbonaea.
koliko pravičnim činom možnosti dostojnega življenja. Res je, ta
mmmm
Vojn poročilo.
True translation filed with the post gospod Fcrd ne najde veliko po- master at New York on Nov. 1«, 191«.
sneniovalcev v kapitalističnem
ki je vkol rat, kadar je tako rafinirana in vpogled v pro-natančno fiksirala pojem delavne-
>azai < eal: 1 (wtptl
fhaja
t v
a\
f
■eta "dobre volje", aa-j izvajalne skrivnosti različnih pod-Glej ga, za denar se ga Mij tako nemogoč, da se ni ču-Jm/. garam, on pa se iz- diti, ako delavstvo izgubi ves in-in zapravlja moj zaslu-jterea, preiskovati odvisnost nje-Spooiknjam ae še dobro, da	delavnega zaslužka od ka-
m v duhu vedno pritrjsl, £e-,P*t»h*tiČTiega dobička.
Z j, delavstvo bi bilo na vsak način največje vrednosti, da bi imelo jasnost, ako $>ri različnih kon-jukturah, pri različnih prodajnih
eeoi ____
0	nisem smel <" rhi lit i besede,
1	ni to najbrže M vplivalo pre o na moje telesno po vnij*». ipoJLnoma gotovo je, da je to
hlapčevo mnenje hrea vse globoc-je vrednosti in popolnoma nepremišljeno. A vseeno je v tem očitku nekaj grenke m»uiee, nekaj, kar znač* naravno logiko v presoji tega tako enostavnega zaslužnega va»rsaaxya,
Vpraiajle kmetakega hlapca, ki
je u. pr. ve*	nakladal seno,
ga za&lužka. iilasi ae pač n. pr. -. akord je .škodljiv, delavni zaMu-žek v naturalijah je odpraviti, a ni nobene popolnoma precizno direktne, po kateri naj <se organizacije ravnajo. Treba bi bilo, da se to vprašanje na svetovnem kongresu vseh strokovnih organizacij definitivno reši in zaključi, po katerem načinu se ima delavni
vrednostih enega in istega blaga zaslužek fiksirati, oziroma, na kak vredno&t zaslužnega iznosa njego- način se ima delo povsod in za-
ve ga dela pada ali raste. To bi bilo le tedaj mogoče, ako bi za-tnogle organizacije razvideti, kaj
vedno <piačevati.
Ako je n. pr. mogoče, dta se po ] vsetn svetu in vedno plačuje ter
stjne podjetniku od prodajne." računa železo po kilogramu, vino eene. ako odbije od te vse suro-jpo litru, mora biti tudi mogoče, j vinske iu dejanske proizvajalne da #»e delo plačnje edino po urah, ■štroike delavskega plačila. Ta | tednih ali ioes*ieih, ali pa le po
as require*! by the Act of Oct- (, 1S1T.
j . . . London, Anglija, 15. novembra.
svetu m bda bi utopija delavstvu'v	^^ ^ sovražni po-
dokazovati, aa je ta slueaj Kak,, kveJovallli oddelki poekužali prU
posebne vrednoti ah da ima pot, bližati se našim postojankam v vdelezevaiija na dob*-ku za	hmin[ ^ Polderhoekj severno
tev zaslužnega problema	meDhtthe	toda blU ao po-
cilj pre<t i*fnoj.	I gnani nazaj z izgubami na ujetih
Vseeno pa imajo taki slučaji'in ubitih, neko vrednost v sebi. Tudi ncin-j Ponoči med 13. in 14. novem-
t exigent no delavstvo prihaja, ko brom so belgijske čete vdrle v
čnje take čine 44 veftkodušnostr do uvidevtanja, da to ni velikodušnost, ampak da je to le priznanje njegovega dela; reakcijo-narno delavstvo prihaja po tej po
nemške zakope severno od Dixmu-de ter so razstrelile več nemških betonskih iitrdb. Sinoeni napad se-'rno od Bixschoote je bil odbit ognjem artilerije in strojnih
i» iiasjamat seno,	~ ■— «— — - -i------------^ «
Oje^ov dnevni rashiiek, <*Unek P™*ta\-lja potem izpla nmožini iz\Tsenega dela. Tudi pri njegovo delo vredno. Prav , ajH	zaslužek in dobiček prodiaji blaga je bilo nekdaj v ra
ne zgreši resnice. Ne
na-
podjennika in na ta način »bi bilo bi raznovrstno merilo. Tako se je toliko m toliko zne^e" nje- fK)tem 1<lhko delavstvu izračunati kupovalo in prodajalo žito po tesei
'-n-oj pris! uženi delež.	j^li pa po meradkih in mertixuee
A to je sedaj nemogoče. Pod-J enot nice so bile po vseh dežeOiali jetairštvo ne bo nikdar tako naiv- različne. Dosegel pa se je sporaz-no, da bi dovolilo ta vpogled in um in se internacionalno priznal družabne razmere se pri sedanji enoten merilen sistem. Kar je bilo sestavi nikdar tako temeljito me'v tem slučaju mogoče, je mogoče spremene, d»a bi se zamoglo zako-1 doseči tudi pri prodaji blaga — nitim potom podjetnika prisiliti,'delavne sile.
da r>i dovolil delavstvu to kontro-j Da si omogočimo pravilno od-lo. T o moramo na vsak način od- ločitev, po kakem sLsteonu naj se k riti* K-no priznati, ker bi v na- delo plačuje in da se naše strokovne organizacije natančneje informirajo o raznovrstnosti piače>-Pa tudi če bi se našel podjetnik vanja človeškega dela, potrebno in dovolil vpogled v svoje knjd- je, da si natančneje ogledamo one j?e, bi bilo nemogoče iz njegovih zaslužne pi-obleme, kateri so do prikritih in zvosdjanih vknjižb danes največ v veljavi, najti resnico. Podjetnik ima sto Vse blago, kar ga svetovno go-uhodov, da prikrije dobiček, ozi- spodarstvo proizvaja, je prod-roma da fingira nepravilne stno- vsem proizvod človeškega dela. *ke. ali pa da sploh tako zamota Vrednost blaga je edino po vse-medsebojne delavne procese, da'bini v blagu se nahajajočega dela
Kiaj j*
kaj je gotovo
vede,___
gava mezda, temveč odgovori, toliki in toliki del dnevnega delavnega iznosa je njemn pripadajoči del.
Seveda bi to log*čoo mišljenje lahko precej destruktivno in kaotično vplivalo na gospodarstvo delodajalca. A vendar vlada tudi tukaj *' božji mir'ker je v teh slojih del avatva tako aolo u koreni-njeno prepričanje o neobhodno potrebni eksistenci gospodarjev tn hlapcev. Hlapcu je dovoljeno, da z zadov ol jat vosu konataUra obseg dovr*tiega dela, proizvajo ipottpudarskih dobrin, a dovoljeno mu ni, da bi dobil vpogled, koliko je v tem delu njegovega truda in njegovega zaslužka, katerega bi imel turjati od gospodarja.
A tudi temu pouku bodo morale služiti pnžmee, tudi do tega wpoxnanja mora priti ljudstvo, če ee hoče dvigtuta nad nivo živaiij.
Nepravdnejia odgovor p» dobimo od delavca, ki opravlja viioe k val locirano delo. Dom i krat se trudi delavee h kakim posiotu, o katerem spioh ne ve, lutka vez ob-ktoji med njegovim poslom in ipktano polreho za go^podaratvo. Vzemimo le piK&rja, ki
•ud
ike akte. Nehote mu pride vpna šanje, je4i to produktivno delo ali ne. Kako zatmore potem dotao -nik oceniti svoje delo po gospodarski vrednoati? Popolnoma nemogoče ntu je! Ta po&el ae zatmo-re edino po efektivnem trudu, po efektivno izrabljeni delavni moči oceniti. Za tako delo imeti bi morali gotove enotniee, katerih pa do danes ae nismo našli.
Delavni zaslužek je v današnji obliki nekaj fiktivnega, nekaj popolnoma ssmovoiljno izumljenega; delavni zaslužek imenujemo danes le oni predujem, katerega <*1-računa podjetnik od svojega profila na dovršenem deiu.
PVodajna vrednost vsakega blaga, dela obstoji iz različnih vred-nottfndh delov; »eirovine, iuvepiti-•■ajake amortizacije strojev in orodij, transportnih in delavnih stro-ikoh. Delavni si roški bi morali hiti torej za delavstvo delavni zaslužek. ako bi bil kapitalizem pravičen. A tega kapitalizem ne stori, Delavstvu odstopi od tega faktorja le manjši del, večjega obdrii sebi, za povijanje svojega pro n ta.
Radi te poIre£no«ti je nastala.
i sprotnem slučaju le sebe i-n de^av-Istvo varsli.
je nepoučenemti ščiti pravo zrno.
nemogoče izlu
določena. V pradobi, ko še niso ekatitdrale razredne različnosti
Naredimo pa še na dal j no kotn-| akumuliranega kapitala, privatne cosijo. Dovoljen nam je natančen' posesti, zamenjal je lahko delavec vpogled in ne samo to, podjetnik! oje izvršeno delo za istovredno
n. pr. pn,
nam tudi poda pravilna in res-'*voto drugega dela, katero je polih' na pojasnila. S težkim trudom trebovai. Menjava blagovnih do-siuo natančno pffwaeutiali, koldko brin v tem predkapitaHsticnera ixirjtade na delavni zaslužek iu <-;isu je predstavljala pravično o-podjetuikov dobiček tega obrata.! eeno vsakega de^a. In ako bi osta-iji vt-s <ian prepisuje sodni j-1	Še nadalje, da xa lo človeštvo na tej gospodarsko
aLte N. hote aiu pride vpraJ^ Jfloik. s s™^111 delavstvom liekuMumi stopinji, ne bi bilo so-
praučno iu v obojestransko zado- eijalnih bojev, socijahiih krivic! voljstvo razdeli preostali znesek Ta doba je bila skrajno kratka, med olia kontrahenta — delav- ako je sploh mogoče govoriti o sivo in sebe-podjemika. Ali smo kaki trajajoči dobi. Kajti iz ne-teni kaj dosegli! Ne! Kajti to enakosti mdividua se je tudi že L«i brio meroda jno lo za to pod-' porodilo izkoriščanje slaibejih po J' tje te stroke m bi se na nikak močnejean. S prvim človekom, ki način ne dalo preustrojiti v sploš- prevaril le za malenkost dnino normalo za vsa podjetja te gega in na ta način imel od svo-stroke.	Ijega zamenjanega dela dobiček ma
^ ;»ak poedini slučaj zahteva škodo bližnika, porodil se je ka-^vojo lastno bilanco, vsako pod-1 p^taldst, akoravno na zelo skrom-jetje iiu.bi za eno m isto delo dru-!1" podlagi.
ge stroške, druge delavne formu I ^ kapitalistom je bila porojena lf. Pa tudi če bi se vsa podjetja1 služita odvisnost- in ta je produei-
ti do prepričanja, da niso iluzij* J pušk. kar jim pripovedujejo strokovni) Parix, Praneija, 15. novembra, boji. Ce> se najdejo posamezni ka- Francoske poizvedovalne čete v o-plUiiisti, ki odstopajo del svojih kolici Ailette no zajele nekaj u-dobičkov, je to le priznavanje u-'jetnikov.
pravičenih zahtev delavstva, faki, V torek so naši letalci spravili slučaji vzbujajo to dedavetvo le iz na tla štiri nemška letala in štiri 'letnrgije, da začenja premišljeva-Jso bila poškodovana za sovražno ti, kaj predstavlja njih današnji črto. Naši letalci so vprizorili ce zaslužek. Ti tisoči delavcev u-jlo vrsto uspešnih poletov; vrgli stvarjajo ozek temelj, iz katerega so mnogo bomb na različne posta se presadi med drugo delavstvo; je in kraje v okolici Muehlhause-nezadovoljnoat s svojim nevred-'na. Nemški letalci so v torek pono-nim položajem, temelj, iz katere- či vprizorili močno bombardiranje ga zraste marsikateri hra^t, ki je v bližini Calais. Poroča se o neka bil pred kratkim še bilka.	i rih žrtvah med civilnim prebival-
V tem gornjem slučaju se bliža stvom.
delavni zaslužek s-voji resnični!	-—-
vsebini, namreč zasluižku za izvr-|
šeno delo. Ker pa so ti slučaji Ujetniki ostanejo na Francoskcm.
praktično brez veljave, jih ne mo-'	transiauon nied with the po«t
K	.. . * J	. master at New York on Nov. 16, 1S17.
remo upoštevati m moramo zasJu- as required by tiie act or Oct. c, isit.
