KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1933. Št. 5.
Posamezna štev. 2 Din.
V premišljevanje!
Lk. 1, 26-38.
^        V šestem mesecu pa je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje .azaret, k devici, zaročeni možu, ki mu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Ma-'Ja- Ko je prišel angel k njej, je rekel: „Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti med eriami!" Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav. Angel ji je j£ke': „Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ^ Jezus. Ta bo velik in sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in ° kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca." Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?" Angel ji je odgovoril: „Sveti Duh bo prišel nad te in J^oc Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Sin božji. In glej, tvoja sorodna Elizabeta je tudi spočela sina, v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki se imenuje nerodo-'tria; zakaj pri Bogu ni nič nemogoče." Marija je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po lVoJi besedi!" In angel je šel od nje.
Za majnik.
p Pd prvih časov krščanstva je prevladovalo v Cerkvi <<a J^anje, da je treba poleg božjega Odrešenika najbolj pl preblaženo Devico Marijo. Cerkveni očetje in cerkveni kot j' s,av'i° Marijo kot najsvetejšo med vsemi svetniki, Pos urn°^Vor božjih rok, kot kraljico nebes in zemlje, prav *a M° '° Pa Pros'av'JaJ° zaraditega, ker je bila izbrana verj/ater božjo. To prepričanje je priklicalo v življenje ono l/u .?. navdušenje za Marijo, ki je gradilo krasne cerkve v niu'i!"0 ^ast' ^e r°d''° nedosegljive umetnine v pesništvu, čir/' j ^'karstvu, stavbarstvu in še na mnogih drugih poljih ne .v'kega udejstvovanja. Človeku se dozdeva, kakor, da j0 • niogla Cerkev dovolj častiti in proslavljati Marije, ki QeJe.Bog sam tako visoko povzdignil. Kaj čuda, da se slavr ne zdi dovolj češčenja, da s posebnimi prazniki pro-p0 'Ja skrivnostne dogodke iz življenja Marijinega, da jf sVeče- na Prav PoseDen način sobote, da Cerkev po-CuJe Mariji tudi najlepši mesec v letu — mesec majnik. Vjs , fopet se je povrnil Mariji posvečeni mesec majnik. Žetlj 1 >n preprosti, stari in mladi, izobraženi in neizobra-Kri SC bodo v tem mesecu zbirali pri šmarničnem altarju. lePŠp k' 4.ekmujejo med seboj svetega navdušenja, kako bi vosr)' • udanejše častili Marijo v svojih molitvah, sla-*9&st( in Pesmin- AH naj mi, kot vneti častilci Marijini zaka Ne' nikakor ne! Ne bo odveč, če pomislimo,
J ravno v mesecu maju, tako prisrčno častimo Marijo, ta m ZakaJ pač? Zato, ker je maj najlepši mesec in ker je nih .5 8ec "~ žal, dostikrat oskrunjen in onečaščen po ostud-h Pfgrehah.
najDo..| v stari zavezi so Judje darovali Bogu najlepše in ifti oijše pridelke, žito, vino ter prvence živali. Ravnotako
le
v iglav in se spodobi, da posvetimo Mariji najlepši mesec in v u\ niesec majnik. To je oni mesec, ki je ves v cvetju 0nm. Kar nehote nas vabi cvetoči majnik, da spletemo
Mariji venec najlepših majniških rož, da ji okrasimo šmar-nični altar. Resnično, med letnimi meseci ni nobenega, ki bi bil po lepoti in ljubkosti mogel dajati hvalo Mariji ter počastiti in slaviti najlepšo med ženami.
Katera okoliščina pa daje majniku toliko opevano lepoto in nedosegljiv čar. Pred vsem ljubki pomladanski čas. To je vendar oni čas, ko se vsa narava vzdrami in vstane od zimskega spanja, ko vsa zemlja oživi k novemn življenju. Tudi Marija Devica je takšna pomlad. Ali ni bila Marija ona, ki je po dolgi, ledeni zimi bogoodtujenega in grešnega življenja, prinesla oživljajoče sonce pravice in resnice — Boga človeka samega. Ali ni povsod začelo kliti življenje otroštva božjega.
