PROSVETA LETO-TOAR XXV, vlabaomemla evakuacijo veteranov Kontraktorji bodo pričeli podirati poslopja, katere ao okupirali bivii vojaki. Trije vaditelji radikalnega krila obaojeni v zapor of rafea ttftlhn* •t GLASILO SLOVENSKE NAItODNE PODPORNE JEDNOTE mr a. Levadak As*. Waahington, D. C., 27. jul.— Parne lopate bodo orožje, s katerim bo federalna vlada prisilila veterane na evakuacijo deloma podrtih poalopij na južni strani meata, katere so saaedli. Zakladniki department vztraja na svojem sUllšču, da morajo veterani »prasniti ta poelop-ja, da bodo lahko kontraktorji pričeli s podiranjem poslopij ns vladnih zemljiščih. Posebni policijski oddelki bodo pozvani v akcijo, da preprečijo vaako intervencijo pri izvajanju vladnega konstrukcijskega programa s strani veteranov. Zakladniškl department Je izdal odlok po konferenci z repre-zentanti bonuane armade, na kateri so slednji izjavili, da ao pripravljeni umakniti se is poalopij, ako jim bo vlada preskrbela druga šotorišča, v katere bi se preselili. Vladne avtoritete ao potem obljubile, da se bodo obrnile na Rdeči križ, da preskrbi šotorišča. Napovedane demonstracije proti vladni naredbi s strsni radikalnega krila se niso vršile. Devet voditeljev tega krila, ki so bili aretirani zadnji pondeljek, bo prišlo danes pred sodnika. Trije vodje, John Pace, Walter Eicher in Reckworth Johnson, ao bili včeraj obsojeni na štlride- rado, ne da bi prej vprašali sa dovoljenje. Zvezni delavski department je uvedel preisksvo proti dvems veteranoma, ki sta bila aretirana v pondeljek. To sta George Reprekas in Frank Thomaa. Oba sta se udeleftila komunističnih demonstracij pred Belo hišo. Angleška delaveka strablca sklicala konferenco I London. — Izjavljajoč, da je prelom med delavsko strsnko in neodvisno delavsko stranko neizogiben, je A. Fenner Brock-vay,' predaednik neodvisne delavske stranke, sklical konferenco, ki se 81, julija otvori v Bratfordu. Na tej konferenci bo predložen načrt za reorganiziran je stranke, da bo postala popolnoma neodvisna politična sila. Osvojila bo program, "ki bo zadovoljil tiste, ki se ogrevsjo za nove smernica v delavski politiki, da se ne ponove napake, kl so dovedle do razkola med angleškim delavstvom v svesi s organiziranjem koalicijske vi*-de." Delavstvo iičo izhoda iz svatom krizo Ekonomski polom Je slasti udaril države, Id lasa jo najbolj razvite industrije Berlin. — (FP) — Dela vci, kmetje in mali trgovci skušajo najti pot iz kaosa. Prenesli so že veliko trpljenja v zadnjih par letih najostrejše ekonomske krize moderne dobe. Depreaija je svetovna. Ekonomska paraliza je objela vse evropske države. V svojih krempljih drži Severno in Južno Ameriko, Avstralijo in Japonsko. Ekonomski polom je najbolj očiten v industrijsko razvitih državah kot sta na primer Amerika in Nemčija, kjer sta snsnost in stroj ns pro4ukcija koncentrirani. Velika Britanija, najatarej-ša industrijska dežela, se še vedno bori s težkimi časi, ki so nastopili pred desetimi leti. Izven sovjetske Rusije je produkcija padla v vseh državah. Padec je dosegel obseg svetovne katastrofe. Ta padec je pokazal v groteskni luči kontradikcije socialnega reda, v katerem tisti, ki se morajo preživljati s delom svojih rok, najbolj trpe. Od delavcev, njihovih žen in otrok se zahteva naj molče in brez protesta trpe stradanje, daai je vsega v isobilicj. Milijoni fsučenih delavcev ne morejo dobiti dela v tovarnah, rudniki in mašlnerlja počiva, ce-ate pa se ^o z berači, krušne vrste naraščajo in beda se širi po vsem svetu. Tisti, ki le vedno zatrjujejo, da je prospsriteta za oglom, so podobni kapitanu potapljajoče se ladje, ki svetuje potnikom, naj ostanejo v Jcabinah. V ladji ja velika, luknja, voda se dviga in ni več za krpanje. Kmalu bodo valovi zagrnili ladjo in jo potegnili na dno. Svetovni kapitalizem se ne Izmeni za svarila. Tiste, ki agitl-rajo za vzpostavitev novega so-I cislnegs reda, preganja in zapira v ječe. Pissnjs na steni ne vidi ln slepo drvi v prepad. PolHitaa ttaija i« dalav-atva Cttcago, IM., četrtek, 28. JuUja (July 28), 1SS2. »revBsd fm >a ssctiea 110S. Ast ef Ost. I,*5lf? STE V.—NUMBER 177 se potopila; 68mtsh Rešilni parnik potegnil 37 mornariških kadetov la valov, val drugI pa ao utonili Klel, Nemčija, 27. jul.—Nenaden in močan veterni aunek je včeraj prekucnil jadrnico Niobe v bližini Holateina na Baltiškem morju ln jo potopil. Sunek je prišel, ko ao bili mornariški kadeti pri pouku v razredih v mcd-krovju. NeareČa je zahtevala 6B življenj. Na pomoč je prišel parnik Theraae Ruaa, ki je potegnil iz vode 87 kadetov. Kasneje so priplule na lice meata ša druge ladje, toda našle niao nobenega živega bitja. Upanje prevladuje, da so dan-skl ribiči, ki ao se nahajali v bližini nesreče, vzeli nekaj rešen-cev na krov ln jih izkrcali v samotni naselbini Rodby, toda mor-narične avtoritete tega ne verjamejo. < Na krovu jadrnice, ko ae je pripetila neareča, je bilo 106 kadetov. To število zaznamuje uradni rekord. Opozblla prati ksssfckft- Clanl aenataega pododaeka ao aaapretalkt etektrarakaga trn Waahington. D. C. — (FP) Borahov senilni pododsek sa zunanje zadeve, ki bo prelska val ozadje pogajanj v svesl • Stimson - Herrldgevo pogodbo eke St. Law- Unijski voditelj morajo avoji pravi, da aa organizirati v Pretakava policijskega terorja Chicago. — Državni pravdnlk Swanson se je končno vzbudil iz spanja in naznanil, da bo odredil preiskavo pollgijskega terorja v Melrose Parku, ČikaŠkem predmestju. Zaprisežena izjave vsebujejo obtožbe proti županu Brustu, policijskemu poročniku Maggiu in drugim policajem, ki vodijo teroristično kampanjo proti brezposelnim. Teror Je doeegel višek pred par tedni, ko je policija navalila na sborovanje brezposelnih in otvorila ogenj. Enajst oseb je bilo takrat ranjenih. Swanson ae Ja udel pritisk u Unije za smeriške civilne »vobodščine, kl je zahtevala preiskavo. OdslevRve tslaentfarjev I Spooner, Waah. — Uprava O-maha telesnke Je te dni ponovno odpustila nad sto delavcev is tukajšnje avoje delavnice. Pred P«r leti Je ta delavnica npoale-nad aedemato delavcev, ee- i* p« Jih Je daU la krog pet- BmbI . Philadelphia, ffs. — (FP) — Emil Rieve, predaednik Ameriške federacije nogavlčarjev, je na konvenciji ta organisaclje govoril o potreb politične aktivnosti med delavci, katere cilj mora biti organiziranje lastne stranke. Rieve Je opozoril delegate, da ekonomska kriss postaja čedalje reanejša in da se bližamo velikanskemu polonij, katerega lahko prepreči edino revolta širše mase proti ekonomskemu sistemu, ki Je pokazal, da ne more rešiti problemov, katere ja kriza prinesla ns površje. "Brezposelnost stalno narašča," Ja dejal Rieve. "Armsda brezposelnih Šteje več kot najet milijonov, in ako se situacija na obrne na bolje, kar Je skoraj izključeno, bo imela A-merika prihodnjo zimo trinajst milijonov bresposelnih. Priše je čas, ko mora vsakdo, kl Je poklican, da vodi delavsko organizacijo, Jasno povedati, da Je delavska politična akcija neobhodno potrebna. Mi ne bomo nl kdar rešili ekonomskih problemov, ako ne bomo imeli polltlč ne moči, ki tri podpirala naše ekonomske torga n i zac i j "Naša dolžnost Je vzgajat članatvo v smislu, da sa bo pričelo zanimati za svojo politično organizacijo. Tradicionalna politika AmeHBkc delavske federacije, kl k ***** • neetran-karstvom. Je totalno bankroti rala. Mad delavstvom Je treba uatvaritl eentlment, da edino močna politična stranka, v kateri bodo imeli delavci glavno lahko ščiti njihove Inte- Saraeaaa arflH morilcu ija vempr j^^mr •■■am^^pi ffllMtlfSM areiltsilaills ne bojipaartl in da je priprav- ljen umreti aa avojo idejo Pariš, jul.