žno vprašanje brez teh poedinihj Washington, D. O., 15. nov. _
izjem presojati. Da našimi delavni Državni department in angleški izasdnžek nam ne .predstavlja za-j ter francoski zunanji urad so v služek za delo, temveč je le m nuj- medsebojnih pogovorih, da se nem. vredna menjevalna vrednost za ški vojni ujetniki prepeljejo v A-blsgo; delavno moč.	meriko. Pravijo, da Francoska že-
To dejstvo ostane neovrgljivo li, da ostanejo na Francoskem. — v vsakem slučaju, v vsaki zasluž-j Porabiti se jih more na kmetih in ni forma.	j v drugih službah, kjer primanj-
kuje delavcev.
Skoro gotovo posebno še, ker bi prevoz velikega števila ujetnikov zelo oviral pomorski promet, se bo naša vlada odločila, da bodo oni Nemci, katere bodo ujeli Amerikanci, ostala na Francoskem.
ftfitfaiaan^
JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJAŠlC, eJof Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa.
Gl. tajnik: JOS- DTJPIN, 815 Bradley Allev, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 591, • Forest City. Pa.
Blagajnik: STEFAN HORVATIČ, c.!of First National Bank Alliquip-pa. Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
za slovenski oddelek: »ia. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y.
za hrvaški oddelek: JURAJ NOR-SIC. Cleveland, O. JURAJ BRA§IČ, Johnstown, Pa.
Doctor Sloan slavni Speeiallst X-Jarkov na<li svojo službo vsem bolnikom in s tem da priliko vsem onim. ki so bili neuspešno zdravljeni od drugih zdravnikov in potrosili velike svote denarja ne da bi dosegli kake uspehe.
Doatavek uredništva: Fordova avtomobiina tovarna se nahaja — kakor znano — v Detroitu, Mich. Podj+^je je bilo ustanovljemo leta 1893 z $2,000,000 kapitala, dočim je biio isto koncem 3. 1913 vredno $35,033,919. Letni profit 1913 je znašal $20,000,000. Vsak delavec je dobil koncem leta remnne-raeijo od 14P0. V teh 19. letih
Rojaki naročajte ne na "Glas Nerada", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. MiUBfBiiMEfBIHEl^^
KRASNA PONUDBA^ ^J
Ne plačajte za ne- j| uspešno zdravljenje. "

Moj urad ima vse modeme priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami. je ozdraviti vsakega bolnika
POSEBNO NAZNANILO.
Ja« hočem Va.še zaupanje, jaz ho^em, da se z Vami pomenim o vseh težavah v vafiem lastnem jeziku. Zapomnite, da jaz nisem navaden zdravnik, ampak specialist z več let skušnje v zdravljenju bolezni kot je Vaša, take. ki so drugI opustili, £1 mri al jo ste bili bolni in čimbolj kompiiei rana je Vaša bolezen, tembolje volim, ker jaz želim storiti, kar so dru^i poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vašega težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti. Ni Vam potrebno izgubiti delavni čas m zdravljenje je prijetno brez vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se boste, Ako me obiščete, Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bolezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlašajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj t Vabim za preiskavo in nasvete zastonj.
Govori ae PROF. DOCTOR SLOAN
i„ik SPECIALIST	Kaufman Baers prodajaln!
J 40« SIXTH AVENUE	PITTSBURGH, PA.
Uradne ure: dnevno od 9. zjutraj do 3.	zvečer. Ob nedeljah od 9.30 samo do 1. popoldne. .
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ene stroki- popolnoma ujemala v produkcijskih metodah in produkcijskih sir«wkih, je delavni zaslužek za raznovrstne pokrajine po popolnoma drugem vrednostnem merilu oeeorti. Torej j*, delavni zaslužek tako komplicirana funkcija narodnogospodarskega proizvajanja in dela, da ni kakor Jie da ^xrmvvti v matc-jaa-tavrio gospodarsko fornrulo.
V o tej poti torej nikakor ne pridemo do ugodne rešitve tega tako važnega vpra«ainja. Sroelo trdim, da po tej poti tudi nikdar ne dosežemo |»oaitivnih uspehov, vsa »vetoma krivic«, katero trpi; ker je to iskanje nenaravno in ma-delwvatvo v vprašanju delavnega'tem&tiono nerešljivo. Saj mora bi-zatduika, navali >»o vsi mezdni ti rešitev vsakega uaroditi0g0Sl>0-
Mpori in le tu pratit-ažel^noet je
pahnila delavstvo v bedo iti nesrečo. Beda in nesreča delavskega razreda sta torej v prvi vrati posledice kapitalistične goljufije, katera obstoji v tem, da delodajalec ne plača delavcu za v*e de
darskega vprašanja fundirana na reel ni in ne na popolnoma poljubni podlag*.
(.'« iMŠčemo nadalje pravilno rešitev vprašanja delavnega zaslužka, naletimo na Marsova izvaja-
rala proti te neproduktivnemu kapitalizmu. Kapitalizem je izrabljal brezobzirno svojo premoč, u-ftrvaril privatno lastrarxo, izstopil je iz svojega prejšnjega, sorodstva iu delavstvo koit. posebni raiz-red je zaeelo eksistiratL Bil je boj edino v korist kapitalizma, dokler ni z napredujočo civiliza<-ijo našlo delavstvo samozavest, do-! k4er ni počela moderna tehnika svojo kulturno misijo.	,
Kolikor bolj se je razvija-la teh-' nika, tem pravilneje, bolj človečke forme je dobival zaslužek. Torej je tudi v tenn vprašanju ravno tehniki pripisovati globok
razvojni vpliv na modernizacijo ^aslužnegra problema, kakor som že isto trdil pri razvoju delavne te« problema.
Začetkoma je ek&ktfiral samo naturalni zaslužek. Robstvo ni po-i znalo orodja, strojev in zaslužek; je dosegel svojo višino v preživljanju sužnjev in tlačanov. V ma-nu faktura i dobi. k<4 se je pričelo
in
nja in njegovo eksaktmo definici lo, katero je opravil, temveč le za jo, kag predstavlja deLavni zaslu .
manjAi del. Orugo mora delavec,žel< in kaj vsebuje kapitalistični! delati s primitivninri ^stroji __ zastonj opraviti.	jdobiček. A tudi ta duh-velikan m zboljšanim orodjem, dobivalo je
Ako bi znal vsak delavec zra- našel poti, katero hi pokaaad de Jdehmfcvo del svojega zaslužka že
lovstvu za razrešitev tega vpra
o una ti, koliko T*jeg«>vega zaslužka leži v profitu in dividend a h kapi-lizma, ako bi vedel, koliko vrednosti predstavlja v zvršeoem delu ena ura njegovega zaposlen j a, čc aar pa mu podjetnik ne plača, potem ne bi bilo treba socijattzma, delavstvo bi brez organizacije z elementarno silo pre vrglo dana nji družabni red.
še m\
štmja. Povedal nam je pač j asu« in neovrgljivo, kaj je delavni za-alužek, a povedal nam ni, kako
tv denarju, akoravno so bile seveda te mezde baš malo previsoke, da bi delavstvo moralo lakote u-mreti. Umiralo je. V strojni dobi
prkie delavstvo že danes do svo-jpa že najdemo najrafiniraneje jega delavnega zaslužka in če že fclužne forme,- a strojem si je dene do celcga, vsaj do pošt ene jega lavec prisvoji samozavest in od plačila.	S »orno moč. Priboril si je korako
Ravno v razmotrivanju vpraša- ma plačilno upoštevanje irvrfelne-nja delavnega zaslužka vlada ta-1 ga dela. Delavstvu je a strojem ko med delavstvom kakor v
®yUenpe
Pesem.
Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag.
Problem Alsacije-Lotarinike.
Ukradeno pismo.
Bed.
Veliki dobitek. Bazno o otrocih.
Doživljaj francoskega žornalista. Venizelos.
O postanka koledarja.
Nemški napadi s plinom.
Živali in aeroplani.	T
Bnska revolucija.
Program ruske socijalistične stranke. AforismL
Normalni potek ruske revolucije. Busija.
Nemški cilji in Busija. Padec rodbine Bomanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Iitvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje.
fta-ls.,
Oglasi*
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov.
Naroča se pri: V	» ~
Slovenic Publishing Company
82 OOBTLANDT 8TBEET,
NEW YOBK CITY, N. 7.
-

gutf HAaoftfc tf. jiaY. m?.
Luterski ljudje
^ *	CKKT ' ^
Povest. — Spisat Janko Kersnik. -ooo-
(Nadaljevanje.)
Di in
IV.
Allen dsxs Xrttffen Von Her* 2u Hmen,
.Neli, wie so eigen! Nemška narodna.
;egn popoldne je sedel Ko-
ii ego
raj; samo ne tako mirno, skoro hlastno in gorko.
lloiel je se nekaj pristaviti, kar vstopi Ok?a. Po prvih pozdravih je pripovedovala, da je bila na mu, a da vroT-ina postaja neznosna. Uee ji je v klini gorelo. Sedla na prazen stol poleg slikarja in pogovor a*se družbe se je vil poze v protonu grajski sobani tem okolo rajnih nepomeuijivih
predmetov. Kosan se je hotel krraaiu poslo-iti, a stari gcwpod ga je pridržai, vabe,"; ga, naj ostane do večera;
... . .	.	saj na	ni tako kakor v rne»-
o svojih Stun v .vd t,r vpra- ^ ^ sliUr je ^
lierg in nadlajtraant sta odšla;
in se zabaval z dokaj obilo druz bo v živahnem razgovoru.
Ko se je bi! zjntrnj prebudil, bd njegov sklep potov, da mora odriniti od doma; del je tudi ve-
Koaanu ni balo ljubo, da se j« pogovor zasukal; rajše hi bil govoril še o lanskem letu in o vili
Borghese.
V tem je prijel Berg na vrt.
pesku, pa tudi Olga ni takoj odgovorila.
Pri tem je prišel grajski gospodar k njim v lopo.
"Ah", je klical že pri vhodu
4 Tu je prijetne je sedeti, nego	'krasno misel imam, ako
v poldajiskem soilnen doli po moč- ho Eaž m>»di znanec uresničiti viruih travnikih hoditi, — ali. kotel!''
ne'" je vprašal dobre volje.
• l^eveda". de&e Kosan; "milo-va3 sem vas včeraj skoro; pravijo
Stari gospod je govoril to z do-vpi asa 01-
s*«»tro, kje bi se dobil vodnik, ga pote gne v naj km j sem času m<-sta. Proti paldn vu pa
Vsi so uprli pozorne poglede vanj.
'"Kaj pravite, gospod Kosan, in pa~ da lovske "težave* tem bolje 01**? 0 vaAi naklonjenosti ne
skižijo, čim sanejse so. Jaz nisem f™™.	Vi Jiara
lovec."	i hočete oopeljati hecrko, a sedaj
.. , ,	. ,	'je prilika, da vsaj nekaj »je ob-
Jaz tudi no pran lovec se dr;,imo tukaj _ ^
smeje Berg, ' ako delo m prtml- ^
no. grem rad s puško na rami ven StaH ^^ jf
družbe^*'	J°	bro voljni m smehom.
truz>e	I * 'Kaj mislite, oea!