Kar nadalje daje majniku poseben čar, je ono duh-teče cvetje, ki z veseljem napolnuje sleherno srce. O Mariji pa veljajo besede sv. pisma: Kakor oljka na polju in kakor javor ob potih zraven vode sem visoko vzrastla. Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala, kakor izbrana mira sem dajala prijeten vonj od sebe. (Sirah 24, 30.) V katerem drugem letnem mesecu bi mogli to najlepšo cvetlico, ki je cvetela v božjem vrtu in je s prijetnim vonjem dobrih da) napolnjevala nebo in zemljo, bolje slaviti, kakor pač v cve točem majniku.
Mi kristjani imamo še nek drug vzrok in povod, da ravno v maju tako častimo Marijo in se zatekamo k njej za pomoč. Zato, ker mnogi ljudje oskrunjajo najlepši mesec z razuzdanim življenjem in grešnim veseljem. Zato se mi zatekajmo k njej k Materi čistega veselja. Naše češčenje brezmadežne Device naj bo v zadoščenje za grehe pokvarjenega sveta.
Kako pa moremo Marijo, kraljico nebes in zemlje, ravno v maju najlepše in najboljše častiti in proslavljati. Po vesoljnem katoliškem svetu se je udomačila v preteklem stoletju majniška, šmarnična pobožnost. Majniški altar je simbol tega češčenja. Smarnični altar nam govori, kako
moremo Mariji napraviti največje veselje. Ko človek, utrujen od dnevnega dela in vsakdanjih skrbi, gleda in opazuje majniški altar, se vzbudi v človekovem srcu misel in želja, tudi jaz moram biti med častilci majniške kraljice. Le sledimo temu klicu. Včasih nas bo stalo morda precej truda in premagovanja, a trud bo obilo poplačan. O kako lepo je biti pri šmarnični pobožnosti, ko duhovnik govori ali čita o lepoti Marijini in njenih čednostih, ko ljudstvo prepeva Marijine pesmi, človeka nehote prevzema neko sveto čustvo-venje, ki je že samo nagrada za trud.
Toda mesec majkin šmarnični altar nam še nekaj drugega govorita. Vsakega imed nas vabi in nagiba, da postavimo majniški altar tudi v naših srcih, v naših dušah. Da bo imela Marija v naš h dušah, našem mišljenju, našem srcu, čaitno mesto, je nam kristjanom pač jasno in ni treba dokazovanja. Saj je ona nam rodila Odrešenika sveta, ki nas je rešil prokletstva greha ter nas napravil za dediče nebeškega kraljestva. Pripravimo torej Mariji, kraljici maj-nika, prekrasen altar v našem srcu, toda ta altar ne krasimo s cvetlicami, ki danes cvetejo, a jutri že ovenejo, marveč s cvetlicami krščanskih čednosti, s ponižnostjo, krotkostjo, zmernostjo, čistostjo, potrpežljivostjo, udanostjo v voljo božjo v trpljenju, v bridkostih in s pravo ljubeznijo do Boga in našega bližnjega. Iztrebimo v čast Mariji iz svojih src vse pregrehe, populimo osat in plevel ošabnosti, napuha in nadutosti.
Potrebno je prav posebno opozoriti na en greh, namreč na grdo in ostudno preklinjevanje Matere božje. So ljudje, so kristjani, ki molijo „Zdrava Marija", ki molijo „Sveta Marija . .. prosi za nas", a preko istih ustnic, preko istega jezika in istega srca prihaja strašno in ostudno žaljenje Matere božje.
Predvsem mislimo na ostudno kletvino v italijanskem jeziku, ki se je žal razpasla tudi pri nas in jo izgovarjajo tudi slovenske ustnice, slovenski jezik. Ali ni to silna sramota? Ali ne bo to ostudno bogokletstvo priklicalo prokletstvo na vse. ki tako kolnejo in tudi na vse, ki to strašno kletvino mirno puste. Za mesec majnik prinesimo Mariji v čast trden sklep, da se bomo z vso močjo borili proti tej grdi, ostudni kletvini. Molimo, da bi se med slovenskim narodom zatrla ta sramota. Darujmo šmarnično pobožnost v zadoščenje prečisti Devici za vse te sramotilne kletvine. Opozorimo vsakogar, ki tako proklinja Marijo, naj tega vendar ne dela več in naj ne kliče prokletstva na sebe in naš narod.