—-DrugI dan obravnave proti Paulu Gorguloffu ae je zakj^učil * besedno bitko med zdravniškimi izvedenci. Nekateri so trdili, da morilec francoskega predsedalka ni pri čisti pameti, dočim ao drugi zatrjevali, da Je odgovoren za zločin, kl ga je napravil premišljeno. Gorguloff je sam posegel v bitko. Rekel ja, da ga niso zdravniki, kl trdijo, da je povsem normalen, nikdar natančno prelskpU, Rabil je zdravniške izraza, ko je dokazoval, kakšno prelab|vo bl morali odrediti. Strinjal aa tudi ni z zdravniki, ki jih je imenovala obramba, ds preiščejo njegovo menUlfto stanje, ker so skušali dokazati, da je blazen. "TI skušajo rešiti moje življenje ln ubiti mojo Idejo," Je izjavil. Izjavi nekega sdrsvniks, katerega je isbrala prosekucija, je morilec pritrdil. Ta sdravnlk je namreč rekel, da Gorguloff nl popolnoma odgovoren sa dejanje, toda blazen tudi nl. "Ta je edini človek v Franciji, ki razume mojo dušo," je vzkliknil. "Vi mi sedaj lahko vzamete življenje. Umrl bom mirno kot apoatel, kot pogumen vojak,1' je dejal ihte. To je bilo še drugi« tekom obravnave, da se je. Jetnik razjokal. Prvič so gjg polila solze, ko je nastopil proti njemu kot priča Ivan Lezajnefr, bivši kozak, ki je akušal na neroden način prepri-da je v morilcu ma porotnika, da ja v ■■p Spoznal bftlega arfenta aov jetake glede poglobitve reke st. Law- ujna poU<£ff, lil ga Je ob neki renče fn razvoja vodne HfrTTO- p^Jki mučU. "To je laž," je Isjsvll Oorgui minirajo možje, kl ao naklonjeni ljudskemu lastništvu javnih naprav in nasprotniki elektrar-skega trusta. Poleg Boraha so odseku U Follette, Wagner, Walsh, Robinaon, Glenn ln Van-denberg. Slednja sU pristsšs administracije, Roblnson je pri-atelj trusta in načelnik demokratska manjšine v senatu, toda v tem letu, ko je v teku predsedniška kampanja,' ae ne bo upal odprto postaviti po robu tandidatu demokratske stranke tooseveltu, kl zavzema povsem drugsčno stališče napram elek-trarskemu trustu kot on. Odpor proti ratifikaciji pogodbe stalno narašča. Senator Brookhart Je izjavil, da so Združene države kapitulirale pred Kanado. Ako ae bo poglobila ra« ca St. Lawrence, se bo znižala površina Mlchlganskega Jezera, car bo oviralo plovbo po kanalu z Jezera do reke MisslsSippi. Il-i Inolski senator Lewis Je podpri Brookharta v formalnem prote-stu, kl ga Ja poslal Hoover ju. Zastopniki države New York bodo v kratkem nastopili na zaslišanju pred senatnim podod sekom. Argumentirali bodo, da Je del stroškov, katere bo morala noeltl država, previsok, in da ekonomska vrednost projekta ne upravlčuje tako velikih lz datkov v sedanjem času. . loff s jokaj očim glasom. "MoJa duša je žalostna do smrti, ko vidim, da degenerirani rojak lahko onečašČ* moje Ime na tak način v trenotlcu, ko moram umreti." Kozakova Izpoved nl napravila velikega vtisa na porotnike. S koavaaol jo J8K J IndlanapeMe. — Kakor vse kaže, bo konvencija Jugoslovanske katoliške jednoU burna vsaj toliko časa.- dokler na bo končana afera Tavžlja ln gl. tajnika. Delegacija se bo razdelila v dva tabora. Delegat Kramar is Sharona, Pa., Je predložil resolucijo, naj bl gl. predaednik Imenoval vse odbore. Raashicija Je bila savr-žena s veliko večino. Delegatom se menda ne mudi domov. Velika razlika med sedanjo ln ssdnjo konvencijo. Poročevalec. Znižanje davkov v Wlaconetnu Madiaon, Wla. — Država Wls-consin, kjer je adminiatracija v rokah progreelvcev, Ja odredila največjo redukcijo davkov na poaeatva od vseh drugih držsv v tem letu. Znižanje davkov v tem letu snaša 11.62'*. MILIT ARISTICNA VLADA V SERUMI UKINJENA Predsednik Hindenburg preklical Izjemno atanje. Papen še vedno diktator Proalje. Politične stranke ae pripravljajo na ne-deljake volitve. Spopadi mad prietaši rasnih strank ae nadaljujejo _ Berlin, 27. jul. — Šestdnevno izjemno atanje v Berlinu in provinci Brandcnburg je bilo včeraj opoldne končano s proklamscljo, katero je Isdsl predsednik Hindenburg, todl kancelar Papen bo še oatal na svoji posiclji kot federalni komisar (diktator) Pru-alje, največje ln najmočnejše nemške države. Frana Bracht, kancelarjeva deana roka in pruski minister sa notranja zadeve, tudi ostane. Hindenburg. kl je ukinil vojaško vlsdo, pravi v avoji proklamacljl, da je nevarnoet minila ln da Je bil red spet vspoatavljen, sato Je odpoklical naredbo. Splošno se domneva, da hoče centralna vlada pokasatl javnosti, da želi Imeti mirne ln kolikor tellko avobodne volitve prihodnjo nedeljo, daai ae volilna kampanja še vedno vrši v sns-menju krvavih prask. Včeraj je bila v Koilnu ubita ena oseba, ko so fašisti navalili na shodt na katerem je govorila socialistična poslanka Louise Sohroeder, več drugih pa je bilo ranjenih. Enaindvajset strank je postavilo svoje kandidate. Te stranke reprezentlrajo vaakovretne atruje in tendence v političnem življenju Nemčije. V glavnem pft nedeljskih Vi demokratje, oentrlstl, bavarska ljudska atranka, fašisti, nacionalisti In komunisti. Prve tri grupe podpirajo republiko, fsšlsti in naclonallatl Jo pobijajo, komunisti pa vodijo vojno proti vsem strankam. Nemška dršavna stranka* mala politična skupina, je tudi postavila kandidate. To skupino tvorijo oetankl stare liberalne atranko, takozvani demokrati. Nemška ljudaka stranka, kl je Igrala veliko vlogo pri oblikovanju republike, ko Je bil Otreee-mann na vladnem krmilu, je popolnoma Izginila a političnega pozor išča. General Kurt von Schlelcher, važna oaebnoat v aedanjl vladi, je včeraj zanikal, da goji diktatorske aapiraclje. Vse svoje sk-cije Je osredotočil na protekeijo obmejnih nemških pokrajin, pravi v svoji Isjavi. Smešil ja tudi Idejo, ds bi bila fašistična "armada" resnične mtlltsrlstlčne vrednosti, pohvslil pa Je fašistično mladino radi njene proeto-voljne discipline. Vladna poročilo o industrijskih aktivnostih Situacija ae nl Isboljšala In število bresposelnih ie vedno na. rašča VVaahlugton, D. C. — (FP) — John R. Alpine, direktor U. S. Kmpli/yment Service, rflcer ne komentira poročila o brezposelnosti situaciji, ki ga je objavil te dni, toda detajlirana poročila iz rasnih držav kažejo, da se položaj v industrijah ni nič isboljšal v mesecu Juniju. Država Illinois na primer poroča, da so se gradbene aktivnosti v nekaterih krajih povečale, toda so še vedno pod nor-mab. Premogovna industrija počiva, plavšl, jeklarne in tovarne za pohištvo pa so znlftale obrat. Delavski trg je natrpšR* ln vse stroke navajajo previšek delavstva. Nekatere države ao pričele graditi ceste, moetove Itd., da znižajo breapoaelnoat. Minnesota poroča, da je upoellla krog 12,000 pr| gradnji eaet, dočim se poročilo ls New Yorka glasi, ds Industrijske aktlvnoetl pod ». m so nor malo. $)lčna poročila so podale tudi druge države. Ditoaidrabli U Chleaga. — Mrilškoogled-niška preiskava v aferi umora Geo. A. Carla, moša Grilčeve Vere, je bila v torek končana s rezultatom, da ata bila Vera in njen brat Ivan Griiec aretirana ln pridržana sa preiskavo pred veleporoto. Policija nl predložila nove evidence, toda koroitar Padec etavbtnaklh aktlvnoetl v New Varita New York. — V juniju so ee stavblnske aktivnosti v tam mestu znižale za osem odetotkov, ae glasi poročilo meetnega stsv binskaga komlaarja. erin odvetnik Louis L. Goukl ja dejal, da v par dneh dobi obs Is sapora proti kavciji. Gould vztraja, da eo naanani roparji ubili Carla. — Umrla Je Mary Andlovec, doma is Cernloe, kl zapušča moša in šest otrok. — Pogrebnlk Louis Žafran je imel avtno nesgodo, ko je vosil truplo neke Hrvstloe ls Chleaga v Centerville, Iowa. Ia CleveMa. — Osemletni Louis SedeJ Je umrl za rano na glavi, katero mu Je prlaadjal drugI deček s kamnom mad igranjem na ullel. Mali Je bil čUn mladinskega oddelka pri društvu št. 148 SNPJ ln sapušča starše in dve sestri.—Dalje Je umrl Nik Vidmar, pionir naselbine, star 62 lst In doma Is Pre-valja f»a Dolenjskem} tu Je bil 40 let In sapušča tri sinove.— Umri Je tudi Frsnk Homovec, star 82 lat in doma Iz Cerknice; v Ameriki Je bil 17 let ln tu sapušča šegp, Hčer, očeta, dva brata in štiri seatre. Pred leti Je bil aktiven med dramskimi diletantl. — V Eudidu Je utonil hrvaški deček Rudolf Muslč. star 16 lat. rularakega Harlan, Ky. — Po posvetovanju, kl Je trajalo 74 ur, sa porotniki also mogli sedlnltl na pravorek In Uko Je bila obrav nava proti F. M. Bratcherju, kl Je obtošen umora v svesl s bitko v EvarUu, usUvlJena. To Je bila druga obravnava proti BraUherfc ker se tudi na prvi niso mogli porotniki sedlnltl na pravorek. ProaekucIJa Je naznanila, da bo drugi harlanaki rudar, CbeeUr Poore, kl Je bil na prvi obravnavi oproščen, ponovno prišel pred eodnlka. Na- še niso ponehali. b Je bilo vče- razmah teko risticne akcije na kubi Nadaljnjih aedem ljudi ubitih pri demonatracljah. Vladne čete vodijo vojno proti sovražnikom diktatorja Havana, Kuba. 27. jul.