Sedel je pn teh bese,lah poleg gfi radovedno
svoje neveste, ki je molče zrla v.	, __ „ __.
pletenje 1	noS° P™*15^ S?°-
* J" .	__jspoda Kosana. da tebe naslika. Ne
m-r* m naoiajcnmic sta odsia- ,x.VTttkaj tu5 n! P™^ ?0VJU mudi se vam nifetafor sfcdnj v vro-
Z prvi je hotel pisati domov, drug ^ [V* TN<JIn5ke? Jf.	I"* ^nen času, in če blago-
„	___.J*.^ Z* Um	cuva svo,J° divjaemo, volite."
a tu je mnogo zanemarjenega, inj u,^,, vzklikne Olga. kakor Albert pripoveduje, «a tu tJutri fe lahko pri£nemo/, vsak kmet svojo puško v pod- . Vi me pre,lo£ro ^
streagn skrito. '	,	.. . ... ' , °
spod AVerner , re-.e slikar. * lz-
-No, tako hudo pač ml" de je povedati moram, da sem še malo
KosiU1-	j enakega delal. Ako vam je pa po
Pojdite vendar", se oglasi de- volji, iz srca rad se. lotim te poiz-
kle, "moj brat vso svojo lovsko kušnje!"
nezgodo pripisuje vplivu lovskih Sam pri sebi pa si je v prvem tatov, ne da bi se samega dolžil. tienutku mislil ,da bo starega go-Ako ničesar ne ustreli, pa pnpo- .spoda objel ao ponudbo
imebar * latje PrCd lljim VSCI Berg je —Wjaje pritrdil.
_	j 4'Tako hitro vendar ne bo mo-
' Tu je morda nekoftiko resiiiee. sroče pričeti", je dejal potem,
Skoda, da ga ni tu, da bi se opra-
ni, da ie ne odide danes alijje pt>voril °	in
jutri; — čemu tudi, ko nima	^	nap°*
I»rtilt ofmivil zunaj na tuj^i
sled h Kosanu, rekoč: . " Ogledite si malo grad in vrtove: Pa kaj pravim, vam je bilo vse Že prej znano nego meni. Vendar bo s^ iaj zunaj prije^tneje ne-cro tu; S4,4nee se je nagnilo. Olgvt in teta Mara vam radi pokažeta naše kraljestvo", dostavi mnejoČ se. —
A sem je bilo prav tako in aii so na vrt; Werner je hotel priti pozneje za njimi.
Po kratkem izprehodu so ostali
Po opoldanskem obedu je- stal pa zopet nekoliko časa na veznem pragu ter zrl ^ort proti Potoku igi doli po vatfki trtici. A kmalu «e je vrnil v *vojo sobico, ic ojiravil v najboljša obleko, katero je prinesel s »eboj, ia jkjI ure po meje je sedel v gradu v veliki pro Atom i sobani poleg starega grajskega gospodarja Wemerja.
Sprejel sra je brl isti gostoljubno, skoro prH«vno, in tudi nad-
l.-jiifc.nt se je jako oveseiil slikar- * '"i"- '»^"J™' jv«u«c	vi-Vval" se «meie W »v.i _ - -	— ----* *-----:—
J vo,„ prihoda; P,erg pa ne j, ve- *t«ri zid. Teta je odfla za neko- ^ W tik T ll ; T ?riprave -Qt(>vo mma doma, ker J • ■ • ' 8-f	---------- . . . 'D0	ali enak, to morate je priced samo za nekoliko dni."
hitro preskrbi'je za-slikar.	j
gibčna in ve- J* DU irnnutek v zadregi, o j	^ Potem so določili, da bo grajski'
acla. Govorila j* naj-več od vseh ,v'm prijel govoriti. Menili so navzočih.	** bili o prejšnjem gospodarju
"Vi ste tu doma", je dejala V«to*k€l" ^ teta je praAlla o do-alikarju. "To sem ie zvedela pred	*rrtldu' ^ Je bB P^i

Mofa osebna poslanka nade.
vsaka icna v trj jirfrli, kater«
trpi ba
bolezni. 2dim. da me poznajo vai kot pri]*afrlj«-<la vedo kdo aem jaz kaj Km ■toril v preteklosti in kaj delam sedal. Mota slika «un lahko (počeje, da seen osivel v medicinski praksi, katero vriim že dolgo vfvto let;
moji lasje so danes sneZo-bet po dolfih letih študiran ja. raaskavanja ia dela. Skrbno aeqi proučil in analiziral vse tiste stare, kronične ia globoko vkor> jeniajene brJemi. ki se tako teško zdravijo in o katerih una mnogo drugih zdravnikov le pawlss ra>ii*. Ž^liin. da mi vsak bo-lan 'moiki in n«Vt bolna ženska zavpa oje teikofc in tajnosti: vsakemu bon dal polten nasvet, ker telim, da sem s vsakim
JnW prijatelj. Rfite po btnpUino kupico, katero vam nudim, ia čštajte
V lopi. naklonjeni konec vrta oti' ^r.?,	^	"»M ?o^M>d Kosan potrebne

BOLEZNI
okorela fetra, zoičnica, zapeka, zlata ž3a, revmati-«fwii katar, naduh« in funkcionalne bolezni srca ae laKko vspeSno zdravijo privatno na ckmm In z mnjhnimi itrosK
Žel imo, da se seznanite z naSim zitastvenia načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti kakor nečiste krvi; -labe krvi; bolesti koie, otekle, ^aigane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledv»cin mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki poec»>to irpe.
Zdravniška knjižica, katera šteje — % strani, zastonj.
PiSite Se danes po to knjižico In u njej hoste n^li enostavna takta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjtž>ca je raloga znanosti in vsebuje informacije- in nayvrte. ki bi jih rno-^- znati v»ak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kaka bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moi. pišite in ko j pu to brez* platno knflžlco in zvedeli bos Le. kaj je petrehno <r!ede te ali H one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pcSljite saj«, o v aic »me in naslov na spodnjem kupona. Ne troSite denarja za ks.k'n«i ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot K rrtnivju, in -črpajte iz nje pravočasne nasvete in Dodatke. Pri tem lahko m. t, t., čem vi trpite in kako se more vaša teškoča. obvladati.
Kupon za brezplačno knpžico
Zapište vase popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danei.
Dft. J. Russell Price Co,
S 1150Madison & Clinton Ses.. ChicMo. III. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo nbmttko knfUleo popolnoma in poštnine prosto.
hlapee, ki ima iti drugega dne v Poročajo, da štejejo Villovi pri- fesor Josip "Wester; žal, da je bila
mesto, prinesel vse s seboj, eesar staža 5000 mož, mesto nekoliko sto vprizoritev doslej nemožna iz istih inezute, ^ si^ar naro^jj	kakor so pričakovali branilci mr- vzrokov kakor smo jih navedli za
•prem
snjim!"
* • Kakšen raaloček
\-prasa pozorno slikar.	j Poatlo ^ ^	je svetil sta. Ker so nekateri Villovi oddel- trilogijo. Z nedostatnimi sredstvi
o-lede duševnih zmožnosti ill jassio na peščeno, mod kolesnica- ^ šli čez mejo v Texas, je bil po- bi bili dosegli karikaturo. ie ostanete Jolgo ve*;	c>liKe nemški kmet g>rese«a mi malo zarastlo pot, ko «e je po veljnik okraja E1 Paso naprošen, Leta 1911 je izdal Vojnovič mo-
- ^ —-el slikar po	silno	JHoven- njej vraeal slikar iz grada. Hlad- da podijo ojaeenje.	,derno dramo ''Gospodja s sunco-
dejala j» da Kra1K' moiKu; ' m potem Bog	no je hilo. zakaj sever je drobil j	-
li it gozda dr, tu'doJi 7nn-	^ bodete zo^iet vruili.l " Nikakor ne, gospod plemeniti na nehn lahke :negliee, in tmjevo
pa tj,.	iMr Tnl<0 daleč pojdete, na ^ak-on-j : oporeka resno Kosan. grmičevje, ki je stalo tuintam na
-ko, kakor sem f-ul."	j "Viae šalite! Pomislite vendar, bregu nad potom, se je ribalo in
i. V hiadne' ^K* ^ Je nmio zardela; o tem'I,ri J,as	mnogo kmetoa% ki gugalo nalahko v sapi. V stari
predmetu dozdaj ^e ni>«ta gov<-'so se naučili pisati in brati. A tu- tepki nad vaškim paznikom je
nekaj dnevi; vveraj pa mi je Ol^ ™,ft
pripovedovala, .la uis je areeala. "Vi ne nsl	^
to ^ pravi, jaz h m Ufiniln, da v tcm kraju \ je povzel slikar po St.' *norda \-i bili; dejala ie da	molku; 'm potem Bog	*
60 letnica Ive Vojnoviša.
nji nju h l>e»t
j kaj ljudstvo, ko bi tudi umHo to. žvižgat čuk, pod kolovozom v de- potomec plemiške
.Hra tet, o ve^n^m	, k—	^^ da * ^^	Pa je ^ ^^ ^^ .dala Dabrovniku i--------
uiro V ...... p^h-dnjtl npr.-^ ^oje temno oko v mladega	v«dnnet.. Tako so mi pn- Ijak.	'ličnih, vplivnih trgovcev, diploma-
,<tah se je pr»iftričal. da	•..daj še ne mislim ^ogo^^J-	__ J JŽT,^^ ^"t^ ^ >-nstvenikov in - njega.
bil malo zardel pri ire lele o vMtjhjim
"Ah, kaj	potem živo ter'
derno dramo
jkretom"', ki se ji godi dejanje v
! Benetkah; senzačno dejanje duho-
■ vite igre je doseglo tudi senzačen
uspeh. Tikoma pred vojno je izro-
j čil zagrebškemu kazalištu dramo
r^ u - -	j • i_____ 1 *'Imperatrix'\ ki ji je dala idejo
Dubroveanin po rodu in Krvi. 1	' . J . x,
rodbine, ki je	rajne ee^riee En^abete. Ne
in Hrvatstvu od- ^ et	vodar dramaturg
kr. hrvaškega zemaljskega kaza-lišta, toda intendant pl. Treščec
hi r ,	1 " 1 i	t.'' * j	v vuiAV v m - «JV M
ni en»r o njegovem »r- « tem. To je še d«leč! (Va in - I ^ da ^ "^koBiko resniee v *nel je klobuk z glave ter kora- pesilika> Qd očeta je podedovat
"	" -	- '^n«- k" J« se niajti v tem onru. kal hitro navzdol po potu.	«ideabii polet, samozavest aristo-
nj*' nm v obraz. R** je \ •e v če ru WW tak ; 4taakj. tu doli a kakor |)a. -Ia.
ju a Olgo. Iu to spo- «* — ff««P<Hi llerg pravita: pn-:	- _ - . t A . - ...	3... .	r-^ ——«— —
, ur n ji I o skoro ropet ^kJuj«, pomlad ali jesen;__in'so nam Potili Franeozje; a kar O danasjjih dogodkih m pre- kratskih dedov, slavnih v svobod-
ČUDNA NOVICA!!