Majnik je pripraven čas, da Mariji izkazujemo udanost in ljubezen in da skušamo zadostiti za grehe pokvarjenega sveta, s katerimi žali Marijo v njenem mesecu in dan za dnevom.
Marijina velikodušnost je velika. Ona bo nas blagoslavljala, varovala, vodila ter sigurno pripeljala v nebesa, kjer bomo uživali in se veselili večnega majnika.
Marija, kraljica majnika, prosi za nas I
Česa bomo prosili v šmarnicah?
Povsem odveč je, govoriti katoličanom o Jepoti, prisrčnosti in koristi majniške pobožnosti; pesniško in ginljivo o tem razpravljati pa naj se loti spretnejše pero.
Ugotovim le, da je žal mnogo katoličanov, ki so jim šmarnice — ostanimo pri tem pristno slovenskem imenu — res le samo prijetna izprememba vsakdanjosti in puščobe življenja ter stavijo to pobožnost nekako v isto vrsto z drugimi dogodki in prireditvami, ki vzbujajo radovednost in povzro-čujejo neko ugodje kakor kaka dobrodošla igrača.
Njim, ki prav umevajo šmarnice in sploh vsako cerkveno pobožnost, je mesec majnik glasen in prijeten poziv k skupnemu češčenju Matere božje. Gotovo tudi z zasebnim češčenjem Device Marije vsak zase kažemo svoje močno prepričanje in globoko zaupanje v moč njene priprošnje;
a da jo častimo javno ter skupno z drugimi istomislečim' in istočutečimi, k temu nas priganjajo javne nadloge, skupil potrebe in splošne nevarnosli, zlasti, ako gre za zadeve, ki Kristusovem kraljestvu na zemlji mnogo koristijo Q?J| škodujejo, ter za stvari, ki so Mariji posebno pri srcu.
Sedanji čas nam polaga na jezik zlasti dvoje nujnih prošenj: o Marija, pomagaj nam ohraniti vero ifl obvarovati stanovsko čistosti
Neverjetno močna in trdna je bila Marijina vera m izredno težke preizkušnje je morala prestati, zato je vsak čas rada in uspešno pomagala njim, katerih vera je bila v nevarnosti. Z isto materinsko ljubeznijo pa je čuvala čistost njih, ki so v takih težkih bojih iskali varstva in pomoč1 pri njej, ki je Mati prečista in Devic devica, katere brezmadežna čistost presega sijaj solnca.
Vera v nevarnosti? Saj nil Res, pred sodnike nas Še ne vlačijo radi kake verske resnice, n. pr. da biva Bog, da je Kristus Sin božji itd., nikogar za to ne obesijo ali ustrele, če veruje, da biva Jezus Kristus v presv. Rešnjem Telesu v tabernakeljnu ali da ima Cerkev oblast odpuščati grehe! res je to, a vera posameznikov je prav pogosto v velikih nevarnostih.
Veren biti t. j. živeti in delati po veri in njenih za" povedih, danes ni priporočljivo, če si hoče kdo na tem svetu „pomagati naprej", kakor pravimo. Koliko je oseb, omalovaževanih in na vse načine zlostavljenih samo radi tega, ker izpolnujejo verske dolžnosti I Seveda se jim pod" takne kaj drugega nečastnega, karkoli pač vleče tisti čas in v tistih razmerah, da se jih more odriniti od vsem pogr* njene mize življenja, ker javno in očitno nihče noče reči; če boš hodil k sv. maši, ne dobiš dela, pač se to zgodi in izvrši skrivši in kradoma.
Po veri živeti tudi ni častno. Kolikokrat je moral že ta ali oni slišati iz ust svetnega mogotca: ,Kaj, Vi hodite k sv. obhajilu? Pa Vi? Pa pri nas? Danes? ha hal" 'n moral je biti tako prijazno nahruljeni zares vrl katoličan, da ni zarudel sramu, kakor da so ga zalotili pri kakem zločinu. Po veri živeti pač ni — moda! Najbolj nespametne, zdravju škodljive in naravnost grešne stvari so ne saffl0 dovoljene pred svetom, ampak celo častne, samo če so —" moda! Hoditi k sv. zakramentom pa res ni moda!