—Umori, streljanja ln bombni napadi, kl širijo Urorlaem na Kubi zadnje oni, dalj njih sedem oseb raj ubitih. Vladne čeU so podvsele veliko kampanjo proti Uroriatom in sovražnikom predsednika Macfca-ds, da ubijejo oposletjo V Mantasu so vojaki ubili tri braU, Narcisa, Joseja In Ramo-na Olvaresa, v bltld na aladkomi plantaži. V bitki Je padel tudi Pedro Garcla Vigoa, bivši policijski načelnik v Mantanasu. Komunisti so uprlsorill velike demonatracije. Nosili so rdeče zaeUve s napisi i "Proč s via* dot" Ko je policija navalila na demoastranU, so ti odgovorili s ksmenjem ln opeko. Eden komunist je bil pri Um ubit ln več drugih ranjenih. Neki moški je bil včeraj najden misUriJosno umorjen v parku. V njegov! glavi so tičale štiri krogle. Policija je v njem spoznala enega od voditeljev komunistične demonstracije. Policija Je aretirala dvajset mladHv tanek, med Umi vaš učl-teljic, ko so šle eblekat Marto Loulso Porensa, ki leži v bolnišnici, Ona je dobila Uike škodbe Uro ja aretacij sdrsvniks, kirja. Aktivnosti dalavaka stranko v Paaaavivaalll ^wmsssv v s vmivsivviiin Otvorila je kampanjo prati reakciji v državni s bom k I mmmmmmm Narriaburg, Pa^—(TO)—delavska stranka, kl Ima saalombo v unijah, ja poeUvila svojo listo kandidatov sa rasne državne urade, poroča njen tajnik Charles Oyler. Stranka Je poeUvila avoje k snd lds te proti poslanoem, kl eo na zadnjem zasedanju glaaovall proti državni pomoči sa brezposelne. Oy)er pravi, da se Je stranks dobro pripravila sa politično bitko In upa, da bo vse reakcionarne poslance poelala v pokoj, Hlgh Point, N. C^—Daai Je policija aretirala nad petdeeet agitatorjev, Ukstilnl delavci, kl so zaaUvkall proti redukcijam, še Kodno vztrajajo v boju, SUv-karjem so se pridružil! tudi brezposelni, kl eo šil od tovarne do tovarne In v kratkem Času ustavili obrat v Um mestu in okolici. Krog šest tisoč delsvcev Je prizadetih rsdl stsvke. vadi radikalne Mvfle vojake v Waafciagt*n«. Tadi aa je Oljna dnrifee reducirala Denver, Colo,—Henry L. Do-hertf, oljni magnet In predsed-nik Public Service Co., kl lastu-Je več elektrarn In plinarn v Uj državi, Je adredlle mezdne redukcije za deset odstotkov, poleg Uga pa sili deUvee na kupovanje delnic. Daai ja kupovanje delnic "prostovoljno" po zatrdilu uradnikov, je veek deU-vec, kl ed temu protivl, takoj od puščen. Her la I lat I proUatlraje St. Louis, Mo.—Louis Martin Wolf, socialistični kandidat sa governerja, Je v imenu stranke proUstlrsI proti policijski brutalnosti v zvezi s nedavnimi de monstracijaml pred mestno hišo, ko je policija raniU več oaeb, ko Ja navalila na množlao, ki Je sa-hUvala, da maato naelčuje bres-poaelne. Izredno saaedaaje državne pa-aUvadaJe Charieeton, W. Va.—Tukaj ee Je U dni otvorilo Isredno sase-danje državne iegialature, da reši problem pomoči aa braapoeel-ne. Governer Je akllcal saeede-nje na pritlak delavskih organizacij. ki eo zahtevala, da država bekaj ukrene za ublašlUv med brezposelnimi. ROMBT* PROSVETA knughtbnmknt hi ■ m ■! mrnr r|m masom iz tmsernm ; gag ZuUn beležke ki raznih krsjer Metropolska |*hffpr» Cleveland. — Pod naslovom i daljši do- anpH| kopeevnoeti tr pU g. Josip vslee Jfadstuiov »ijonskih igrah" in avtor® -lete v ruske« ujetništvu Celotni dopis bUsU*»4sl tarofcnajeki buržoeani list "Ju- tro kle v amer«»i.i vence briga, le srbski pop moli ts kralja priblišno štirikrat! Tak 4o«n-bi bil tredišče neve proletarske kulture, kulture to- Pri Jugoslovanih v YoKHgstov- i*J. J»teri prisada W"#li pa v opuricijonalnega ^rikaJjjega "Slevenet1' ket pa1 ameriški list. Kaj vraga 8k>- tean jyse "naraane ali pa na-cilje ingradirao za bodočnost. Slovenci potom svojih ie obstoječih organizacij lahko polo- >ae Ameriški bogovi V A..., ^ K^J temelj takemu velikem u ci- »nL^ELS * izvršimo pionirsko delo v ^ tTii ^n? ^li fLtu Ui pogledu. Strnimo torej svo- t^iM^^ mH« položimo temelj, bodo- tukaj pod ameriške aastavo. ne ^ proletarske kultu- pa da bi ae ogrevali za ataroko-1 ^SS dravskemu domu. Veki filmski magnat je pred kratkim priznal, da je 9® odstotkov ameriških filmov spiaanih In snetih zs povprečno pomet dvanajstletnega otroka. To se pravi, da filmski producentje smatrajo povprečno pamet dvanajstletnegs otroka aa najvišjo inteligentnost smsriške publike—pa ji aervirajo temu primeren filmaki "atuff." Dejstvo, da je 00 odstotkov ameriških filmov navadna pajaearija, toda publika Jih kljub temu požira a košo in koetmi vred, dokazuje, da ae magnat ni zmotil. Kar je pri tem značilnega, je magnatovo odprto prisnanje. Zdaj je treba, da ae eglaal še kak časnikarski magnat in priana to, kar že davno vemo:— da je tudi amerliko kapitalistično čaeopieje spisano aa pamet dvanajstletnega otroka; morda je povprečna pamet publike, ki čita dnevno čaeopieje in štindarske magazine, še nižja od kinegledgUtke. Ljudje, ki dan za dnevom čl-tajo politični bitnk v listih, čitajo z največjo slastjo senzacije o seksualnih škandalih bogatih blazirancev ln o najnesramnejših zločinih, pa vaa to prebavijo z lahkoto, morajo že biti salo nizko pod črto arele razumnosti. Končno je tu še radio a avojimi otročarijami. Dovolj je, če paelušai raane dialoge, pa veš a kom imaš opraviti. Kino, čaaopia, radio, šolakl športni klubi in vai oetali odtoki kultura in zabave v Združenih državah prišajo o dvanajstletni pameti drage publike. Otroci morajo imeti junake, bogove In gangeški instinkt, drugače ae ne zabavajo in niao adravl. Vae to mora Imeti tudi vaak-danja ameriška publika. Film, časopis, radio in apert Ji neprestano uetvarjajo junake in bogove. ki ee menjajo a političnim in biznišklm vremenom. Vaak bokaar Ima gango avojih oboževalcev; vaak filmski zvezdnik, politični boaa in finančni čarovnik takisto. Publika ima lokalne In nacionalne (aploine) junake in bogove vaeh veat in barv. Vaemlmo politične bogova. Komu še ni v spominu bogec Wllaon? Za njim ao časopisi navadili novega boga iz nekega ebakumega Hardiaga, ki ga ni nihče poznal pred njegovo nominacijo. In kakor ao ga vlaoko dvignili tebe ao £B nizko teiehnili ob tla, ko je njegova administracija pustila aa seboj široko slad največje korupcije v Ameriki. Za nJim ae je zasvetil neki Coolidge, največje bojtanstvo zadnjega desetletja, avtor ailne proaperitete in nadčlovek, aa katerim ae še danei Joka na ato-tisoše dvanajstletnih . . . Trdno varujejo, da bi nikdar ne bilo kriae, Če bi Cal še danes preai-dentoval, ln trdno varujejo, da bi depreeija takoj iaginlla, ako bi ae vsemogočni Coolidge zdajle vrnil na prezidenteki stolec. Ampak ta varujoča publika je manjšina, kl je obsojena na brezup. Vsemogočni Cal at je Izvolil mir in počitok in nikdar več ae ne vrne na viaokl stolec. Ima namreč malo več pameti in—deli umreti s legendo, da je bil bres madeža. Najvočji politični bog v Združenih državah v zadnjih trsh Istih, torej v dobi krize, je bil Inženir Hoover. Plavimo, ds Js bil—kajti njegova zvezda ae Še bliža satonu. Njegova politična «aoga ga še obožuje ln priporoča v ma-llkovanje sa nadaljnja Štiri leta. a vse kaše. &je Hoover doigral. Publika hoče novega a, kl ina obljubiti nekaj novega, dobrega ln lepega—in tega bogca je zavohala v Roosevei-tu. Ta je adaj junak, ki privede naaaj debele krave. Vae to malikovanje človeškim in nevidnim bogovom, vae požiranje naivnih političnih In ekonomekih pravljic za čisto resnieo, vee to sls par sko življenje v bedskovem paradižu—v katerem nisi to, kar al v resnici, temveč to, kar misliš, da ai—je rpaultat povprečne pameti dva-najatletnega otroka, katera prevladuje v današnji ameriški civilizaciji. Amerika Je teko naglo rasla ekonomsko In industrijsko, ds al imela časa zs razvoj avojih m sa talnih zmožnosti. Tsko imamo veliksns herluilanukih mišic, s želodcem hipotsms ln bikovo moinjo, toda s otroško lobenjioo!— pitne nacijonalce pod novim ju-jg*kw*nskim režimom. Ameriški Slovenci ljubimo avojo staro domovino |e preveč; kdor le,more pohiti domov na o-biak ali se pa pošiljajo kaki do- Spartak. ; čas skupnega dela .JSUsabeih, N. J. — V soboto na 28. julija amo imeli priliko , slišati naše delavske kandidate larčki. Pa bi pa tu proalavljali v Labor Institute na 066 Bližal sedanji diktatorski režim in toh^th ave. v Elizabethu, N. J. še celo s kakimi kraljevimi pro-| Sodrug Rudolph Koller, o- pred-imer-tične daj oče klike i v Srbiji. I stranke za iupana mesta Eliza- Slovcnci prihajajo v domovi- beth. IBM no na oblak kot turisti * ameri- jfcto je aodrug Heimer pred-ikiml paaporti, da ae po mflpglh stavil dobroj poznariega deiav Istih napora navžijejo zepet do- fk*ga boritelja Jamea H. Mau-mačega zraka in lepote domovi-1 rerja iz Readinga, Pa., kandida-ne, ne pa da bi pri prihodu do- ta aa podpredsednika Združenih ma vaklikali živijo kralfr »kakor držav. Prav dobro ao nam go-je storil pred par tedni tukajšnji 1 vomiki orisali v zanimivih go-šentklsrski dalmatinski agent, vorih, kam mi delavci spada-ko je pripeljal akupjno Sloven-| mo in kaj nas čaka v bodoč no-cav v Lj ubijal Sprif^ f»rid, IIL — S. Charile Pogorele me je obveatil, da ae bo a s. J. Rake« udeležil Strankine konvencije tukaj. Prišla bo- tno. Slovenci v domovini ai ipj I V dvorani, ki Je bila polna po-saml urede avoje državne težko-1 atošakev in sodrugov, nisem više; Slovenci v Ameriki pa ima- del nobenega tistih delavcev, ki mo posebno letos dovolj dela v so ' » bl ati. Cikeški listi