Te oplaJene ure kažejo
ure in minute kot «>bi£aj-ne: 2i ka.*ejo imena dni v teilrm; Z i pokažejo imena iwwv: 41 spremem-Ik> nie«aw : T» 1 ja ko lep»i okrajne; 0» so po 1.1 kamnov: 7) so jamč»-n»* i>o 25 let. Kdor kupi takt. uro bo iiael Hfiouiln za dulu<» let. I^e pri nas jih iuiaiuo. Pri naroehi ne p»»šiljajte denarja, iilat'njte Sele potem, ko jo dobita. Cenit url z veri
je le $6.25
mu je dajal vedno iznova dopuste da je utegnil svobodno živeti ob Adriji jjt v Benetkah — svobodni
» se	Jaz - pa v istim nisem mnogo	zn,OŽTK)ftti	ljudstva, niisljeval, bi-li odpotoval ali ne. nf^pnblTki!"^ "jo*iTonifa"šele poezijh
n .	n.k,i3a o tora."	dvomim, da imate gori na Sa niti o Dergu — ženinu: edino to NapoIeon ({. 1806). ge kot gimna-
: ,	i Z Slikar«, se ie nekai posvetilo1 kson^kem primeroma toliko ljudi, mu je brodilo po mmtoh. da bo sli- zijal ^ pesnU italijansko sone
f	1,1 JaZ , rJ l Je	in _ iki bi se bili naučili v tako krat- kal njo. Olgo! In v grad pojde Jin	za gledališče svojih
sleherni dan in sleherni dan jo bo _ lutk že dečka je geldalLšče za-
vid<*L I« kai ootwn ? Kai notfm ?	■_____-_ _______ i 1:
I*a pretnagu? se j« reče
j > r
i> ixneuadejau kak
ki
r Z-	.	1 Kl 01 se bih naučili v tako krat-
.v	r Uem fnaneoske^a jezika, ne-
lv na odkritosrčnost dekličina ter! ___. T	J . '
1 vi 1
V|H J">
•asih . odu
Malt
,	,	,. . .. go Iti i>ri «as. in Franeoz je ven-
«ov-i drugega člo- om p.kri odmev v gra^kovih ^ ^ ^ jtogpodavaL,r
ktn*-tsk' ga !' *	besedah, tia katerega je bil prej
tako Kuunljeni smo
" - -i-^lar. "da se ------»J«	w jj^ jierg - vi ^ tudi iz 111 C«U-
skem strašimo, ako »^umno zimt Hotel je n»m-a u»k lamo* Ha. ha	4'Tn « n<l ljubite svoje
ira ženina?" l*a zadušil je ta v/klik !M* o pravem časa te<r de*
gospodoval
, . , 'Ja<z urnem, da se potezate za
i>'.zor«'a postal, sta mu podala vi.	, . ,, . ,
1 1 . • o.	i«, ljudstvo , m-e skoro porofc-
tr mitju ves položaj. Skoro bi r>iL	ti___.„J; „-____
t a rt
»mil
I*1 ar
i vel
\dr ne bivate vedno likar po< i h>u. tiij«-u>o v poletnem ri irra^ii'ak • *'let'»j ta , prijetna dnžbu je tudi ve«5 nego »etttir-nje po »vetja." k ne je pti t»4i bt»«.lt.U v t i itergu.
Ko«»an. ki si je bil zanaj om pi idobtl že dobr i* 11
jah
I ' tiospod Ilei^f je pač že dolgo časa znanec v iši hši!"
• ' Moj brat ga je seznanil a na- t Htm r»Aet<»m. To ni tako dolgo."'
Molčala sta edeti trenutek.
*	AH se Inalete vi vrnili v Italijo?" vpraša polteni najrlo Olgy.
*	Da, vvnil se botn."
"In kaj slikate tedaj V*
. LK'la p<«webn«>ea sedaj nimam
tn.Mfi. ki daje v\>^ku yvaii ^ 1>om liU>rda v m laiu
mli v govoru drugega ^ ^^ ^ „
je vutri nehot«*,' . JjiZ lu<li ^ Vcdno risam, ka-
^o^pociarjevtmt ^	^ ^ . ^^	^
grad narisala. *
"To mi fbodete vendar pokazali!"
' Ne vem", reee ona ter povesi
oči na pletenje; morda vam zo-
hitro
v »d--i m muaco da •■*»*» /adujiai W«edatk»i tiči nekaj pikrega, njemu ven«U r neinrnljiveffu.
iVr? pa »c je mirno priklonil, a pevko n^ttii mu je 'inil kratek aarawh.
A kdo vas je izobrazil nego nemška vedno«*?1'
vkM. In kaj potem? Kaj potem? nimalo najživeje, vseeno, da li je , Tega tu vprašal, niti samega sebe. {Q drama> opera ali baiet. Ker jej^*" , 14 ti kur tako tjavendan. — Kaj znal več tujih pezikov, je na^lo in l ^"brovniku
nit
nill je bilo man do togjl!	{temeljito proučil stroje velikih li-
ram na nasprotnem griču 011- teratur in se L.^razil vsestransko, kraj Kodiee so ukali fantje. Ko- Francoskega duha in okusa so nje-sau je postal malo na ovinku nad gova prva dela> "perom in olov-Iies je to. toda le deloma, učil don^ačo hišo in poslušni: zankal	komedija "Psyche", v 'Itr
sen: se tudi od drugih. Toda ko bi se bil tudi samo od Nemcev, — to vendar ne daje Nemcu pravice, da i »ost a ne moj gospodar, ali da ■je meni zaL ranjeno, biti njegov sovrstniki Je-li učenec vedno i nižji od učitelja?"
Berg je mignil z ramami.
"Jaz tudi mislim, da ui lahko najti 1k>]jšega in ratcumnejšega kmeta, nego je liaš! ' se oglasi Olga. ki je dozdaj pazno poslušala. "Uovori, občuje se lahko ž nji
bj bil akoro tudi 0»!
(Dalje orihoanjic.)
Villa zopet rogovili.
Presidio, Tex., 14. novembra. — bro. Zato se je poslej vdal ves svo-Mehiško zvezne čete so sinoči o poi bodni republiki umetnosti Vrniv-
Vojnovir-pva "Smrt majke -Ta-goviča" je našla zlasti globokega razumevanja v Belem gradu; ob-snli so era zato Srbi z vsemi častmi. Prav to pa mu je pričet kom vojne | leta 1014 izzvalo strašno nesrečo: so ga aretirali, vlačili po ječah, ga uporabljali kot vojnega talca, in dr.
V je«*i je pesnik na enem oč»-st. oslepel. J5daj životari v bolnišnici ?. tjrrehških usmilj^nk.
vatski Matici' izdani roman 4Ksan- '{V dni <1110 Čitali, da namerava ta' in mnogi feljtoni po raznih lir-. JZ,lilti ««>v knjiievniško-umetniški vatskihl istih.	zbornik. Hrvatje, Srbi in Slovenci
Po vzoru svojih prednikov se je poča^te velikega pesnika za 601et-posvetil državni službi, toda Pe-|ni™ ^ -kupnim naro«lninydarom, gaz v eraleji se ne počuti nikjer do-, S'ava ^"'i'1 -
Kra«in nnž z najbolJSesra jekla vrelim S2.50. dobi se pa pri nas za ?l.oo ako kupite uro. Ura in nož skupaj $7.2."».
Skupaj z uro pošljemo pisano januVvjiio. Prebivalci v v okolici New Ytirka zamorejo videti te ure in vsakemu se •lojmrtejo
V t'aiia.lo 1 h Ciljamo le ako naprej planino.
Snmo kr:. *«-k ojis bonio tako ceno ]»rodajn*i. zato takoj naročite na naslovu:
UNION WATCH CO.,
Dept. 35.
116 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y.
Kajaki naročajte m* na MGtas Narodu", največji slovenski dnevnik v ZdrU-žfnlh državah.
devetih izpraznile Ojinago in so prišle na ameriško stran, kjer so oddale svoje orožje.
Poveljnik general Juan Espino-Sa y Cordova se je podal ameri-
lierg je irtim moje p^ —'»
h ki
Olge",	sedaj Werner,
je biil domislil, da onega v
j
in
bil predstavil
slitaftrju
4 O
se »meje nadlajt^ioait,
Ne bo kaj no v»iijt? Mwlite?" se sm4» K«*asi "Odpustite, gobica. *ali aem v«s tedaj alit?" nadaljuje reaoo.
"Ne, ne!" reve oaia; potem se
mi, n. kako dovtipni so ti ljudje škim četam>	poveljuje pol-
«1 prijazni, odkriti!"	|kovnik Theodore Barnes, ml. Re-
Koean je veselo uprl pog*ed vf kel je, da so se vršili boji mož pro-
ti jo: Berg je to zatpazil.
' Jaz se nadejam", je dejal obrni vsi se k svoji nevesti, "da vara l*xio na*>i že bolje ugajali; živela Ixwleva veitdar ve^toraa na deželi"
ti možu, p redno so odšli iz mesta. Villove eete sedaj drže mesto. — Mnogo jih je bilo ubitih, ranjenih in usmrtenih.
Boji so biti v teku ves dan med četami Francisco Villa in zvezni-
Kosan je s paličico brskal po rai četami pod generalom Cordova.
•jostpod Kosan je že o vsem po- ozre po vrtui *te*i proti gradu, nt'-eii; »torili smo to že včeraj I* V* Pa ^hu j Sa teta, da je ni na-Da. da. r« je", reče Kosan in raj? opraviti ima rea rnmogo. Ali ^ obrne k staremu gospodu vaši sli: rtii fe > i ve*" vpraža zopet 'tartkaut. čestitam!"	I naglo si i k: rja.
1 Vej al je to vljudno kakor vČ» ' "Mati, r- «'~«<ta nimam ver
v^r.i"
Naročite vselej Phoaograph ta piosce pri ogledni tvrdki.
Mi polijemo vsa naročila takoj.
Victor Victrolas — $15.00 do -300.00.
Victor 10 paleov plošče na obeh straneh — 75c.
• - X
Zakaj
dalje?
Poiljito po cenik (ia«tonj).
W. F. FREDERICK PIANO CQ
Naši pogoji ureditve so, da plačate za električni znak 3 pri 5 čevljev, žično steklo* za $1.25 na teden skozi leto. Posneli bomo vaš načrt.
T11 vam j« prilika povečati promet in zl>oljšati trgovino. Telefonirajte ali pa pišite po našega zastopnika.
The New York Edison Company
At Y0MT Strmet
Ofliccs: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rood* rtteCtmwokocaVf tbm Public
454 1 ziTSl I sas
p—
WOHWIT
IXDriaoceySe
m • '
ši se v rodno mesto, je našel kot
poet svojo pot. Stresel je s sebe vse tuje, nenarodno, neiskreno, se utopil v narodno dušo, se očistil in preporodil v večni krasoti jezika hrvatsko srbskih narodnih pesmi ter v spominih na slavno republi kansko prošlost Ehibrovnikovo.
Leta 1895 je izšla v "Hrvatsk:' Matici", njegova drama "Ekvi nocij", ki je takoj dokazala vse mu slovanskemu jugu, da je izreden dramatski pesnik. Leta 1901; je izdala "Hrvatska Matiea" Voj novičevo "Dubrovačko trilogijo" ki je dvignila njegov ugled na višek. Kritika zatrjuje, da spade ''Dubrovačka trilogija" med prve dela nove evropske literature ter da sta Maiuraničeva "Smrt Smail age Čengjiea" ter "Dubrovačka trilogija" najmočnejši deli hrvat skega duha od preporoda do da nes.
"Psyche" "Ekvinocij" in "Du brovačko trilogijo" igrajo polej. zagrebškega vsa večja slovanski gledališča, posebno vzorno pa praško "Narodni divadlo" in gledali šče Julius za Siowackega v Krako vem.
Slovensko gledališče je pred par leti vprizorilo "Psyche" in "Ekvi oeij". Za trilogijo ni imelo niti dekoracij, niti kostimov, niti dovolj protagonistov. Leta 1905 je izšla Vojno videva "Smrt majke Jugovi-ča", drama iz srbske zgodovine.
ki pripoveduj« poraz carja Lazarja in pogin hrabrih bratov Jugovi cev na
POSEBNA PONLDB4 SAMO ZA ŠTIRI TEDNE, DVA DOLAKJA NA TEDEN. UR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
•22 PENN AYE., PITTSBITtuH, PENNA.