Po veri živeti: misliti in delati po naukih vere, to v javnosti ni niti dovoljeno! Če že mogotci komu milostno dovolijo, da je pobožen doma in moli z družino sv. rožni venec, da molijo pred jedjo in po jedi, da gre celo za proce' sijo, no ja, pravijo, ima pač vsak človek svoje muhe. Ampak tako misliii, hoteti, delati v javnem življenju, na gospodar-skem, družabnem ali celo političnem polju — to je prep°" vedano. To je tista t. zv. laizacija človeške družbe: Bog nima nič govoriti v javnosti ne vera ne Cerkev; na vse to, kar je nadnaravnega, se ni treba ozirati čisto nič! Pohlep, tujih držav po naši Sloveniji in po celotni Jugoslaviji, ^ nima zase prav nobene pravne podlage, ki pa nas dom0' vini res zveste toliko boli, je n. pr. sad takega laicizffl^, ki hoče poznati samo silo, nič pa pravice in pravičnosti' Ali tisto neusmiljeno ravnanje kapitalistov z delavstvom, ki raji končuje naravne pridelke in industrijske izdelke neg0, da bi znižali njih ceno: kaj ne, to je sad zapovedi ljubezn' do bližnjega, zapovedi, ki jo je Kristus toliko zabičaval? Javn° življenje sploh noče pripoznati nobene božje zapovedi, vSl nadnaravni vidiki so mogotcem neznosni.
Da tako in podobno brezversko ravnanje porazrt0 vpliva na vero posameznega človeka, jo omaje in povzrot-9 verske dvome: kdo bo tajil? in koliko jih je, katerih se ne bi polagoma oprijel ta duh laicizma, nesramno zasrfle' hujočega vsa dela božja? In če ta laicizem prevlada v srcih mnogih, zlasti mogočnih: samo en korak je še do očimega krutega preganjanja vere: glej Mehiko, Rusijo, Španijo I fc
Zato se obračajmo v majniku skupno in glasno £ Mariji, o kateri Cerkev trdi v neki hvalnici, da je „vS^ krive vere po vsem svetu strla." Da, Marija more to st°' riti in je storila vsa krivoverstva brez moči vsepovsod tam«
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
koder so se k nji zatekli z otroškim zaupanjem ter odkritosrčno prosili pomoči v verskih bojih. Zgodovina Cerkve >rna za to dosti dokazov. Marija naj nam izprosi milost in krepost vere, da bomo stanovitno in neustrašeno živeli in đelali po božjih zapovedih tudi v javnem življenju. Tak neustrašen zgled čvrsto strnjene čete Marijine bo dobro vplival na omahljive in boječe duše ter tudi preplašil sovražnike, da se ne bodo upali podirati kraljestva božjega, a Potrdil bo dobre, da ne bomo pustili nobenega napada n& vero in cerkev brez dostojnega a primernega odgovora, Kakor smo ga dolžni na klevete, s katerimi blatijo vero nle lastni sinovi.
Da poleg verskega življenja propada tudi krepostno, Je jasno: zato toliko vsakovrstnih zločinov, ker so ljudje, brez žive vere v srcu, nikogar več ne boje. Ko so zavrgli Jftto. in žnjo božjo avtoriteto, so omajali sploh vsako avtoriteto ter jo prej ali slej zavržejo popolnoma. Čemu bi Judi res še bili pošteni, ako ni res, kar uči vera, ako ni °oga? Le, čemu?
Pa zakaj v šmarnicah Marije prosimo zlasti čistosti ?
Zato, ker je ta krepost najbolj v nevarnosti in žnjo vwa sama I Saj je znano: koder se mogotci sveta lotijo vere, da jo iztrgajo iz src, širijo namenoma nenravnost, nečistost, in prej in bolj gotovo bodo dosegli svoj namen, «akor pa s še tako lažnjivimi spisi, ako se jim ne posta-Vrno v bran skupno.