poročajo, ds Je tu čea 100,000 hiš, ki čakajo na boben zaradi zapadlih davkov. "God blees our home!" I i;— -- Kakor vse kaše, bo nova "evropeka ententa" kmalu uključevala vse evropeke dežele raaen Rusije. Vprašanje je, proti komu se F.vrops organizira: proti Ameriki ali Ruaijl? Ali proti if Novo krščansko nsčelo: Zsdsvl svojegs bili- njefa!... . ___ mo 81ovencl Imeli dva kandida ta; v petem vollbiem okrožju bo ponovno kandidiral sodrug Er-msne, v tretjem okrožju, to jo na Weet Alllau pa aodrug Frank uporabili — sebi ln svojemu razredu v koriat. e Boj rasredno zavednega >jda lavatva ae poostruje tudi v A merlkl. Tudi ameriško dala vet vo je sačelo spoznavati, da se mo« ra boriti aa avoje. to Je dslavsko interese potom Isstas delavsko stranke. Napočil je čas. koiae bo aače-la jačUl ln to s veliko ailo, ar< meda bojnegs prt»leiarlaia. pod vodstvom soclallatlčae i Krisa tvori dobro šolo. I Ali bl torej ne bilo |če bl naši rojaki v Mllwaakeeju in na Weet Allisu opuelUl M0 slovenskih domov In stadli-sso-js vmte a ameriškim delsvetvom in njih orsaniaaeijsmi ter si o-svojlli načrt sa sgradltev akup-nega delavskega dome? vsaj skupno nastopili pri volitvah in izvolili dobre delavske aastopnlke v zakonodajo. Podžigalcem ln razdlračem pa svetujem, če že nimajo dobrib nasvetov aH finančne pomoči aedruge in isodruginje ter sira patičarje za soboto MUa ob 8. zvečer v Slovenskem domu. Udeležila se boste tudi omenjena sodruga, ki boste nastopila kot govornika. Pogovorili se bomo lahko v slovenskem in angleškem jeziku. Pridite vai! ** JOS. Ovca. , NIČI Dežela obrokaajev Milwaukee, Wls. — DeUvci ako hočemo preprečiti bodoče depresije, moramo odpraviti kapitalistični sistem in ga nadomestiti s socialističnim. S tem ae bo poleg mnogo drugega ala jel ga imamo danes, odpravilo tudi kupovanje na obroke. Kaj t kupovanje na obroke je pod kapitalističnim sistemom jsko nevarna igra. In ta igra tudi mnogo pripomore, da ae pojavljajo ekonomske depresije« Vzemimo za primero dva zakonca, ki imata nekaj prihrankov. Potrebujeta dom, ki jima je potreben. Nanj plačata gotovo vsoto, ki sta jo imela, ostalo pa odplačujete na obroke. Za svoj denar, kl ga plačujeta na dpm, ata popolnoma prepričana, da je varen. Caal ao bili dobri in delo sta Imela oba;.lahko ate odplačevala in kmalu boeta prišla do avojega doma. Vprašala pa nista, če imata kakšne garancije za denar, ki ata ga plačevala na dom. Garancijo ali mor-gič (prvo vknjižbo) ima pa na njihov dom oaeba, od katere Ata ga kupila. In tako je dom še vedno laat prvega goapodarj*, dokler ni plačan zadnji dolar. Recimo, da je dom stal oaem tisoč dolarjev, nanj ata že plača-aedem tieoč, kljub temu pa še ni njihov, ampak še vedno prvega gospodarja, ki ima v njem aamo en tiaoč, kajti on ima še tčdno morgfič na njem fci še vedno za tisto vaoto, ki je bila ob nakupu doma. Pa pride depresija, zakonca zgubita delo in dbhodke, t katerimi bi morala lačevatl še nadalje obroke. Pr-l goepodar brž zapre mosgtf to onadva zgubita dom in ves denar, kar ata ga vplačala na dom ter ata vržena na ceato. '' Mnogo ljudi kupuje tudi #ao Mšno opremo na mesečne obro-Ite, tako da je mnogo delavakih družin do akrajnosti obremenjenih c mesečnimi obroki, da jih težko zmagujejo še v dobrih časih. Kadar pa zgube delo, zgube tudi denar ln opremo, ker ne morejo več plačevati mesečnih obrokov. Kapitalisem poskrbi, kadar Je dosti dela, da mora delavec delati za niako mezdo, ta- i > i u" —Fed«r»ted Ptetum. Mplcolm B. MacDesiald, ain angleškega premiJerja. ki <«e mudi na imperijeki v Ottawi, Kanada, In tamkaj pari na terije v kitereeu svojega očeta. te trike, ker so tudi dobro organizirane in drže skupaj kot veriga. Kadar vidijo, da je ljudstvo ie do gotove mere plačalo aa razne obrokarske potrebščine, pa ustvarijo zastoj in depresija Bledi. Ljudstvo »gubi delo, dohodke ln vse kar je že plačalo na obroke. Potem spet obno-|li ve to -igro s tem, da pričnejo obratovati tovarne in kapitalistični rop. Delavci, ako hočemo, da se prepreči to kapitalistično izkoriščanje, brezdelje in pomanjka četrtek, 28. julija. Gobavost je ozdravljiva Gobavost, najstrašnejša med boleznimi ozdravljiva! Uapelo je najti lek, ki j0 o^. lja! Kakor je nepričakovana te vest, tako i* jH&Akovaii je tudi način, kako so priili do t i odkritja. n Neka s taca tndeka pripovedka pravi, fc u iivfila.nekoč bojno lepa Jroljičaa po imenu Si. za. Oče in mati ate bila nanjo jonosna. n«. kfpn iine pa je obolela in vsi adravniki Utt sveta ji niso«megli pemagati. Prijela se j« u , namreč gobavost, fljior druge rešitve ni bik so jo izgnali v akalnMo ja«o, kjer je živek samo od tega, kar so ji metali sočutni ljudje V istem Čaau je šivel v nekem vzhodnem krv jyaatvu^kraljevič, Jki so^ga isto tako izgnali r«H gobavoBti. Ta kraljevič je neke noči sanjal, da vidi majhen, okrogel sad in čuje glas, ki m pravi: "Jej ta sad in boš ozdravel. Potem bci na lati način rešil neko kraljično." Kraljevii je našel aad itd. itd. Pravljica ae končuje k* kor pač podobne pravljice. Ker pa ve indsko ljudstvo povedati še marti. kaj podobnega v zvezi z gobavostjo, so začeli ameriški zdravniki iskati za realnim jedrom k pravljice. In res je našla neka ekspedicija pod vodstvom prof. Rocha v Siorou pred nekoliki leti sad, ki mu domačini pripisujejo zdravili« moč zoper gobavost. Imenovali so ga čolmo-gra. Ekspedicija je vzela mnogo teh sadov semena v Ameriko, kjer so začeli takoj s poskusi. Kakor poročajo sedaj iz Ženeve, je uspek teh poskusov ta-le: Uživanje sadov samih ni sebi ima )e v redkih primerih nekaj uspehi, pač . pa se je izkazalo olje, ki ao ga iztisnili njihovih pešk. To olje injecirajo pod bolm mesta telesa in učinkuje s presenetljivim uspe. hom, vsaj v začetnem štadiju bolezni. Poskud ae vršijo še dalje, pokazali pa so že doslej, je zdravilna veda po zaslugi store pravljice n* Šla nenadejano sredstvo zoper strašno kužu bolezen. Na bližnjem in daljnem Vzhodu je d bolezen še danes ena najtežjih in zdravniki n bili pred njo brez moči. Vae,, kar so mogli sto. riti nesrečne okužence. je bilo to, da so jš pirftli daleč od ljudi v posebna koncentracij- zapi pm ska taborišča, kjer so bolnfki polagoma segn« ob živem telesu. ^ ^ Strupeni plini Strupeni plini ao najmodernejše in najbolj nevarno vojno orožje. Sicer ne ograža vsak vojni plin življenja, ločiti jih je treba marvd po tem, ali imajo aamo namen izločiti nasprol nika iz boja ali pa ga uničiti. da Budijo ponesrečene- stvnrl ns obvoke, ksr jih ne more plačati v gotovini. Kapitalistične pijavke dobro pazijo na m kvaro dihanja, da nasprotnika v veliki ma onespoaobijo za boj. Isti učinek imajo tuš plini, ki drašijo pljuča, klor, foagen, klorpikrii itd^ ki vedejo do aadušitve. Najstrašnejši učinek pa imajo jedki plini, kakor "aeleni krit" ii leurisit, ki razjedajo celice. Ogljenčevi okiil in plini članove kisline pa niso takoj smrtni Dokler zastrupi jenec še diha, je Je vedno mogoče, da ga rešijo. Bolnik mora biti absolutni miren in čuvati svoje dihanje—od tega je odvisno njegovo življenje. Kako se širi plin? Ker je težji od zrak* vdira nad tlemi v vse kotičke in uničuje 1 jen je zlasti tam, kjer je mnogo ljudi skupi)] jn je ventilacija nemogoča. Z najrazličnejšimi-pripomočki skušajo urU* Ijati učinkovitost plinskega orožja. Izdelali e plinsko masko in skušajo uporabljati še v m-prej kemične protivne snovi. -Predvsem pa Jt treba spoznati strupeni plin pravočasno, dra-i gače je obramba brez moči. Kajti večina stran pov je «avratna. Ne samo da ao po navadi v* vidni in brez duha, najhujše je to, da učinkujejo zapoznelo. Tako ae pokažejo jedki učibb aa koši čestokrat šele 2 do 6 ur pozneje in » čenjajo šele tedaj razkrajati telesne snovi, uničevati tolščo, srce in Jetrs. -Končno mora«-_ radi motenj krvnega obtoka in pemanjksaj posrečene- i kisika nastopiti zadušitev. Pljuča, ki tehUJ ga pilota se je poznalo, da je i* n' vr:™ 86 ^ ^^ ' napihnejo na 1250 gramov. Organizirana in pravočasna priprava na vojno s strupenimi plini je nujna zahteva, kaiu dokler bo obstojalo to orožje, teko dolgo J* nemogoča druga učinkovita obramba. mu prvo pomoč, toda našli ao le njegovo mrtvo truplo. Z eno roko je trdno držal vodilo kot bi v zadnjem hipu hotel preprečiti Na varil« ns sliki se je pripeljal« večja četa MvMi vlakov la Detretta jna "boansao fronto" v Waskingtenu. dihnil v silni agoniji. Od letala je ostalo le kovinsko ogrodje. Letelo je nosilo ime "Aeronca". Bilo je potrjano po trgovskem departmentu kot dobro, izdelala pa ga je tvrdka Aeronautlcal Corporation of A-merica. Pokojni Peternell je baje kupil letalo v Pittsburghu, v popravo ps gs je dal na aerodromu Bettis. Dognalo se je, da je Frsnk Že preje parkrat moral nensdno pristati, ker ni letalo prsvilno delovalo. Naš mladi letalec je imel aa aeboj ie 06 ur letanjav kar je napravil pred zaključkom šole v nv iatiki v državi Indiana. K temu je treba še doetaviti, da je mladi Peternell nekaj časa pohajal srednjo šolo, nakar se Je vpisal v šolo sa aviatiko v In-dlsnl. Oče mu je umrl pred nekaj leti. Zapušča žalujočo mater, kl je mnogo pričakovala od svojega nadebudnega sina, a jI ga je nansdns smrt ugrabila Uk pred uspehom. Dalje aapušča brata Lovrenca in Viktorja ter eeetaro Annie. Prizadeti družini naše globoko sešalje, našama pokojnemu slovenskemu pilotu pa ohranimo trajen spomin! PoroCevalec. Osemdeset besed Profesor Confida. tolmač za tuje >exikc_Pj pariškem policijakapi ravnateljstvu, ims I.