Dr. Rosenthal. Specialist ie če* 20 let ako Imate kako bolezen Is kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan želodec, ledlce, Jetra, meliur, revmatizem, mazulje aU kakorkoli drugo bolezen, npra&ajte za nasvet Dr. Boseothala ln povedal vam bo če ste ozdravljivi.	,
Dr. Rosenthal sdravl s naJbolJSlirl adravlll, kl jih dobi Ia Rvropa Indije, Kitajske. J nine Amerike la <aeb dragih krajev rreta. On fco sdrsTttl le svoje bolnika.
Dr. Rosenthal, 622 Penit Ave., Pittsburgh, Pa.
mUmtUm v PlHihirtk« 2«i 201st. tJndM m todanako od 9. zjntrmj do o. pocol. Ob četrtkih in loboUh od ». mjutrmj do a
mte. ob	«410. xjatraj do t. popotdoe.
Govori a« alo^tauko.	No mdravi po paid.	Ixrofito la obdriito to obi*i
/

Išče se slovenske majnarje.
OSEMURNO DELO. ITMJSKE MAJNE. DELA SE VSAK DAN.
Zelo lepe nove biSe, opremljene s elektriko in vodo. Dovoljeno je imeti kokoši in krave. V bližini lepe cerkve, gole in zabavni prostori.
V naJUh Tnojnnh v CarKon, Republic in West Vlntinij' nudimo čelo s pikom, strojem, entry in sekanje. Delavee za zunaj ln zuotrej, po-kladalce tračnic. Naša karo pa je v bližini Charleston. W. Va. Najboljše zveze z železnico in poulično karo. Zelo dobro mesto za oženjene in
2	Mi imamo DESET maju, Premog je vipok med ŠTIRI in SEDEM čevljev
0	Čiste rnajne, odprta luč, plačamo od tone. Nobenega plina in ne vode. A	Izvrstne delavske razmere. Poleg delavske plače damo .še bonus gotovim d	veSčakom pri nakladanju.
d Oni, ki žele dobro in stalno delo v kateri izmed našib deset maju,
A	naj pridejo osebno aU pa naj pifejo po nadaljna pojasnila v svojem
A	maternem jeziku našemu dobro znanemu korespondentu ali pridite k
p	mani.
1	KATE SVETLI6I6, e.Jof CA&BON FUEL COMPANY, 8	- P. O. Carbon, W. Va
Kupite vožnji list na postaji naravnost do So. Carbon, W. Va. na Cabin Creek postaja Chesapeake * Ohio Železnice.


IP
i^UlW^lltf'ilUlBl'^^WIWJiapi" .LIJiUiMflliPlliJU ,11 II .. . I^NIPJ-UlWHIl J ll^spi^wii^wp^pw^i^'w^w^llippiipppp
OLA8 NARODA, 16. NOV. 1917.
r
B	=
Jugoslovanska
fg]	=
©
Katol. Jedneta
El
UsUaorljena lota 1898 - Inkorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINNJ .
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Conemauali. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PLSHLER, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagainin Neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO, Sallda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAJJEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKE:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9C41 Ave. "MM So. Chicago, DL rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waab. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN,624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, TIL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PhrtDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. (TRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RPD. Box 17, Denver,
Colo.
FRANK KOCTEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Val dopisi, tikajoči se uradnih zadev. kakor tudi denarne aofiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne kod* tstrale.
DruStveno glasilo: "GL A S NARODA".
Jan Marija Plojhar.
(Nadaljevanje).
Gospod in dama sta pravkar stopila v ono ložo. Stala sta še. gospod je galantno in skrbljivo pre-ijeval sedeže, a ona je stala hlad-'nar ponosna, krasna ter se ozrla [toliko de ne s pretiran jem na oder. potem istotako ne da bi trenila z I glavo, na občinstvo in naposled na gospoda, ki je pripravljal sedež.
V dvojici je spoznal gospo Dra-gopulos in njenega soproga. Čaro-| krasna je bila, tako lepa, da.se > vse gledišče tisti hip obrnilo samo 'do nje.
Godba in umetniki so bili zdaj-ili pozabljeni ona je postala središče vse poznornosti, vsega občudovanja iu strinenja. Njena obleka je bila iz atlasa ametistove bar-jVe, v>a garnitura, bogato in mojstrski s pristnim zlatom pošita, jo bila prikrojena po kroju Marije I Medici v Louvru tudi visoki, sto-i ječi in okrogli obšlvek pod vra-jtom je bil pretkan s starim zlatom i in biseri in z nekimi drobčkanimi bleščicami kovinskih barv, iskre-čih se kakor rosne kaplje, 4ako da je bil podoben svetniškemu obsvi-tu. Njen marmorni obraz, dolgi vrat in grociozni obris glave, vse to, združena, nad vijoličasto zabrl sanostjo in bleščečim svitom ob-šivka, se je podobalo čudapolnemu cvetu na steblu z ozadjem velikega, v mavričnih barvah se lesketa-jočega lista.
Njeni lasje v bojah starega, ru-sega, razbeljenega zlata so bili prav tako upravljeni, kakor na Veneri Ca nove v Florenei, sami valoviti eopi, sama prelest, ki je harmonski zastirala čelo in senci ter obnaževala zapeljivi in ponosni tilnik. V pričeski ni imela ne j cvetic, ne brilantov, ne biserov. -OOO	vedela je, da krasota njenih las
ne potrebuje lepotičja. Okrog vrana je dobra, samo limono je l>oijjm pa ^ imela čudovit nakit; to ladkih jedij. katere iniajo Ame-jje bil collier iz temega zlata z nitkami iz dragocenih kamenčkov, tako drobnih, da se je njih blesk spojil v samo migljanje, in ta ble-dovijoličasta svetloba okrog slo-nokostenega vratu ni gorela, ampak samo mrlela in se le včasi ob pregibu zaiskrila živeje.
In ta toaelta, polna zgodovinskih in klasičnih spominov iz ga
Pisma slovenskih vojakov.
Camp Hancock, Augusta, Ga.
l)asi je tukaj po mojem mne- rikanci poselmo radi. Mi Slovenci i »ju več Slovencev, vendar .se ni- seveda nismo vajeni take hrane, kdo ne o^laMi, z*t<> se hočem pa Pa *** bomo že privadilL Slovenija* ter popisati tukajšnje raz- tukaj ni, dxsiravno jo eanipa
zelo velika. Tukaj nas je okoli 50
Pri vijakih s.in že pet mesecev. tist"~ vojakov, toda Slovenca še Vaje Imamo vsak dan osem do dc- »dscin nnšol med njimi, s, t ur, včasih pa še več. Ko pri-	novembra zjutraj smo dobili
deta domov, m* unujem, navijam po vej je, da bomo šli ob otimih zju-
iiiiu l< iu, ll«l » 1j' i" "	, »	-	'»«11 lil	iu1i >i)^uiiiuiiit	pa-
ki lopo igr;i ; ameriški tra.yv Arkansas. Ys<f smo imeli že y Louvru in Uficsiah, s ti-
... jtje pn kako lepo zapojo. Ko je po^xaaio in pripravljeno, pa pri-ura deset, trobentač zatrobi in po- de obvestilo, da o^taaenu) še 14 skai-emo \ j»omtelje.	na lIJestu, ker je en vojak
Tukaj je do 5O000 vojakov; Slovenca pa m niseiu naš«4 no<w-nega. Najbr/e je tudi mnogo moji h rojakov, pa ko morebiti pozabili svoj mater ni jezik.
Za onega, ki noče ubogati, j Jno itn a v rokah sekir t »o.
komaj čakam, da bom. ....	., ,
, .	. i. .1 vojn k ill se mora človek vsega i
orje, da bomo pokazali J i kajzerju, kaj znamo
«Hu. Ve i i pa um
Ji
zbolel. Zdaj inrauio kvar.'uitteno. Nikdo ne sme iz lin^e 20 čevljev.
Pri vojakih sem že od 3. oktobra. Spočetka mi je bdo nekoliko določa*. Zdaj pa sem sc že priva-;, dil. Težko je Hilo. ko nisem imei nobenega prijatelja, angleško pj. uisem znal, kakor še sedaj ne. ker sem v Ameriki šele 4 leta I'a pri
ua-
tHiriwki fantje.
Urana je dobra in je dobiinc »volj; komur pa ae zadostuje, t lahko v prodajalno, . kjer si lpi, kar hoče.
Pocdrsv vsem slovenskim voja-
M art in Žabkar, C'o. 110, Peons. Inf., 28. Du'., imp Hancock, Augusta, tis.
Camp Funston, Junction City, Kans.
Najprej h »jaški stan. U
že nniogo dopiftov naših vo-/ rajnih t iboo*išč
Pozdrav slovenskim vojakom in prijateljem po širni Ameriki.
»loc Knopič, Co. K, liolrd Inf.. Cam p Funston, Junction City, Kans.
jako\ r» I«i M
Kunstofi
Kar tM' lepa, aaii se člo\eii V reme ji nekoliko ni čas. Okolic«, i in o k rog
Grška armada.
Trn« translation filed with the r«o*t master at New York on Not. 16. 15U7. mi required by the Act or Oct. 1917.
Washington, D. C., 14. nov. — V marcu bo Grška lahko postavila
na bojno polje 350 tisoč vojakov, ako dobi potrebno finančno podpo em nekoliko opisati ro Združenih držav. Angleške ker sem bral v "G. jn Francije.
j Nekateri vojaški izvedenci pri nobene- čakujejo na Balkanu velik sunek
stim malo ciničnim akeentom one-sra originalnega colliera. venda* ni bila podobna maskami; neki nepopisen, skozinskoz modern pari zianizem je pomiril vso čudovit-nost. je diskretno spojil vse v soglasje z obližjem današnjega dneva, in vse je služilo samo enemu cilju: postaviti njeno krasoto v najugodnejšo svelobo.
"Ali me je u slišal moj hudobni
Čeiki spisal Juli j Sey«r.
ljiea. ki se je pojavila pred koncem dejanja v svoji loži, je dvignila <lonokosteni lorgnon ter gledala z očitim občudovanjem na gospo Dragopulos.
Ko je padla opona, je Jan Marija hitro vstal. Čutil je, da se mu zopet bliža odločilni trenotek. Tii-di on se je prihulil, kazal se je ravnodušnega. ni že gledal naravnost
v	njeno ložo, videl pa je dobro, da je ona tedaj s. polnim pogledom zrla nanj ter najbrž pričakovala, da jo spozna in pozdravi.
Ker tega ni storil, je postal njen pogled nekoliko tesnoben, vsaj njemu se je zdelo tako. Ko je njen soprog govoril ž njo, ga ni poslušala in nj'-ni azmahi s pahljačo so razodevali razdraženost, katero je izkušala prikriti. — Čutil je neko kroto radost, čutil je, da je želela. naj bi se ji zopet približal, naj bi se v spravi uklonil pred njo. Čeprav jo je v tistem trenotku bur 110 želel, ji vendar ni hotel privoščiti zmagoslavja vsaj lahkega ne.
"Njen učenec sem'', si je mislil a premagal se je iu ni pogledal v njeno stran. Pripravljal se je. d* zapusti dvorano. Zapazil je, kake se je naglo, skoraj vihravo obrni la k svojemu možu, mu tiho in o šabuo nekaj zašepetla z izrazon kraj ice. ki daja sužnju, tajne u kaze, je videl, kako je namignili s svojo krasno, ponosno in zapelji vo glav<* v ono smer, kamor j< bil on namenjen, in ga tako po kazala svojemu soprogu ki je se daj pogledal skozi lorgnon, iskaj« ga. Potem je gospod Dragopnlof vstal ter zapustil ložo.
Jan Marija je sedaj vedel, da je dobil sijajno zmagff," da je poslale svojega soproga, naj ga poišče in naj ga pri vhodu na videz slučajno sreča. Ni se motil.
Ko je šel iz gledišča, je stal ne koliko kratkovidni gospod Drago-puloe, kot do kraja smešen soprog, na preži, njegovi pogledi so begali po odhajajočih z očito na mero, da bi našli koga.