In postaviti se v bran je treba! Kolikor je pohujševale v tej smeri hujše toliko bolj! In pohujševanja je nedopovedljivo veliko. V glediščih in kino so dobro obiskane |arno take predstave, ki so »mastne", da se ljudje ne po-steno in od srca nasmejejo, ampak od strasti razpaljeni Prav živalsko rezgetajo. Čtivo — le če govori o Jjubezni" an o spolnih stvareh — gre, sicer obleži v skladiščih. Veselice niso veselice, če ni plesa; ne vprašajte me pa, kakšen ples mora biti: bolj dražljiv, bolj ga plešejo. Slabi zgledi 'Judi, ki žive očitno in brez sramu v javno nedovoljenih razmerjih. Prezgodnjo ljubimkanje: še v ljudskih šolah do-"Jte ljubavna pisma, da bi zarudel celo starejši človek. Pa ot>leka in noša in moda: škoda besed, ker se nihče noče pirati na dostojnost, ampak celo, dobri ljudje plavajo s tem 'okom, mesto da bi se ustavili ter tako sodelujejo pri splošnem pohujševanju. Parčkov — še mokrih za ušesi in jniečnozobih — povsod dosti. Seveda: kakor je včasih *ejalo pravilo: kdor še nikoli ni bil pijan, ni mož, tako J'e'ia danes: fant zanič, če nima punce; punca zanič, če "lrr»a fanta! In da bi bil fant, mlad fant, za nič? — Za noben denar ne 1 Ne vprašajte ju, kako izhajata v šoli, ona
ki se prepeljavata po šetališčih, bo Vas zanju sram, ?JU ne, ampak huda bosta, ker ste ju motili. In če se po-*en fant brani vsiljivih deklet in brani greha: „bojazljivec" *nu siknejo v obraz, dekletu pa „trcijalka" ter druge duh-ece cvetke „kulturnega" polsveta. I. t. d. moramo reči, saj Umeten človek prizna, da je pohujševanje brezmejno 1
In kar je tako žalostno: nihče noče videti škode, ki e rodi iz nečistosti I Prvo: zdravje. Čital sem nekje: mu-enci vere so hodili v prvih stoletjih v vezeh in verigah, Učenci nečistosti pa hodijo v povojih in bandažah. Potem arriota: tega sploh več ni, kdo se danes še sramuje norosti, če je pa to — moda I Izguba denarja in premože-'a: stare imenitne hiše so pognali lahkoživi sinovi; starejši l^rovo sami veste takih zgledov dosti. Najhuje je pač in     -n 2l° v družinah! Rodi slabo drevo dober sad? Oče enlftnat'' prej nečistneža, bosta imela zdrave, čvrste, lepe in stoh   KreP°stne otroke? Pa si bosta pozneje ohranila zve-tm[?       ne' kako ma,° smo rn°derni, da pridemo s Kitni nazori!) In če te ni, propada družina, na vse kraje Sam narazen". Koliko zločinov v takih družinah, znanih nar h ^0gu! In če Pr0Pad družin prevlada, mora propasti
°d in država: zgodovina potrjuje, jo h   r.žavniki in človekoljubi spoznavajo to nevarnost in !jo "očejo zajeziti z zakoni. Hvalevredno početje, a koristilo malo! Vera, vest, milost, krepost: to so edino res učin-
kovita sredstva in zdravila, drugo so le borni, medli nadomestki, surogati pravimo.
In če nam gre to zares brezmejno gorje k srcu, če je v nas resnično kaj sočutja in ljubezni do bližnjega, za-tecimo se k Mariji skupno, da, skupno kličemo njo, ki je vsepovsod ustavila kugo nečistosti, kjer so jo res verni ljudje častili s prisrčno in ponižno prošnjo: »Pomagaj, Marija.« Kakšna sreča bi bila, ako bi mahoma vsi bolniki ene župnije ozdraveli na Marijino priprošnjol A daleko večja sreča bi bila, ako bi ustavili tok nečistosti! Le moliti treba z velikim zaupanjem k prečisti Devici in Bog bo našel potov in sredstev dosti, da nas obrani tega vesoljnega potopa brezverstva in nečistosti! Saj roka njegova ni prikrajšana, ljubezen Marijina ni zmanjšana, samo — prosimo!
Oprostilna razsodba radi pastirskega
lista.
(Ponatis iz dnevnika „Slovence" št. 89. str. 3 z <lne 19. aprila 1933.)
Ljubljana, 18. aprila.
Pred kazenskim sodnikom s. o. s. g. Brankom Go-slarjem v sobi št. 12 se je danes točno opoldne pričela razprava o kazenski zadevi, ki jo je sprožil „Savez Sokola kraljevine Jugoslavije" po odvetniku dr. Franu Kandaretu proti župniku na Viču pri Ljubljani p. Teodorju Tavčarju zaradi znane poslanice jugoslovanskega episkopata. Iz te poslanice je zastopnik Sokola inkriminiral več odstavkov in jih stavil pod obtožbo zaradi prestopka klevete po § 301 kaz. zak., kateri določa zaradi stičnih deliktov kazen največ do 1 leta zapora in v denarju do 10.000 Din.