-I n «, 11 ^viivijm^II ■— ... no veliko sluiateljev pri avojih predavanj 460 stražnikov se uči angleščine, 180 nem^c* 160 italijanščine in 100 španščine. Pouk ima seveda povsem praktičen znsMj Predavatelj pave stavek, aiušatelji g® v«*" pa j na glas ponavljajo in prevajajo. je istočasno rasvkfen na ekranu, kjer tvenj električne žsmice velike razsvetljene črke. JJ te način je najlažje opomniti atavek. ^ ifiik, ki položi po končanem tečaju ispit, rokavu trak s oanačko "Tolmač." Ims nekoliko večjo plačo ln tudi boljše napredovanje. • i Prof. Confida je po večletnem pooku 1 čan, da potrebuje polidjaki tolmač aamo k aed, ki aadoetujejo za obUkovanje najpe*^ nejših stavkov. Strešnik, ki je aai*>mnii besed in malo slovnice, bo vedno lakw voril tujcu na etavljeoo vpmšanK-uči. da so ta vprašanja vedno Ista. Sevecsr trebujejo tolmači pri razpravah ali aasn^ več besed, toda pojasnite, ki jih dsje ttms^ v službi, aa cesti, so vedno kratka. ----' la Jugoslavije.) Četrtek, as. julua. Vesti iz Jugoslavije rovičev, j« našel na cesti tudi svojo smrt. -Peljali so se cigani na dveh vozovih po ljubljan-ski Karlovikl cesti, sa njima ,pe se ili M ciganski otroci, ee talili Ur moledovali Uudi se di- DRUGI JWSL KPgCESA GL|£4Petače*a. ***** oarje. *e je eden izmed njih, DE PUCA domov v Ho^aaico.jkjer Jeps Pavle Kajfet, nenadoma .»krilil obltta najatomnejšegn. Mjoffa ^^^Hfl rejami in ae e#vudil na Dva in eno leto, dve ' proftčeni _ Beograd JO. julija 1932. j Te dni ae je aačel prod aediš-čem za zaščito države prooes proti štirim,civilistom, ki so ob-toženi zveze ia sodelovanja z o-fkirji-pučisti *a "ciM#»e revolucionarje", sodiiče za paščito države. »ObMieni so bili: Slavko Neu-mann, upzavitolj neke Apedkij-ttke tvrdke v »Mariboru, SarloU Friedfeid, stara 22 let, ^poročena hišnica v Mariboru, njena mati Adela Prager iz Kapošvara ter kletna učiteljica Mila St*fa-novlč iz Uiičke Pgžege. Vsi so bili obtoženi, da so i-meli zveze z Milojkovičem, poročnikom v Mariboru, ki je zo-čel organizirati pučiate ter se je pred aretacijo v hotelu ustrelil. Obtoženi so, da so vedeli za Mi-ktfkovg*vo>jpo ,delo* da pa tega niso prU>yili. . N«ym*nn je obtožen še, da je dal .poročniku Milojkoviču .na razpolag^kpisalni stroj, da je na njem jasinnožil letake. Sarlota Friedfeid, hjšnjca v Maribor * ^nanila s po-ročnikon>^noikovj^em>r postala njegova ljubimka, odkar je njen mož bankrotiral. Poročnik Milojkovič je kar stanoval pri njej. Tamkaj se je tudi seznanil z Neumannom.*Qbema je zaupal svoje namere. Po korespondenci, najdeni pri uftreijenemMilojko-viču, so ..dognali,, da je blltiidl v stalni zveži z učiteljico Stefa-novičevo, ki je službovala v \£a-dimirovu in ki je sedela za jrae namere poročnika Milpjkoviča. % njim -se je zaročila Ae pred . leti, ko sta službovala v istem kraju. Tako jo v#lj#la gtefanovi-čeva zavMilojkoviČevo zaročni-co, prav isto pa je mislila Fried-feldova v priboru. — #eti Friedfeldove, Adela Prager, jej-obtožena, |la je ged«ia,za,Miloj- JT^* kovičeve namere in da je na po-f^ ' ziv hčere prišla za nekjaj dni v Maribor. Milojkovič je namreč dejal, da se bodo puči vršili tudi v drugih mestih in , tudi v Zagrebu, zato naj Šarlota pokliče mater iz Zagreba v Maribor, kjer bo bolj varna. Tako govori obtožnica. Obtoženec in obtoženke pa so na raz pravi tajile vsako ,krlvdo.,ZaMilo j kovičeve namere niso vedele, tudi Neuman ne. Ta je smatral od vsega začetka afero za ne res no stvar. Sarlota je priznala, da je bila z Milojkovičem v ljuboKpskom razmerju in da se je smatrala j;za njegovo zaročenko, enako tr di tudi SteCaaovič^va, da sta se zaročila pred poveljnikom v Gerovu. V pismih, kjer jI je Milojkovič omenjal, da stvar napreduje, je mislil pač svojo željo, da sleče vojaško suknjo ter se posveti politiki, ki ga je tako zanimala. Nato so prečitall še Mllojko-vičeve izjave pred samomorom, v katerih pravi, da je o vse, akciji govoril Udi StefanovičeV in Friodfeldovi, a vse v nameri da bi jima imponiral. Neumann je res dal na razpolago plsaln stroj. Zagovorniki so dokazovali nedolžnost svojih klientk in klien-ta ter prosili sodišče, da opfoeti I vse.l Denes popoldne pa je bila razglašena razsodba. Sodišče je ob- Miiio suhmi^HHHBHH leti ječe In ftarloto Friedfeldovo na eno leto ječe, ker sta vedela za priprave pučistov, pa tega nl-*ta javila oblastem, kar bi bila dolžna. Adela Prager, Sarlotina mati, in učiteljica Stefanovič ata bili oproščeni, ker sodišče nima dokazov, da sta vedeli za pučistov-*ke priprave. Pritožbe zoper razsodbo ni. Se ena amrtna nesreča. — Ta ae je zgodila blizu Sv. Urbana Pri Ptuju. Posestnik in gostilni čar Prane Rračič je bil v svojem vinogradu pri Sv. Urbanu. Na po vrat k u domov ga je doletela K neareča. Vozil ae je na nekem ">zu ln z njim mati zdravnika dr. Potrča od Sv. Urbana. Na klsncu se Je pretrgala zavora, zlomile so se oje ln voz se je prevrnil v jarek. Hud" notranje poškodbe je dobil Bračič, lažje pe •»Novel 'poškodbam. Potrčeva j* je oat#la v eekrbi ^tga ei- je prišel -ndtavnik na. v Stavka delavcev pri poglabljanju struge Ljubljanice pri stari cukrarni je končana. *, Med .delavci in podjetjem Je bil dosežen sporazum, ki .ne pomeni no delavce nikakršne pomembne spremembe. £a,delavstvo je edina pridobitev stavke garancija, (da "podjetje ne, bo preganjalo niti odpustilo nobenega od štrajku- jočih-hujskačev." Glede mezde pa je ostalo prav za prav pr] starem: ob vstopu »pa delo plača podjetje 3 Din na uro, potom bo delavce po kvaliteti uvrstilo lahko v v|4ji razred, ki bo pla« čan po 3.50 Pin pa uro. Ko so delavci stavkali, jim je nekdo prinesel v veliki kfllarl kruha in slanine od "noi gospoda." Meščansko <#eopisj0 ae je kar topilo v guuenosti tiiu , ■■■■■■HJjtp Slovenskih .gorJaah. .Tamkaj jo Šivel kpoeeatoiki>gn*ec.Ant»n s ..J7 ^^ iz, ginila pod giadino. Ljudje ao ji hoteli na pomoč, a eo potegnili že rnr^vo iz jostra. ^ V okolici Kranja napadata zadnje dni dva neznanca kmete in vdirata v,hi-»ahtevajoč denar ali bla«e. sta priklicala tudi poaoat* nico Marjano Praprotnikovo ponoči iz hiše ter jo takoj napadla Prihitela pa je prebujena dekla Pavla Rakovčeva. Tudi, njo je jia močno deklo, kiae^ne da kar tako. Oba ata padla na tla .ier se rvala, prihitel je Jo drugI napadalec, pa tudi oba nista zmogla krepke dekle Pavle. Nazadnje ae ju je dekla otresla ter odhitela v noč, napadalca za njo, a dohiteti je nista mogja, nakar sta tudi napadalca ti«ginila.*0-rožniki zaaledujejo,iopadalca. Grd Zločin v Hašdl«»l Pri Fin ju. — V gozdu pri^Hajdini tj« bil izvršen gpuaon .glošln ve|Me akupine moških. Napadli in#lo-rablli ao IS-letno dekletce šarijo Kmetec. Dekle je pasla krave ob gozdu, zvečer se je šiviaa vrnila domov, pastarlce pa ni bilo. Ker jo tudi do noči ni bilo, so jo šli iskat v slutnji, da se j jedkaj pripetilo. Iskali eo,ponoči, pa je niso našli, iskali so Jo naslednjega dne, ,pa #o jo šele po« pOldne nriUi v nekem irmu. Uh žala je lmzavestoa In krvava bteka ji je bila vsa -raztrgana Takoj je bilo videti, da je bila .deklfea posiljena. Jto^od<>"0ftli, se je za hip zavedla, pa »pet ta koj onesvestila. Preden je priše zdravnik, je reva umrla. Zdrav nik ln Jtomialja ata ugotovila, da je dekletce napadla cela-gru ča moških, ki jo je potem pos* lila. Da dekle ne bl klicala na pomoč, ao ji z jermenom ali z vrv jo zadrgnili vrat ter jo skoro za dušili. In Uko trpečo deklico so zlorabljali. Ce bl deklico našli že zvečer ali vsaj zjutraj, bl se ' mogoče dalo pomagati, tako pa je pretrpela ponoči ln depeWn* preveč muk, da bi jih lahko prenesla. Orožniki zasMuJeJo zločince, ki napadajo tudi druge ženske v okolici. Hrbtenico al je zknella. — V Hotinji vasi pri Ponikvi ne jc ponesrečila poljska delavka Ivan-ke fttanjko. stara f»2 let. Tlačila je seno s* kozolcu, nenadoma pa ji je spodrsnilo in padls je Uko nesrečno, ds si je zlomila hri*> nico. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer čaka smrti. Ornut aa cenil omri. — in ceste — to dvoje Je nerszdro-žljivo. Malone vse njih življenje preteče aa eeetah in 17-letal Anton Kajfet. cigan iz rodu Hudo- opravila. ICod njimi Je doma vrata,iU.ples*lahko prašen« bo- luzMnake i Lmbuii" Kdor nleše. tako, da a pUaom iacoša dofod-ke. k! ai jih doli. lahko upa na ,boiat plan na lovu ali srečno vita«m* <5BB? v ousuevuiv. ^^ .^^(h ti,kon Sestri aU zbežali, divji Anton je legel spat, -eče pa vzeli tedaj kramp-ter z njim ubil eina/ ' iko je apal. Trikeat ga je udaril, da je obležal z razbito tobenjo poleg,postelje, nakar je oše odšel k uponu ter prijavil, šmj jo storil. "Sicer bi pa smmm,. in dru-jfače,Jiet v spanju, «a tudi ne bl amoffol/t je dajal .potrti oče. Samomor v Ptgju. — Pred nekaj dnevi je z dravskega mostu v 'Ptuj u »skočil v Dravo ksirih 18 4et atar kmečki mladenič ter Izginil v valovih. Kdo bi bil tezna-nec, ne vedo; o^ivld^i pa pravi-jo, da je najbrš tisti brezposelni-deUvec, ki je^čes dsn beračil po mestu In proa« podpore. pri -Ptuju je unldl htto-poeeetniku Leepol-du Subotiču. Pogorel mu je leg hiše tudi šdOv H klet, živež, orodje, krma itd. Skoda je veli 4M«0k utoalL — V Apačah na Dravskem .polju je U-lotni 4a- va- roval eem doma psi mlajših o trek.>Oče je kil Jel na^polje^ma-tl pa je šla nabirat »jagode.. Ja-neoek pa.je a duelotno Pavliao aai. Ca^godboiao skrbeli godci s prav čudnimi glasbili. Prvi ple-r salec je pel, ostali pa eo mu pomagali, ko je 'pesem ponavljal. Plesov teh daaev seveda ne ame-mo psimociatl .B plesi v akupU nah, kl so Je v navadi v moderni dobi. ftrvetna oblika arednje-veškega plesa je bil akek, ki so je često :|apskiil v čudno rasbr-dase kretnje, kronisti Is one dobe pjfkjo, da so kmetje pri^ple- ln.se '^mešali med aeboj" kot bi ae.hoteli dvigniti v srak. Plesi takratnih časov ao Imeli tudi ie prav svojevrstne nazive. Verjetno Je, daoo bili pM, ki ao jih vzljubili, na dvorih, moto bolj umorjeni. Na slikah vidimo viteze, kiJcetafcajp o-svnMmi damami "z dmajočttn korakom po grajaklh dvoranah. Slavno-sten .sprevod vodi godec, kar ja nekako podobno današnji polo-nezl ('^poljskemu" plesu v tri četrtlnskem Uktu, pri hodijo pari dryg za drugim), i katero se često otvarjajo moder ne .prireditve. Da^pa je užival vesolje ljudskega plesa tudi od Ušen avet, dokazuje sgedovinskl vir is 14. stoletja, po kolesom ja nekoga .nanmburšliofa škofa mod divjim skakanjem na plesu zadela tt-čna kap Slični dogodki eo zgovorna priča, da so bili arednjeveški plesi precej nenravni in airovi. Kako m voli prodtodiika Mnogo tujerodcev, kl ao po-etali ameriški državljani v aad-njih 4tirih letih, bo letos teolo prvo priliko, udeležiti ae narodnih volitev. To je njihova pravica, a tudi dolžnost dobrega državljana. Treba .ee, je naprej .registrirati kot upravičen volilec in podvreči ae piameaoatmeniu izpitu (llteraoy leat) v onjh državah, kjer ae to aahteva, In drugič Iti na volišče na volilni dan. Volilec, kl atopl v volilno Jcočo dne B. novembra, ne najde na glasovnici (ballet) lesen kandidatov aa predsednika in podpredsednika. Kajti prodaodnlk «in podpredaednik Odrušanih dsšav ou 18. stoletja. Valček je moral ti najhujšo epeatsUo družabaih krogov, iRaobutjenje je bilo takrat pridno takšno iščni uradnik Mart. Hajnšek, na Pedgvedju na-Murekem polju posestnik in mlinar, tOdetnl I-gnac Mohorič, v Ljubljani Knrl Potokar, v Tolminu Morija Pa-v ličkov*. pospešuje jotiko In bUšnjo omrt. Goethe ae jo moral naučiti nove umetnosti de kot dijak v Stra-sbourgu, ker bl se aieer oamešll, kadar je bil povabljen. Popolna je bila amaga valčka, ko se je 1. 1737 v davno pssabljenl operi — kl je uapola mnogo bolj kot Mozartov "Figaro" — prvič po-javU na odru. Kljub Umu je treba omeniti, da v angleški družbi še desetletja pozneje valček nlao hoteli priznati in ga celo šq pod Viljemom U. nlao hoteli vi doti mod svečanostmi na berlln akom dvoru. Morda bl bil tudi valček — kot marsikateri modni plea — izginil kot je prišel, 4o mu na bl bili nadarjeni skladatelji s noamrt nknl melodijami zagotovili traj ns veljave. Jožef Lanner (1801 1848), akladatalj 206 valčkov) in Ivan Strauas (1804 do 1840) sU mu ugladlla smagoslrvno pot po vsem avetu. Do kraljs valčka sini pekesuje, da slsUm ^narodnih konvencij ae ne oslanja na nl-kaki ustavi, marveč ae je proato rasvil ls ameriškasa političnega življenja. iVa vza prav je celo v ^l^šullov iu k liili lij^mm^s^^da- • u " IIŠV JU t *vfHW» ve. Kongres se ni revnal po tem nasvetu, pač pa je 17 držaV uvedlo predsedniške primarne volitve sa isvoMtov delegatov do-i \iuv drla ve sa nar. Za vae Zdruše- treba, da on označi vsakega, niti ne dršave je skupoJ Ml ekktorJ da sobriga kdo ao ti volilni mož-jev. Kandidat, ki dobi m olok- ^ J« Posoben proator, da torjev, bo isvoljen ta pradsad- M glaauje sa vo Une JaJ; ^ može U aH one atranke. Volilec lavoljenl elektorjl vaake drta- *? kdo Jo kandidat atranke. ve se v zadetku januarja seata-fTftko M U lftl vedtr " najo v glavnem mestu avpjfc do-tlčno države. Tu oddajo svoj glas sa prodsedntškegs ln pod-1 strank^. Te glasovnice ao peiatijo in odpošljejo na predse 1niks sonata. Sredi februarja U odpre,glasovnice v prisotnosti obeh zbornic kongress ln gklusovnlco aa lUJeJo. Kdor ima večino glasovnic, ga proglaaljo sa predsednika osiromf, pod-predsednika Združenih drla v. ; UaUva (konstltuclja) določa U način volitve predaednlka In pcdprtHiHsdnika Združenih držav. Iti način oeiu vfii dobesedno po uaUvl. Jsvjrna Ideja tvorcev usUve je bils, da ss predsedniške volitve kolikor mogoče odstranijo is političnega vrvenja in strankarskih strasti Ali „ K . "r il m. V ' pa sa je povabi Strauaaov ain I- S^všJtoTSri vtlri priK^ ^ Ja v svojih duhovščina pri vaaKi pruisi svs- ^^ 0vekovačll šare modrega rila ljudi, naj se isogibljejo sramotnega zvijanja in obra-čuaanjs" > ln "poskakovanja v V' Te prepovedi nlao 4biU> neupravičeno, odvr<>či,novl struji, Uko da je zdaj deloma iapopolnjsn s plesnimi skupinami, kl Izvirajo iz rasnih dol novega umetnega plesa.—2is. "Profesor radia" Ns Krsncoskem so osnovsli nov nsslov: "prolosorja mikrofona" ali "profesosja rsdla." Prvi, ki ao mu podelili U naalov, Je učttolj radio glasbe in petja na pariški glasbeni akademiji Krik Andre. kdo je'bil isvoljen. Ako večina voUloov v dfdavl da voUlcl vaake poeameanohj kakor poročajo lletl, oau-etranko direktno glasujejo »a|m||j, daao si Hregantovl preskr-.kandidota U atranke, Ta oaovet | beli aorto na U način, da al ga Je Angel Rregant prislužil, ksr bl po določilih policijskega nadzorstva ne smel. Karablnjerji so Udaj oetro nastopili prsti tre-gantovlm, kl eo ao ssšell braniti. Prišlo js do spopeds, pri katerem so karabinjerjl šugall tudi s orožjem. Nazadnje so ae morali Rrejrantovl vdati in ao jih vae štiri aretirali Ur Izročili sodišču. Mornar KmiliJ Trdoelavi-Zi-darič je bil prfd soškim oodi-Jčepi obtožen, da Je kršil delov-no pogudbo, s katero je bil spre-jet na pesnik Ttraao Mornar je na loki aapoeUl led jo in so ni bete! seč vrniti v elušbo. BU je are tkan in iorošen kaoaaoke-mu sodišču, ki ga Je obsodilo na 2 me nora Ječe. Nemiri v -boaamit eianodi iveir. Ali jih IIUU vaak Upton Sinclair: Sto procentov ___-A------» o.