Jan Marija mu je prihranil trud ker se je končno bal, da bi ga na posled ta prilagodljivi gospod on« zapovedujoče žene niti ne našel Stopi je torej sain naravnost k njemu ter se pokazal presenečene-ffa.
*4Vi ste v Rimu. gospod Dragopulos?" je kliknil.___''Pa odpustile, morda se motim, ako pa ne,
vi	me gotovo že ne poznate več... Srečala sva se nekoč na Krfu in potem tudi v Atenah...."
' NTe motite se v osebi, in neizmerno me veseli, da vas zopet srečam", je rekel gospod Dragopu los precej trudno, oči vidno je takšne konvencionalne laži ponavlja!
ali dobri duh, ko sem tako divjt 'že premnogokrat. hrepenel po njej?" je mislil Jan "Nikdar bi se ne nadejal, da vas Marija in v ušesih mu je bučalo,J tukaj najdem'\ je odgovoril Jan tresel se je po vsem telesu in od-j Marija.
nisem
id.
rt.
i amp od strani cent rahlih držav. Važno | je, da bo grška armada oborožena t> <• eampe, je se dot»ti r Vso popolnostjo. Dejstvo, da ge-to prahu je toliko, da bi neral Serrail ne poskuša * kaj pri-: -koro izjrubd v njeni četi" na solunski iu macedonski j lepo; zjutraj je sicer fronti znamenom, da bi oslabil pri-uir/.lo, pa dajo naiu dvoj- ti*k na Italijo, je dokaz, da ni v da «e lahko pogrejetno. položaju, da bi kaj takega pričel, li fH-ijazua, ker so okrog ker mu primanjkuje ali moštva, sami hribi in jarki. Hra- ali rnuni^ije, ali pa ot>ojega.
*MI VSI VEMO
»IMAM®
da je vzrok bolečin v želodcu največkrat radi sob. Zakaj bi potem jemal na sto rasnih auravil za bolečine v ielodcut Dajte popraviti zobe in vaie bolečine ▼ želodcu bodo prenehale. V našem slovenskem zobozdravniikem parlorju napolnimo zobe in naredimo vsa dela za zmerne eene in jamčimo. lsderemo sobe s plinom ali p
pažnjo f
damo otrokom in nervoznim in preiščemo zobe brezplačno. Mi
Urad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ore zvečer. 04» aedaljak od ft. zjutraj do 5. ure popoldne.
The UNION DENTISTS
Ne:
vrniti ni mogel oči od nje.
Sedela je na svojem sedežu in njene na pol priprte oči so bfr gale neskrbno, ravnodušno, po malem in leno po vsem prostoru.
Mahoma pa so ae široko odprle in dolg žarek, razvnet iu vendar hladen, je letel kakor puščica, toda precej so se zopet spustile trepalnice, a oči se niso ustavile, ravnodušno so se odvračale, dokler niso naposled obstale na odru.
Jan Marija pa je vedel, da ga je bila zagledala iu spoznala.
Kaj se je godilo žnjo v trenotku, ko ga je zagledala, kaj sedaj, ko se je kazala, kakor bi ne vedela o njegovi navzočnosti? Prepričan je bil, da je nieno neprestano gledanje na oder hinavseina. Bilo je preveč vneto! Toda kakšne misli je pač skrivala za to krasno masko, bledo, ponosno in mirno! Ali so budili spomini v njeni notranjosti ljubezen ali sovraštvo? Je 15 trepetalo njeno srce tako' kakor njegovo T Tudi on bi se bil rad odvrnil, pa ni mogel, ni imel te mo-*i, začaran je bil, prevzet, okovan. Gledajoč neprestano nanjo, je zapazil, da ga je včasi, ne da bi trenila z glavo, skrivaj obrsnila s pogledom, ki je izkušai in se naglo zopet umaknil, ko se je srečal z njegovimi očmi.
Niti ganila ni z lično mišico in o-krog usten se ji je začel, ne svetiti, ampak svita ti priblesk nekega zagonetnega, čudnega usmeva. To je bil usmev zmagoslavja, ni se mogel motiti o tem. Afi Je čutila, da ga je bila zopet podjarmila kakor poprej nekdaj s samim zapla-polanjem svojih ciganskih oHf — Ali je hotela nstreči samo fnp fi-rdavosti? Zakaj t se je pokazalo, kakfao

4'Zakaj?" se je čudil bankir. — "'Ali se vam zdi čudno, ako tukaj srečate koga? Kje naj se ljudje od v^eh strani sveta shajajo, ako ne v Rimu in Parizu?"
"Istiua", je odgovoril Jan Marija in njegovo srce je močno bilo od razburjenosti, ko je gospod Dragopulos pristavil:
"Pridite vendar, moja žena se nahaja tudi tukaj, tako se obvese-li, ako vas zagleda, kakor sem jaz."
Jan Marija se je nemo priklonil in lahno zardel za sebe, za tega moža in za njo, spravil pa ni besede iz sebe, tudi v - " ne, ko je stal pred njo in je z veliko formalnostjo poljubil podano mu ro-| ko. Zbegan je bil pred njenim pogledom, pobesil svoje oči ter ne-j spretno sedel na stolček, ki mu ga' jeg ospod Dragoplos priljudno pri-' maknil.
Nogi sta se mu tresli. Nasprotno pa se je ona zdela mirna, čudovito mirna; pokazala se je zopet kot ve'ika dama, nekoliko ošabna, besede, kretnje in pogledi, nič ni spominjalo na oni ton polusveta, v katerem se je tako pogosto in tako cinično naslajala in čigar simbol je bil menda oni pasji ogrljak na njenem vratu.	j
Jan Marija se je pokoril miku te licemernosti, kakor bi ne vedel, kaj ae skriva na njenem dnu. Ni se domislil tega. Dosti dolgo je tsaj&lo, predno je vedel, kaj govori i njim, njena krasota ga je opijanila, istotako njena bližina, dotik njene roke ter slaba poetična vonjava po vijolicah, ki je iz-njene obleke in vse osebe. Ntihote ae je spomnil onega n
ta na Karfn. Takrat, tisto no*____
"8«» na kratko arm tokaj", je pnrahL iimo prebWi||jj,
Neapolju, prišla sva'samo na ples pri ruskem poslancu. Ako naju hočete posetiti^ morate hiteti."
Hotel Quirinale", je umestil tedaj gospod Dragopulos na kratko.—
Govorila je o Neapolju, o rimski družbi, omenila je mimogrede Krf.
"Ah, Krf", je rekel razsejano in nespretno gospod Dragopulos. "Tam ste se menda pogosteje shajali z mojo ženo? Pravila mi je pozneje večkrat o vas, še nedavno."
"Da", se je smejala prisiljeno "Zapomnila sem si smešui naglas vaše ruščine in sem ga večkrat posnemala kadar sem se hotela posrae jati. Ali govorite še ruski in še tako slabo?"
A predno je mogel odgovoriti je nadaljevala:
"Moj ne razume nobene besede zato se ni treba bati. Ali je ostal v tebi še kakšen sled, čeprav najmanjši sled one ljubezni, ki je kar pozabiti ne morem?"
Glas in izraz obličja nista ni ma-o izražala obsega teh besed. On pa ie ni mogel kazati tako hladnega
"Kako je mogoče o tem govoriti tukaj!?" je vzkliknil. "Kje naj vzamem moč, da bi se ne izdal z gibijajem, z očmi!"
In hitri pogled je obrnil na go-•poda Dragopulosa in zopet ni morel zabraniti lahki rdečici in strogemu očitanju svoje vesti.
"Koga se bati?" je zaničljivc *ekla in tudi ona je pogledala na noža. "Veš, golobeek, da je ško-la, ker si odložil svojo uniformo Xakšen si zdaj, mi manj ugajaš.
Dotaknila se je slučajno svojega »grljaka in njen ton je bil nekako v soglasju s tem znakom "canail le".
"Več je ne obleeem", je odvrni mladi mož ter se zamračil. ker ma loma se mu je oz val ves stud živ-jenja v duši in mikavnost te žene e postala hitro manj močna. "Ne pripominjajte mi te uniforme in vsega, kar je ž njo v zvezi, vsega -rpljenja, vseh krvavih* ran one dobe —"
Obmolknil je.
"Kako malo ste se izpremenili! Vaš naglas je prav tako smešen sakor je bil poprej", je govorila '.opet francoski, češ, za sedaj se
xlpovem vsakemu intimnemu pojasnilu. On pa je vedel, kaj je ho tela reči s tisto smešnostjo njego vega naglašanja, vedel je. da meri ta očitek na vse ono, kar se ji je vselej zdelo preveč nežno v njegovem značaju, nikakor pa ne na njegovo ruščino, ki ji je bila sicet malovažna. Trenotek sta oba molčala ozlo vol jena : on ob spominih, a ona po najesnem občutku, da je zašla s svojo opombo na krivo pot.
V tem so bili na odru že davno zopet pričeli igrati.
Gospod Dragopulos, njegova žena in Jan Marija so gledali sedaj
strmo na oder, toda njih misli so begal* v najrazličnejših smereh."
Zopet padam v njeno oblast", si je rekel Jan Marija. "Vidim jo v pravi svetlobi in vendar nimam se upirati! Silno sem žalosten. Padam, padam, to vem, in vendar j-ni mogoče, da bi se obdržal na bregu. Poginem. Pa kaj! Čutim, da je to zakletev, pa kako sladko pro kletstvo...."	j
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Turnim srcem naznanim vsem znancem, prijateljem in sorodni-om, da je nemila smrt pobrala mojo zeno	^
MARIJO D&KNIK, i	rojeno Prudič,
Ona je videla, kako je v razbur- doma Rakeka na Notranjekem. jenosti bledel, zakaj nikakor ni ^»kojmea je bolehala skozi C prestala, čeprav se je obračala k o- me!W , f v ter bila previden* s sv. dru, s svojimi preudarjajočimi oč- 7akran.iu>1tl za umirajoče. Premimi neopaženo motriti vsak gibljaj nula ^ 7- novembra ler P**-njegovega obraza.	kopala novembra na kstol. po-
"Ni še tako gotovo, da ga imam	u sv. Cirila in Metoda v
zopet v oblasti", je mislila, "če- Jolnwtownn, Pa. prav se vrača k meni. Opazujem1 1'okojnica je bi\i
njegov notranji boj. V teh očeh je nekaj, kar mi napoveduje boj. Nt vem, kaj je to. vidim pa, da omahuje. In jaz, zakaj ga pravzaprav mamim? Ona mikavnost, ki ga j
članica društva sv. Alojzija štev. v Coue-maugh. Pa. Tukaj zapušča mene žalujočega soproga in štiri otroke.
Obenem se zahvaljujem vsem prijateljem, kateri so nas obiskali
tako ozarjala, tista nedotaknjena!711 :'a>a bolezni in žalosti,- poseb-mladost, tisti skoraj dekliši usmev;uo Pa Mariji Rovan in družini
— vse to je minilo. Kaj torej / njim? Toda brez boja se podati? Ne. Treba naskočiti z vso silo."
_(Dalje orihodnjič.)
Hiti.
Pokojnieo priporočam v bias; spomin. Lahka ji bodi tuja žemljica !
Žalujoči ostali: Anton Drenik, soprog. Anton iti Josip, sinova. Antonija in Amalija, hčeri.
