Mlinar in cesar.
Enkrat si je dal en mlinar napisati zunaj na zid: Jaz živim brez skrbi. Pa se je cesar pripeljal mimo, pa je videl to napisano in je velel, naj mli-narja pokličejo predenj. »Kak6 si daš ti to napisati, da živiš brez skrbi, ko še jaz ne živim, ki sem cesar?« Mlinar mu odgovori: »Saj sem bogat, pa lahko živim brez skrbi!« Cesar mu reče: »Ker živiš brez skrbi, ti bom pa jaz nekaj naložit, da mi boš premislil.« In mu da troje vprašanj, na katera mu mora odgo-voriti čez leto dni: Kako daleč je v nebesa ? — Ko-liko mene ceniš ? — Kaj si jaz zdaj mislim? —
Mlinar je zdaj mnogo premišljeval in je bil ža-losten. Vpraševali so ga, zakaj je zdaj tak, in kaj mu je, pa ni hotel ničesar povedati.
Tcdaj se je približaio leto, in on še ni vedel na vprašanja odgovora. BiJ je pa pri njem njegov brai za ovčarja. Temu je pa vendar razodel, kaj bi moral vedeti, pa ne ve. Brat mu reče: »Daj ti meni svojo obleko, bom pa jaz šel pred cesarja in bom že prav povedal.« Pa res pride pred cesarja in cesar ga vpraša: »Kako daleč je v nebesa?« — On mu pa reče:  »En dan.  Ker Jezus, ko je na križu visel,
Stran 106                  ANGELČEf^____________Leto 28
je rekel razbojniku na desnici; Še danes boš z menoj v raju.« —
»Koliko ti mene ce n i š ?« — Ovčar mu reČe: »Jezus, naŠ Bog, je bil prodan za tridcset sre-brnikov. Vi ste pa prvi za Bogom, torej ste vredni sam6 dcvetindvajset srebrnikov.« —
»Kaj si jaz zdaj mislim?« — Ovčar mu odgovori: >Vi si mislite, da sem jaz mlinar; pa jaz nisem; taz sem sarao. njegov brat« — Cesar je ovčarja obdaril. Mlinar je potem spet srecno živel s svojim bralom doma.                               (Novice 1875.]