«/ Iv DH« MMtolr. Za Prošveto preval Buri H Nekateri »o začudeno vzkliknili. Peter je imel čaa za premišljevanje, dokler ae ga možje zopet niao »pomnili. Izpraieval ga je policijski komisar, potem državni pravdnlk, oatal pa je pri »voji izjavi. "Moj Bog!" je .zaklical. "Ali mislite, da sem znorel? Jaz naj bi se drznil take goljufije? Kje pa naj bl dobil v«e to — kjedinamitr Peter ae je vgriznil v jezik, ko je videl, kako zelo se je zarekel! Nihče mu ni povedal, da je v torbi dinamit Obupno je iakal rešilnega izhoda, a naključje je hotelo, da ni nihče izmed mož opazil velike Petrove napake. Val ao vedeli da je v torbi dinamit in zato ao epregle-dall' in pozabili, da tega Petru niao povedali. Cisto na rob pogube lahko človeka dovede nepremišljenost, a je kljub temu rešen! — Peter se je umaknil z nevarnega mesta. "Morebiti Joe Angel tudi laže, da Je nekaj šepetal Jerry Ruddu?" je vprašal. "Ne spominjam se tegs/' Je odvrnil Guffey. "Pravi, mogoče je res govoril z nJim, a nič posebnegs. Vsekakor se pa nl obravnavala nlkaka zarota." "Pa slišal sem ga," je zaklical Peter, katerega bister razum je takoj našel dober Izhod. "Vem samo to, kar sem slišal. Bilo je ravno v času, ko smo zapuščali lokal. Nekdo je že utrnil luč. 8 hrbtom je bil obrnjen proti meni ln jaz sem ss splazil za knjižno omaro." Vmešal se je držsvni pravdnlk. Bil Je še mlad ln lahko se ga je prealepllo. "Pa atepopolnoma algurnl, da Je bil Joe Angel ? je vprašal* ' "Moj bog, prav gotovo je bil," je odvrnil Peter. "Nisem se mogel zmotiti!" Njegov glas Je bil nekoliko nesiguren. < "Pravite, da je šepetal." "Da." "Ali ne bl bil lahko tudi kdo drugI?" "Ne vem, kaj si naj mislim," Je stokal Peter. "Obrnil- sem mu hrbet ln govoril z Gradyjem, tajnikom, potem sem se obrnil in šel k omari za knjige." "Koliko ljudi pa je bilo v sobi?" "Nekako dvajset" "Jo bilo še svetlo, ko ste ee obrnili, ali eo luč ugasnili šele pozneje?" Nenadoma Je Peter splašeno vzkliknil: "Sem menda še res pravi norec! Govoriti bl moral z nJim ln ee prepričati, če Je v reanici Joe An-§ol. Meni pa ee je dozdevalo moje uho dovolj eigiirno. Niti mlalll nlaem na to, da bl bil lahko kdo drugI." v n I "Natančno veate, da Je govoril z Jerry Rud- dom r "Da, to vem gotovo. Jerry je bil obrnjen napram meni." "Ali Je bil Rudd aH kdo drugi, kl je izprego- voril "Sab Cat" ?" Peter Je poatajal vedno bolj preplašen, zapletal ae Je bolj la bolj. Nove povodnjl so se vsl-pele nanj, dokler se nl pojavil detektiv s knjigo o sabotaži Na naslovni strani je bil McCor-mickov podpis in med listi Je tičal načrt. Vsi eo obetopili najdeno skico in vsem hkrati ae Je porodila tata mleel: Ali nl to plan Nelae Akermanova hiše? Pollcijaki komiaar je tele-fonlčno poklical tajnika mogočnega bankirja In poproell, da opiše hišo gospoda Akermana. Komiaar Je prialuškoval opisu in rekel: 'Severna stran hlie, proti zehodu je v načrtu označena s krilcem. Kaj naj bl bl o to?' Odgovor ee nl allšal, lo komisar Je vzkliknil: "Je mogoče? Blagovolite se javiti pri nas z načrtom arhitekta, da lahko primerjamo." Obrnil ee Je k ostalim: "Križec označuje spal nleo gospoda Akermana." Pozabili so na dvom, ki so ga gojili napram Peru. Bilo Je nai»omo delo—združevati poaa-mezna dejanja ter izaleditev dejanskega stanja. Spoznali so zmoto. To neznatno, malo ln preplašeno človeče ni bilo zmožno izmisliti si tako drznega načrta. Ne, velik mislec, demonski zarotnik je nameraval sprostiti rdečo nevarnost nad American Cityjeml— 48 Petra so odpeljali nazaj v njegovo celico. Dva dni je ostal Um. Nihče mu ni sporočil, kaj nameravajo storiti z njim, nikdo mu ni delil nasvetov. Časopisi ae niso smeli donaŠatl v zapor. Peter je imel pri sebi nekoliko denarja in drugi dan je podkupil ječarja. Ta mu je prinesel 'Times," v katerem je vsa prva stran podrobno obravnavala najnovejši, izvan-redno razburljiv dogodek. 2e trideset let je bil "Times" na stakni redu in posUve ter bil proti puntar jem in revoluciji. Ze nad trideset let je "Times" oznanjal: Delavski vodiUlji, socialisti In anarhisti ao eno in isto, vsi se poslužujejo le enega orodja: bombe. In alednjič se je njihova trditev izkazaU kot resnična. To je bil njihov največji dan. Izrabil je U trenotek in zato posvetil ne samo prvo, temveč tudi Še dve naslednji strani Um zagotovilom. Objavili so slike zarotnikov, med drugimi tudi Petrovo, glavni sUn IWW, potno torbo, dinamitne palice, vžigalnike, sesUvne dele ure, atelje, kjer eo bili aretirani zarotniki Ur aliko ruskega anarhiaU Nikitina, ki je aU-noval v sobi ŠUvilo 17. Mnogi drugi čUnki so se naslanjali na U slučaj: intervju vi z duhovniki, bankirji, predsednikom trgovske ribor-nice ter Ujnikom agrarne banke. Debelotlakan uvodni članek Je trdil, da Je "Times" že trideset let svaril občinstvo, vpleUl Gooberjev slučaj, kakor tudi slučaj Lakmana Ur treh duhovnikov, kaUri so bili pred nekoliko dnevi aretirani, ker so se drznili na javnih zborovanjih člUti "Jezusov govor na gori." In PeUr je vedel, on Peter Gudge je izvršil vse to! Njemu, malemu ln neznatnemu detektivu ee imajo zahvaliti čuvarji redu in posUve za vso senzacijo! Razumljivo, če ne bo nikake hvale. Policijski komisar in državni pravdnik sU izdala svečan proglas Ur zahUvala vso čast le sebi. Se z besedico nisU namignila, da je vso delo napravila Ujna policija železniškega trusta! Moralo je biti Uko. Vsled svojega ugleda so morali veljaki prevzeti vse kot svoje delo, ker preprosto ljudstvo-sodrga ni smela niti slutiti, da vodijo ln financirajo ves U posel le premožni trgovski krogi. Petra je vseeno jezilo tako omalovaževanje. On, McGivney in tudi osUli Guffey-jevl ljudje so gojili neizmerno sovraštvo napram državnim uradnikom, ker so jih smatrali kot puhloglavoe, duševne siromake ln slabiče. Ako se je v Ameriki hotelo kaj doseči, tedaj so blll državni uradniki veliko premalo upoštevani. Prijaviti se je moralo pri Industrialclh, kl so Imeli dovolj denarja in so bili vsled tega vajeni temeljitega poslovanja. Tudi pri šplo-nažl je bilo tako kakor pri oaUlem. Petra je v zaporu mučil atrah. PredsUvljal si Je: Zaprt bo v luknji ln Guffey ga bo z mučenjem prisilil, da izpove resnico. Skušal Je premagati svojo grozo. Bombna zaroU je le preobsežna in prezapeljiva, zvabila bo za aeboj vae denarne mogotce, ako bodo hoteli ali ne. Igro mora nadaljevati ln Petra bodo še nadalje obdržali v službi. In res. Proti večeru naslednjega dne ae je pojavil ječar ln rekel: "Izpuatlll vaa bodo." Petra ao odpeljali Ur porinili v nov avet. (Dalje prihodnjič.) V. V NAKLJUČJE gnaMvveii Rea Je bilo vae ekupaj odurno ln od allo neprijetno. Dogodilo ae Je namreč to-le: Smoljsnino-vl, dobri znanci, ao danee poslali svoje abonementne vstopnice sa operno prodoUvo s Saljapl-nom. Hišna Je prlneaU lletke ob alabem, delovnem vremenu: zunaj je pihal mrzel veUr ln blaU jo bilo na preUk. žena Je vprašaU: "Koliko napitnine naj JI dam?" Odgovoril Je: "No, najmanj pet ln dvajaet kopejk. bi dejal." "Ah, beži no! Preveč bo. Tudi deaet kopejk zadoatuje." "Ne, ne, Ana, prosim te! Kako pa bo mlsllls o naa? Kdo daje danes po deset kopejk napitnine? Nikar ne bodimo skopuhi." "0, moj Bog, kako si ti gosposki! Tudi deeet kopejk bo popolnoma zadoščalo .... Dunjaša. tu-le Imate deaet ko, dajte jo alužklnji!" "Ana, počakaj vendar . . ." Toda goopa Je oblastno In razločno ponovila: "PojdiU. Dunjaša ln odpravlU služkinjo!" Ras vnel se Je, a je zaUjll Jaso in se molče ugriznil v ustnico. Dunjaša Je nedolžno dvignila obrvi, kakor da ne bi bila ni-česar opazila, in Je z deeetico odšla v kuhinjo. Pestunja Je sedela s malim Borisom v isti so- bi pri čajni mizi ln mu na samo-varu kuhala mlečno kašo. Tudi ona je vse slišala. JoJ, kako to-prno je vse to! Kako neki so mor re prepirati vpričo alifžlnčadl! Ves bled Je hodil z velikimi koraki iz Jedilnice preko veže v svojo sobo in zopet nazsj. Zena ga je prijazno vprašala: "Ali naj ti še nalljem čaja?" "Ne," — je odgovoril oaoroo. Žena je otroku dajala žllčieo a kašo ln pri Um zategnjeno ponavljala: "JoJ kako hudega oč-ko Imava! Joj, kako ae zmeniva za njegovo Jeao, kaj ne? Saj ae bo aam naveličal ln unesel!" Se to je govorila vpričo peatu-nje! In vendar Je dobro vedela, kako zoprni ao mu prepiri v na vzočnoatl poslov. Rezko so je sa sukal na peti, odšel v avojo sobo In zaklenil vraU. Tu je odprl akte sa jutrišnjo razpravo, ker Je moral naatopltl v neki pravdi kot zagovornik: ". . . glede zadolžnlce. ki Jo je obtoženec izročil kijevakemu meščanu A. fieratobitovu, moram pripomniti, da . , O. hudtmanaka reč! Zavrnila ga Je kakor paglavca 1 Sploh ae jI Je adelo za malo. da bi I njim govoriU. Pa še kako surovo, vpričo poelov ... AH nl vae to smešno? Jutri bo nastopil v fraku pred sodiščem, doetojenstven in resen, a tukaj, doma: "midve-ee kar ne zmeniva sa te saj se bo naveličal In unesel!" Mar ga n! aama vprašala, koliko napitnine bl dali? Predvsem Je bila Uko od sile malenkostna! Nl se sramovala pričeti prepira zaradi Uklhle neumnosti! Razplhala je vso za-devlco prav Uko kot deU, kl še ne hodi v šolo. Zares, takt prepiri so mogoči samo pri majhni decl in pri zakoncih. Šolski o-troci se že ne bi mogli ogreti za podobne reči. Začudil Je. da Je tiho potrkalo na vraU. ženin glaa — pač v aveeti krivice — Je rahlo vprašal: "AUoša! AH je dovoljeno?" , Odgovoril Je hripavo: "Ne, nl dovoljeno!" Zopet se Je lotil avojega po-ala. Vedno tnova laU zgodba Zdaj bo aeveda poeUla pozorna in nežna, kakor da bi lahko tem zabrisala neznosno sramoto, kl mu jo je bila prizadejala. Nenadno je raaumel ln se nasmehnil: zakaj neki je zdaj potrkala na njegova vraU? Samo sato, ker Je bil odšel, ne da bi po navadi popil drugi kozarec čaja. OJ, U žensks! Res bl človeku s smehljajem poteptale srce In še nalašč trdno saplčlle vanj vi-soke pete! Ob Istem času pa ao