Rad bi izvedel, kje se nahajata moja dva sorodnika pod ime noni SPENDAL, podomače Go-milarjeva iz Gomile, .Št. Vid pri Zatičini na Dolenjskem. Preti tremi ieti sem slišal, da sta se nahajala nekje v državi Arkansas, sedaj mi pa ni nič znano zanje. Prosim "e njene roj akt če kdo ve za njih naslov, naj mi! blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama zglasita. Jaz bi prav
rad vedel, če se nahajajo kj> ifi-17_11}
blizu Camp Pike. Little Rock. -----
Ark. Tukaj ni še dosedaj nobe- SLOVENSKO-AMERIKANSKI negai Slovenca, kot jaz prisilje-	KOLEDAR
ni nnierikanski vojak. Moj na- bomo zaceli takoj razpošiljati, ka-slov je: .Toe Spendal, Co. M, korhitro dobimo potrebno dovolje-347th Ini'antrv, Camp Pike. nje. Rojake in naročnike prosimo, Little Rock, Arkansas.	naj še par dni potrpe.
(16-19—11)	Unravnlstvo.
Johnstown, Pa., 33. nov. 1917.
Kčejo se sorodniki pokojnega JOSIPA GORŠF., očeta, kat-ri je doma iz Toplic pri Novem mestu. Za podrobnosti se obrnite na: A. Grdina, 6127 Saint Clair Ave., Cleveland, Ohio.
BOLNI MOŽ PRIDI K MENI.
Pridi z vsako kronično, nervozno ali »apleteno boleznijo, ki potretuje »dravljenja SpeciJaJlsta.
ISC1 POMOČ TAM, KJER JO MORES NAJTI.
SfSpl na pravo pot k zdravju. _
717 liberty Are.
2nd Floor
PITTSBURGH, PA.
Uradne ure:
od 9. dopol du 4. popoL*
Zvečer od G. do 8. zvet*er.
Oft nedeljah
samo od 10. dopol.
do 2. popoldne.
m
Pisalni stroji
od $20.00 naprej
Zelo velika Iz bera vseh Lzdekov — skoro novih in le malo rabljenih PISALNIH STROJEV.
Opremljeni s črkami za vse jezike
Fort Pitt Typewriter Co
428 Fourth Avenue. PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Wm. Alden.
PREISKAVA VAS NE VELJA NJČ. ako prejme^ zdravljenj*. Natančna In pozitivna PREISKAVA Vam zagotovi VaS FIZIČNt POLOŽAJ ter Va* vsposohi, da. nastopite pravo pot. ki vodi k zdravju ttr Vas mofoOf obva ruje muk in negotovosti zdravnikov.
Večletna izkušnja. Najnovejše zdravljenj«* z zdraviti In elektriko. Nova moierna oprema. Vse najboljSe za bolnike.
Z modernimi znanstvenimi metodami f>e prepreči na stotine o p« racij
pri moAkih In ženskah.
Ako s» Vam nI mogo> reSlti trpljc ia in ste obupani, zgtasite m pri meni, da se prepričate, kake uspehe bodete dosegli v Vaftl b<»l»-zni s to moderno metodo zdravljenja.
ALI BOLEHATE
na slabih iivcih. trdem križu, pozabljivosti, prehudem utripanju srca, slabih prsih, potrtosti. slubAsti. el-avobolu, omotici, migljanju pred ofmi, raku. oteklinah, kataru, praskanju v grlu. bole^niah v želodcu, bolnem vratu, revmatičnih bolečinah, mozoljih? Te bolezni in enake »o prvi znaki in sv» rilo, da ste Izgubili zdravje in moi
Zdravim mofike In ženske te vef let. Kadar me obi4^ete. se bodeta prepričali o moji zmožnosti ter Vas bom zadovoljil, kajti o uspehih se bodet« v kratkem prepričali. Zdravim resnični položaj in simptomi izginejo. Spominjajte se, da je vpraSar.je za svet popolnoma prosto.
Pridite k meni. kadar rabite zdravljenje. Ako zakasnite. Je nevarno. Bolezen nikdar ne počiva.
Dr. ALDEN, 717 Liberty Avenue, Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler

Dr. Koler Je naj-■tareJAi alovenakl ■Mralk.
Ur t Plttatourghtt, ki Ima Zt-letno ivU«-
nju
Zastrupljen]« krvi sdravi t gla* •ovitim C0C, ki ga J* tsunel dr. prof. Erlich. Če imate motolj* ali Bithar-tke po telesu, v griv. ispadanje bolečine v kosteh, pridite la lsdstfl vam bom kri. N« čakajte, kar ta bolezen se nsiaaa.
Vse moika bole sni adravim po okraj-Aanl metodL Kakor hitro opazite, vam preoehuje sdravja. no čakajte, temveč pridite la zopet povrnil.
Hydrocele aH v SO urah in sicer
Bolezni mehurja, U povaročijo ločine ▼ križu ln hrktn la rtulh tudi puAčanJu vode, oadrarim a goto-
'> ' / i "
/.	« \ l i.^,	-v	ViX *

rn:-
- - I'll, \
. IPv^ t \

■ V . '	t	» t n v
-'"^T -	♦	\t V-l
\ ______^ .V - » n. j \ .% ■ .

^ -z

kapo ltd-, ali pa uuar potrebujete are. rertUo«, pnra prej nik>r. da mdi oao oa emm rpraiata Upcalaalo prihranil! dolarja.
IVAH PA/I * 00.
. ■..
_Hl^Afl-NARODA. 10.-NOV. 191?.

T
poop, mm
©
m
svite Barton
SXDINJENE D&tAVE SEVERNE
Bedei: FOREST CITY, PA.
m 11. J—arte IMt v irfaMrl
WF4
27.
GLAVNI URADNIKI: r. a TAUCHAH. «74 Ahmj Av«l, Rock Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181. Broochton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, b-* ©47 Forest City. Pa. Potratni tajnik: AVGUST GOSTI6A box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5806 St. Clair Are., Cleveland, Ohio. PomtAni blagajnik In famjmlk: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box Bridgeport, Oblo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nada. odbora: JOSIP PETERNEL, box 80, Wllloek, Pa L nadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Bardlas, Pa. X udaornik: IVAN GROfiELJ, 885 R. 137 th S t, ClevslaM. OhlA
POROTNI ODBOR:
Pradssdnik porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72, R. Mineral, 1. porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. No. 3, box 146, Fort Smltb, AS%, X porotnik: JOSIP GOLOB. 1016 Ko. 14tb St., Springfield. IU
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo SC, Plttsbnrgk, Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA**, 82 Cortlandt SL, Now lorir, R. Z.
Cenjena drufttr«, oslroma njih uradniki so naprošenl poBlJati vsa dopise direktno na slavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj as pa po-Uljs edino potom pofrntK eksprecnlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ček or, na naslov: Frank Pavlov«?, Fanners A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V sloCaju, da opazijo draitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da Iriamure napako popravltL
GLASOVNICA POSAMEZNIH ČLANOV IN ČLANIC S. P. DR. SV. BARBARE,
r& izvolitev glavnih odbornikov S. D. P. Z. po združenju s S. P. Dr.
Sv. Barbare in določitev uradnega glasila združene organizacija.
Skupna seja glavnih odborov zdruŽujoČih se organizacij z dflt 21 oktobra t. L je na podlagi po splošnemu glasovanju sprejete po-;.'f..|he /a združenje, razvrstila vse glavne odbornike prizadetih organizacij kot kandidate za bodoči glavni odbor in sicer na ta način, tla mi v«i glavni odborniki š. r. I>r. Sv. Barbare protikandidat je glavnim odbornikom S. D. P. Z. v jednukih uradih.
V.-ak posamezni elan m elaniea naj glasuje le za enegra kandidata za en in i^ti urad s tem, <1« zaznamuje .s križam (X) v četvero-kotu polejr kandi<iat za katerega glasuje.
naj izpolnijo kot poročilo o izidu splošnega glasovanja pri druitvu; s tem da vpiAejo v posamezne čet vero ko te skupna števila oddamih glasov za posamezne kandidate.
Od postajnih tajnikov izpolnjene glasovnice kot poročila o izidu glasovanja imajo dospeti v glavni urad S. P. Dr. Sv. Barbare najkasneje do januarja 1918. Kasneje došla poročila -e ne bodo upoštevala.	j
Glasovnice posameznih člano* naj se hrani v postajnem arhivu do časa, ko bode celokupni izid glasovanja objavljen v glasilu. Ta-Koj po objavi izida splošnega gla-ovanja, naj postajni tajniki upo-sljejo vse odglasovane glasovnice posameznih članov v fflavni urad društva sv. Barbare.
IZ GLAVNEGA URADA S. P. DR. SV. BARBARE.
Vse postaja S. P. Dr. Sv. Barbare (vštevši društva S. P. T). Z.) j dobijo glasovnice o bodočih pravilih združene organizacije.
Glasovnice o bodočih pravilih .so precej obširne, 'ker «e daje s tem glasovanjem priliko vseui »"lanom in članicam glasovati o posameznih točkah bodočih pravil.
Glasovnice so izdelane na ta način, da zamore vsak elan in članica glasovati le z enim znamenjem (X) za ali proti pravilom v celoti, ali pa o posameznih točkah.
t'lani in članice, kateri glasujejo za ali proti predložena pravila v splošnem, naj zaznamujejo s križem (X) v četverokotu pod besedo "Da" ali "NE" v SPLOŠNI GLASOVNICI. Člani, ki glasujejo p<»tom splošne glasovnice ne morejo glasovati v posameznih točkah, ker bi taka glasovnica ne bila veljavna.
(Jlani. ki se strinjajo z nekaterimi točkami in z nekaterimi ne, naj se poslužijo glasovanja po točkah. Taki člani naj zaznamujejo s križam (X) poleg točke s katero ^e strinjajo pod besedo "DA1 in j>oleg to<'-ke s katero se ne strinjajo pod besedo "NE'.
SPLO&N A GI jASOVNICA :
Spodaj podpisani član(iea) sem .><e seznanil(a) z vsebino predleže-čih pravil S. D. P. Z. ter s* z njimi v eeloti strinjam.
GLASOVNICA O POSAMEZNIH TOČKAH:
i Tukaj sledijo cela pravila za od glasovanje posameznih to.*k. katera se p« zaradi obširnosti na tem mestu ne priob«'a.)
Glasovanje posameznih članov se vrši meni 17. novembrom ln 31. decembrom 1917.
Postajni Tajniki naj poročajo v glavni urad S. P. I>r. Sv. Barbare o izidu od glasov an j a pri postaji s tem, da izpišejo na eno prazno glasovnico o posamezne prostore števila oddanih glasov.
Poročila postajnih tajnikov morajo dospeti v glavni urad S. P. Dr. Sv. Barbare najkasneje do dne 5. januarja 1918.
Glasovnice posameznih članov naj se hrani pri postaji v arhi vu, do objavljenja celokupnega izida splošnega glasovanja, na kaT se iste u pošlje v glavni urad društva sv. Barbare.
Frank Pavlovčič, glavni tajnik.
KAKO SO NEMŠKI SOCJALI8TI
IZDALI SOCJAUZEM.
— Spisal dr. Josip Goričar, —
bivši avstrijski konzul ^ Združenih državah.
Knjiga je izšla v angleškem jeziku.
Naročajte pri:
ALBERT MAMATEY, f»24—It h Ave. Pittsburg. Pa
Rojake v ruskem in italijanskem Rojake v ruskem ujetništvu pro-ujetuistvu prosim, če kdo kaj ve o mojih dveh bratih ANTONI" in JANEZU JERT. Oba sta doma iz Kozlevča pri Višnji gori na Dolenjskem. Prosim cenj. rojake-ujetnike. da mi kaj poročajo, ali naj se pa sama javita. — Jacob Jert, Box 127. Farrell. Pa.. L*. S. Ameriea. (15-17—11)
Pozor, rojaki v ujetništvu' Kad bi izvedel za svoja dva brata; prvi, .JANEZ SCSMAN je 2 leti v ruskem ujetništvu, drog) »IMŽKF jc pa šel ua fronto dne 7 januarja 191t». Kdor kaj vo naj nii blagovoli naznaniti. ;ili naj se sama oglasita na naslov Frank Susman, li. F. D. 4. Box 61, McDonald, Pa.. T". S. America.	t 15-16-11
(jlavni proti"i»*(hiik : ^la-	1. nadzornik: (trlasuj za
suj /a erietra )	enega) I I
Ivaji FroKlor	Nikolaj Povie |
F. S. Tauchar	Jernej Hafner
P<Mipredsfdnik: fjflasnj	'J. nadzornik: (glasuj za
/a »'Urjrn	enega) j I
Joief Zorko	Frane Kauoič-
Jakob Dolenc	! Ivan Grošelj
Glavni tajnik euega)
(glasuj za
Bla* Novak
Predsednik poTotuega odbora; (glasuj za enega)
Franc Pavlovčič
Anton Lavrič
Opomba : Z večino izvoljeni ostane glavni tajnik in tajnik manjšine 1. pomožni tajnik.
2. pomožni tajnik: (gla-fcuj za enega)
Martin Oberžan
1. porotnik: enega)
(glasuj za
Franc Bavdek
Frane Teropčič
Andrej Vidrih
August Gosiiša
2. porotnik: enega)
glasuj za
Anton Wellev
Glavni blagajnik .<uj za enega)
tirla-
Jožef Golob
Jožef Žele
Jožef Marinčie
Vrhovni zdravnik: (glasuj za enega)
Pomožni blagajnik: (glasuj za enega)
Dr. F. J. Kem
Dr. Jožef V. Grahek
Anton Hočevar
Predsednik nadzornega odbora: (glasuj za enega)
fTradno glasilo: (glasuj za enega)
Proletaree"
Ivan A. Kaker
"Glas Naroda"
Jjžef Peternel
Clan postaje ............................5tv.
V .........................
\
dne
/
HA VODILO
podpis člana.
\
Rojaki naročajte se na MGla* Naroda** največji slovenski dnevnik v 7drn ^enih drtavah.
NAZNANILO IN VABILO.
Pozor, člani društva sv. Barba re post. št. 71 v Joiinstowuu, Pa Tent potom v a liinaznanjani, da se e pri zadnji mesečni seji sklenilo, da se mora vsak član vdele žiti prihodnje s*je dne 2J». novem bra. ker se bo volil nr/v odbor za leto lf>15. Kdor «e :e seje ne vde leži. se an bo kaznovalo po dni št v enih pravilih.
John Zupan tajnik.
—BBBBBBBBHBHBB*
Iščem svoja dva brata JOŽEFA Kad bi izvedel za naslov in MUTAEliA TRATNIK, doma iz Vodraneev hšt. 161, okraj Spodnja Lendorva. Jaz se nahajam v laškem ujetništvu in ju prosim, da mi pošljeta kaj de narja. — Štefan Tratnik, pri-gioniero di guerra, infant., Ca-sale di Altamura, prov. di Bari, 7. Riparto. 17. Barraca, Italia. (16-19—31)
svojega
članov se prične z 191&. . .
dne 17. novembra
Rad bi »zvedel za naslove sledečih: ANTONA, JANEZA iii GAŠPERJA FROL, ki so dom i iz Jelšan na Primorskem; nadalje mojega svaka MATIJA 3EDMAK, ki je doma iz Na-daljnega tsela na Primorskem. Torej če kdo ve, naj mi blago-Aoli naznaniti, ali naj se pa sa mi javijo. — Jobn Barbieh. P. O. Box 38, Wilpen, Pa.	i
(16-19—11)	j
Išče se ŠTEFAN STREKELJ, doma iz Zvirče^ lara Hiige, o-kraj Žužcanberk. Ker mu je brat Louis Štrekelj dne 13. avgusta 1917 umrl, mu itnazn poročati zelo važne reči v njegovo korist. Ako kateri rojakov ve za njogovo bivanje ali naslov, prosim, da mi naznani, zsa kar mn bom zelo hvaležen. — Jacob Skufca, 1212 Mahren, Avenue, Pueblo. Colo.	(14-16—11)
prijatelja FRANKA PRHNE. Pred tremi meseci sva bila skupaj v Clevelandu, Ohio, sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da. mi ga javi. ali naj se pa sani oglasi svojemu prijatelju na naslov: Frank Janževieh, Camp Quarter Master, Z. 21. Camp Sher man. i'hillieothe. Ohio.
(16-19—11)
Rojake v ruskem ali rtaljanskeon ujetništvu prosm\, tla mi poročajo, če kdo ve kaj o mojih treh bratih JOŽEFE, JAKOBU in ANTONU PINTAR. Kakor sem izvedel, se nahajala Jakob in Anion nekje v ruskem ujetništvu. Doma so iz vasi Jamnik. občina Selce nad Škoijo Lcko, Corenjsko. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, da mi kaj poročate, prav rad Dom dal 5 do larjev nagrade. Nadalje se nahajata v ruskem ujetništvu dva svaka VALENTIN in JANEZ BOHINC; doma sta iz vasi Češ-njevk, Cerklje pri Kranju. Če kdo izmed teh lv-re te vrstice, naj se mi takoj oglasi na sledeči naslov: Matevž Pint ar. Box 67. Muskegon Heights, Mich.. U. S. America. i l.r»-17—11)
Dr.LORENZ.
Jas sem edini alovenako goto nd jpertaUrt nofikib bol—al v ptttaborgho, Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ*
Rojsike v ruskem ujetništvu prosim. če kdo ve. kje se nahajata moja dva brata FRANC in IVAN M ATI Č k , doma u Dom/al. okraj Kamnik na llo-renjskciii. Prvi je služil pri 17. !*ešpolku. Ker bi prav rada izvedela zanje njih ^sestra, zatorej bom vsakemu hvaležna -za vsako naznanilo, ali j*a "naj »-»e s-ima oglasita, če bosta izA-edela za to naznanilo, svoji sestri na naslov: Mrs. Mary Alayei-, 1W Midway, ^lass., U. S. America.	(14 16—11
sim za naslove mojih prijateljev JANEZA PUGELJ, JANEZA BENCINA in FRANCA LEVSTIK. Vsi trije so doma v Bukoxici pri Ribnici na Dolenj-sken.. Kdor izmed rojakov ve kaj o njih. naj mi poroča, za kar bom zelo hvaležna, ali naj se mi pa <ami javijo na naslov ; Miss Mary Klun, 322 W. M Sr., Trinidad. Colo., U. S. Ameriea.
(14-16—11)
Rad bi izvedel za moje stari»» ANTONA in FRANtTŠKO FE M EC. Preti 10. mese<*i sta se nahajala v Franklinu, Kansas. Ce kdo rojakov ve, kje «e nahajata sedaj, naj mi sporoči, če pa bosta sama čitala. naj se zgla-sita. imam neakj va/nega port) čati 3Ioj naslov: Tony Femec, l»ox 270, Ali.nippa, Pa.
(14-16—11
Rada bi izvedela za svojega brala KI KO ROJ C, doma iz Žužemberka. Nahaja se v ruskem jet-ništvu Prosim cenjene rojak-j ujetnike, če je komu znano njegovo bivališče, tla mi javi, mu bom Aelo hval«žra. ali naj se suh oglasi svoji sestri- Min. Maty Unetič. 1562 E. 43. St., < level;tnd, Ohio, U. S. America.
VABILO na
PLESNO VESELICO.
katero priredi
Slovenska Izobraževalno društvo
RODOLJUB
v South Fork. Pa..
v svoji dvorani na Maple St.
iia Deltona
v soboto dne 17. novembra 1917.
Pričetek ob 6. uri zvečer. , _ ^ . _ _	______r_ ^
'bodisi katarktitoQ rrtta W««J« d Vstopnina za moške 25 e dame s' j popravljal« po maJnltjUi ainaa. a a»-
vstopnir.e pr«>ste	(Vo trpeftno ta aan^ljivo. V popravo
,	. •	cn	nnealjlvo vsakdo poO, kn mm
Tem polom vabimo vse Sloven-!^ ^ ^	T ttm po^ta »daj
ee in brate Hrvate, da si as post ^ojaaa lutam doma. V popravo!
t i jo omenjeni večer. Za dober pri [ymtmm kranjsko kakor r« dr«£* jfrizek m tino postrežbo br, skrh-l hsnwUko tor nlmia pi ^ izvoljeni odbor.	K mmhfr^ M aaoai.
Jakob Govek.tr, tajnik.
v 14 16.—JI)	ifi7 laH CSod Si, Ctoveteaft. OkU.
HARMONIKE
vrrafcaj
*0HH WWiXML.
POZOR ROJAKI
SPODAJ OMENJENI	DT EOJAEINJE,
kateri imajo t rokah naša potrdila za denarne poiiljatvo. a iteviika mi, &akor •o označene pod imenom, naj blanovclijo naznaniti prvi konocočo svoj natančen naekrv radi važne zadeve. Piama katera mm jim podali, so se nam povrnila.
*	Trfdka rrank
Baehnik Frank
No. 829639 Bartol Js
No. 8807SS Bear Dan
No. 260688 Beljan Ana
No. 319997 Beseos May
No. 830062 Bobi« Vajo
No. 260688 BOižSkovič Djnro
No. 260681 Bmn Mary No. 260648 Dolar -Valentin
No. 880086 Dvoršek Johan
No. 323687 Fonda Joe No.
Na
Jankovic lfft^f	Pintar
880895	No. 330843
Keatelie John	Ranch Math.
No. 44708	No. 260622
Kobi John	Besman Frank
No. 260628	No. 44296
Kovač Frank	Bamide Frank
No. 260641	No. 880721
Kozel Louis	Sinfič John
No. 323307	No. 880762
Knlovie Josip	SpaniSsk Boš
No. 880772	No. 828894
Lsnnifii Josip	Sparmblek Jot
No. 44560	No. 880661
Meden Joka	Starčevi« Johssi*
No. 881014	No. 881076
Merknn Anttm	Tohler Anna'
No. 881866	No. 828896
Mikoliek John	TnrkChnriea
No. 328252.	No. 880661
Oswald LbIm	Ta* Ivan
oisnr	New 960667
NtJaapaineje mazilo i cor tudi za moike brke ln brado. Od toča m"11" zrastejo v 6 ti h tednih ffoott la dola* lasje kakor tudi krasni brki in brada ln ne bodo odpadatt ln osiveli. Revmatlzem, kosti bol aH trzanje v rokab, nošah ln v krlSu. v osmtb dneh popolnoma, osdravlm. rane. opekline.
bule, tur«, kraste ln rrlnte, potne noče, kurja očesa, osebUne v star dnevih popolnoma odstranim. Kdor bt moj« sdravlla bres uspeha rabil mu JamSim aa 95.M Pišite takoj po cenik, kl takoj poSU— sastonj.
Krasni Sepnl KOLEDAR ia Ml 1S17
JAKOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Oblo.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
mm m
DZLO OKUSNO.
m mm
IZVRŠUJE PREVODU V DRUGE JEZIKE.
•	e m
0NTJSK0 ORGANIZIRANA
*	• *
POSEBNOST 801
DRU&TVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLETE. CENIKI L T. D.
TBA NAROČILA POŠLJITE NA 2
Slovenic Publishing Co.,
Cortland t St.. New York. N.

Veliki vojni atlas
▼ojskqjoah se evropskih držav in pa ko-lonqskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov,
OSNA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE STROPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI 8TBANI SE DINJEN2 DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI 8VI*" 0EN1 $8.00.	•• ^ "Ml
SSMLJEVTD PRIMORKE, KRANJSKE IN DAIr MAGIJE S MEJO AVBTBO-OORBKE S ITALIJO. ~ GENA JE 15 CENTOV.
■uoiOsia
ki je pooblaščen sprejemati naročnino trn "Glas Naroda" in isdajati tondevna potrdila. Qn je pred leti ia večkrat prepotoval države, v Mh so naS rojaki naseljeni ia jo povsod dobro poznan. Upati K da an bodo fii rojaki ▼ vseh osi-
pošljite na:
»verne Publishing Company
HAsoOAjn as