pripravljene sa kaUrokolI žrtev, da ne bi isti človek ostal bres vsakdanjega koearca Čajal Pero ae Jo apotlkalo ln hreš-čalo po papirju. Odprl Je stranski predal pisalne m i se. da bl bil poiskal novo pero. Tsm Je letal v oguljeni usnjeni prevleki re- volver, ki ga Je po navadi vUk nil v žep, če Je potoval na kmete. Vzel ga Je iz predala in gledal, kako Je plosek in svetel. Kaj, če bi se ustrelil! Potem bi bil lahko zapustil poslednje pismo: — "ProkleU babnlca, uničila si mi življenje. Vrag te Jaši, podla duša! PredsUvil si je, kako bi žena po strelu pUnila v sobo, ugleda-njegovo krčevito trepeUjoče Ulo, zdrobljeno lobanjo in s kr vjo polit obraz. To bi bilo brezmejno grozovito, in za nobeno ceno, za nič na svetu ne bi bi- 0 mogoče ničesar popraviti. ¥1-del jo je, kako bo v besnem o-bupu drhtela pred krsto in kil cala: "Aljoša! VsUnil Aljoša!" Tedajci pa bo nenadno obmolknila. In ponoči, ko ne bo nikogar blizu krste, bo zopet prišla in nepremično obeUla v mrki temi, sredi one poeebne tišine, ki vlada v sobi, kjer leži mrlič. I-mela bo kakor noč črne in globoke oči. Hrepeneče bo zrla njegov voščeni obraz z obvezanim čelom. Klicala bo otožno in • vztrajno kakor deU, ki izgubi mater: "A-Ijoša! Dragi moj Aljoša! Zakaj ai to atoril? VaUni. Solze ao mu privrele na oči. Samemu aebl ae je bil zagnuail. Saj vendar ne gre, da bi — četudi samo v mislih — užival podobne prizore! Draga moja Anka! Brž ko se je samo za trenotek nekje v daljavi prikazala resna smrt — Ukoj Je posUlo resno tudi življenje. Na mah je spoznal vso ničevost vsakdanjih malenkosti. Saj niso edino odločilne pri ocenjevanju življenja! Mar nisU doživela v teku skupnega življenja poleg brezpomembnih prepirov tUdI veliko svetlega, nepozabno ljubkega? Se zdaj, ko Je sedela za mizo v ohlapni domači obleki z malčkom v naročju in ko ae je zabavala z moževo jezo, še zdaj je izžarelavala prelep sijaj materinstva . . . 1 Tiato že . . /. ampak zavrnila ga je, prestregla mu je besedo kakor nagajivemu paglavcu? Ni marala niti poslušati njegovih ugovorov. In kaj je bilo vsemu vzrok? Samo ona brezpomembna deaetica! No, in mar ni potem rekla: "Nkjin očka je hud, a midva se nikar ne Shieniva za njegovo jezcft" Vpričo pestunje Je rekla! Kakb malenkostne in sebične so ženske, kako zoprno lahko pokvarijo življenje! Kajpak, o tem niti malo ne dvomi, da ga ne bo nikdar pr6ella odpu ščanja. O, tega pa ne! No, zares bl jo bilo treba malce preplašiti. Kaj, če bi poskusil, kako bo učinkovala takale majhna komedija. Vzel je polo pisemskega papirja in razločno, trdno zapisal: "ProkleU babnlca, uničila si mi življenje!" Nato je vzel iz revolverja tu lec z naboji ln uprl prazno cev sence. Občutil je mrzli dotiki ja j na koži. PrečiUl je vnovič, kar jo bil naplaal in aprožil pe Ullna. A pozabil je . Pozabil je bil, da oaUne prvi naboj, kl leži v cevi aaml, tudi tedaj, če vzameš tulec is revolverja. In nepričakovani atrel se je glasno raz legel po vsem stanovanju /. RiMHt : (Domača naloga) V šoli so nas učili, da je ma-reU kišobran. Deklice so verjele, dečki pa ne. Deklice vse verjamejo. Naš kišobran ni marela, temveč gospodarjev Sultan. SulUn brani hišo pred Utovi. Tatovi ao nevarni aamo prvega v mesecu, pravi moja mama. §Tatovi se marele ne boje, zato nl marela kišobran. Pač pa je marela kakšenkrat ailobran. Moj eUrejši brat je Uni ku pil marelo. Pa mu jo je nekdo vzel v kavarni. Da ne bo brez marele, je moj brat vzel v kavami drugo. Včeraj je spet deževalo. Moj brat je šel z marelo v kavarno. Ko Uko sedi, vi di, da jemlje nekdo zopet njegovo marelo. Hitro vsUne in reče: "Hop, U marela je moja I" Pa ga oni kresne z marelo po glavi in kriči: "Aha, ti si tisti, ki mi je lani marelo ukradel!' Tako je bila marela silo-bran, moj brat pa topen in brez marele. Izgubil je kar dve. Tudi naš sosed pravi, da je marela ailobran. Naš sosed je pevec. On poje v gledališču. Zato ima mnogo sovražnikov. Njegovi sovražniki ae imenujejo kritik}. In je eden njih zapisal v časopis, da poje naš sosed grdo. Naš sosed vzame marelo in gre nad sovražnika. Ko ga dobi, ga udari s silobranom po glavL Oba prideU pred sodnika. Tisti, ki je bil udarjen, pravi, da je vee neumen, odkar mu je zaradi silobrana zrasel rog na glavi. Naš sosed pa je dejal, da je bil oni že tistikrat neumen, ko je tisto napisal v Časopis. Od Ukrat pišejo vsi časopisi, da naš sosed zelo lepo poje. Si-lobran pomaga v sili. Marela je tudi iefobran. Tisti gospod, ki sUnuje nad nami, zelo rad api. Ker spi doma premalo, zaspi tudi v družbi. Preden pa za mizo zaspi, nasloni marello na vraU. Tako posUne marela šefobran. Ce odpre šef vraU, pade marela na tla. Ce pade marela na tla, zaropoU. Ce pa zaropoU, se gospod zbudi. In šef nič ne ve, da je gospod spal. ■Moj sošolec Francelj mi je povedal, da imajo pri njih do- SLOVENSKA NARODNA POD- PORNA JEDNOTA ladaja avoje publikacije in le posebne Hat PreeveU ga koriatl, Air potrebno agitacija avojih draltev In članstva la aa prope* gando svojih Idej. Nikakor pa ma dva šefa. Prvi šef je oče, drugi pa mati. Mati je šefov šef. Ce se šef in šefov šef skre-gaU, vzame šefov šef marelo in šef je precej tiho. Ce marele ni, pa vzame šefov šef šeflo. Marela nas varuje pred ploho. Zato pravimo, *ia je ploho-bran. Kadar pride moj oče pozno domov, se v leže v posteljo in odpre marelo. Pa ga vprašamo, zakaj spi pod marelo. Odgovori nam, da se je usula nanj ploha, ko je priiet domov. Zato je odprl marelo. Mama nič ne reče, bo torej le res. f|| Marela je koristna. Majhna marela je marelica. CgntTBK, 28. JULIJA Sladki spomini — V tej-le šatulji imm najdražje snomine na najino že. nitovanjsko potovanje. — Kaj pa imaš v nji? — Hotelske račune. * Vzor lenuha —- Delo je prav za prav neum-nost. Treba bi bilo izumiti stroj, da bi človek samo pritisnil nt gumb, pa bi bilo delo opravlj«. no. — Hm, le prav, toda kdo bi pa pritiskal na U gumb? SMESNICK Preveč ve — Eraa noče ničesar več vedeti o svojem dosedanjem ženinu. — Nedvomno ve o njem že preveč. e Zdravnika so poklicali nujno k neki starejši gospi. "No, draga gospa, kaj vam je, kaj vam manjka?" prijazno vpraša zdravnik. Radi tega nagovora ogorčena odgovori gospa pikro: "Jaz sem soproga ministra P." "Oprostite, od, te bolezni vas ne morem ozdraviti*, je odgovoril zdravnik in odšftl. "S podjetnikom sva se danes sporazumeli glede povišanja plače". "In — kako?" "OsUne vse pri starem." V banki "Gospod ravnatelj, zunaj ča-ka neki gospod, ki bi rad govo. ril z vami." "Kaj pa želi?" ■ "Rad bi vedel za tajnost vaši!) velikih uspehov." ■ "Ali je časnikar ali policist?" * V doli Učiteljica: "Otroci, sedaj pa bodite popolnoma mirni in tihi, tako tiho, da se bo čula igla, če pade na tla." ^ Mir . . . Mala Anica čez nekaj časa: "Gospodična učiteljica, zdaj jo pa že lahko spustite!" \\mMlL\i jo ptice UataMrtJm »n* M l«U CENE SO ZMERNE Pratabv* MrtMj propagando i i organliacij. dja Ima obl glasila. Torej agiUtoričal dopisi ui naznani* aru gin podporam organizacij ia njih draltev naj ee ae pošiljajo llatu ProsveU Osebno Vodeni JESENSKI IZLET v jugoslavijo na največjem Cunardovem ekzpres parniku BERENGARIA Odpluje iz New Yorka proti Cherbourgu 7. SEPTEMBRA Poaebno privlačnosti so: znatno znižane cene za tretji razred in novi prostori v prejšnjem turiftičnem razredu za potnike tretjega razreda. Udeležence tega izleU bo spremil na njihov cilj izvežbani potniški uradnik Cunard Črte, ki bo tudi skrbel za njihovo prtljago in vse, kar se tiče potnih listov. Samo enonočna vožnja na posebnem vUku iz Pariza. Vprašajte takoj pri: LEO ZAKRAJŠEK General Trsvei Serrke, Inc. 1359 — 2nd Avenue New York ali pri cunard line 346 No. Miehigaa Ave. Chlcago, Bl. is^sr TISKARNA S.N.P.J Znamenje (Jono 80, 1932;, pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. PonovlU jo pra-vočaaao, da va vlmo. Ako m Je mogoče usUvlJeii, kor nl plačan. Ako Je val IM plačan la ga ne prejmete, Je naUvljen valai elova, »mu m _ navodlU stari la aevi Naši saotepftid aa Itvoal tajniki ki dragi___ M, pri katerih lahke plačate aa- • j m, SPREJEMA m spadajoča IU. v U za pel leta pa 18.*.' Sn« SNPJ doplefaja sa pol leU 92.48. jeU8TM, pol laU 83.71, aa fe. Za Bmpe Evrope slane ae jel leU aa ves lote pa 88J8. —Mfk aUaa i Ckal doplačajo • 1.70 81.08 aa i leto 81.20. Upramlitm "PR08VETA* 2817 & Unbb Ave* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfJPJ. DA TISKOVINE NAROČA W SVOJI TISKARNI Vea pojasnila daje vodstvo unij ako delo prvo i po Informacije na s. n. pe j. printery 2867-58 So. Lamriak Arm CHICAGO, ILL. TAM 81 DOBE NA ZELJO TUDI V8A USTMENA POJASNILA j t