Zastopnik Saveza SKJ dr. Fran Kandare je na kratko utemeljeval obtožbo, poudarjajoč na koncu, da bi bila dolžnost obtoženega župnika odkloniti čitanje poslanice jugoslovanskega episkopata ter je zlasti še naglasil, da je bila prva dolžnost obtoženčeva se pokoriti državnim zakonom, potem šele cerkvenim. Ob zaključku svojega govora je omenil: »Nam ne gre za kaznovanje obtoženčevo, marveč ie, da se ugotovi njegova krivda!«
Obtožencev zastopnik dr. Vladimir Pegan odnosno njegov namestnik dr. Leskovec je že v obrambnem spisu, ki ga je sedaj kratko navajal, plediral za obtoženčevo oprostitev. Navajal je naslednje argumente obtoženčeve.
1. Dobil sem okrožnico oziroma poslanico jugoslovanskih škofov od svoje nadrejene oblasti t. j. od knezo-škofijskega ordinarijata v Ljubljani z naročilom, da jo preberem pri dopoldanskih službah božjih 8. januarja 1933. Prebral sem okrožnico v svoji uradni lastnosti kot župnik po višjem ukazu, po ukazu kompetentne višje oblasti. Zato me kazensko sodišče vobče ne more klicati na odgovor, ampak samo cerkvena ali pa državna-administrativna oblast, prav tako, kakor ne more biti uradnik, ki mu okrajni načelnik ali pa banska uprava ukažeta, da naj prebere pred cerkvijo razglas, ki v tej ali drugi obliki utegne koga žaliti.
2. Okrožnica sama je bila uradna listina, ki so o njeni vsebini razpravljali jugoslovanski škofje in brez dvoma o posameznih faktih in tezah vršili poizvedbe oziroma imeli lastna opazovanja. Moral sem zato imeti za točno resnico vse, kar okrožnica navaja. Zato z ozirom na določbe § 304 k. z. ne morem biti kažnjiv. Navedbe in trditve vseh jugoslovanskih škofov sem kot katoliški duhovnik in župnik moral imeti za resnične. Kam bi prišli v cerkveni hierarhiji, če bi imeli duhovniki kontrolirati pravilnost navedb in trditev ter odredb svojih škofov in nadškofov?
3. Dalje je obtoženec navajal, da se je moral pokoriti ukazu knezoškofijskega ordinarijata, ker bi bil drugače po kanonu 2331 cerkvenega prava kažnjiv zaradi nepokorščine.
4. Ugovarjam aktivni legitimaciji Saveza SKJ za to tožbo.
Oprostilna sodba.
Sodnik g. Branko Ooslar je nato prečital sodbo, ki se Kratko glasi: Obdolženec Teodor Tavčar je oproščen od obtožbe zaradi prestopka po § 301 kaz. zak. ter se zasebni obtožitelj obsoja v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
V razlogjh navaja sodnik, da je Sokol bil sicer legitimiran za tožbo, da pa je obtoženec moral izvršiti dolžnost na višji ukaz. Smatra poslanico za uradno listino, o kateri so razpravljali vsi jugoslovanski škofje.
Po predpisih cerkvenega prava so pastirska pisma škofov uradne uredbe, ki so namenjene vsem vernikom ali pa samo duhovščini. Škofje kot taki imajo skrbeti za versko in moralno vzgojo svojih vernikov, ki to pravico ali dolžnost izvršujejo sami ali po podrejenih duhovnikih. Kot take je treba upoštevati zlasti župnike, ki so jim od škofov dovoljeni kraji v pastirsko skrb. Ta vsebuje v prvi vrsti pokorščino in obveznosti pri izvrševanju duhovniške službe.
Vpoštevati je treba, da obdolženec Teodor Tavčar vseh teh očitkov ni izrekel kot lastne trditve in kot lastna zaznanja, temveč le po svoji službeni dolžnosti in kot razglas, ki ga je dobil od višje cerkvene oblasti, svojega škofa. Poudariti je treba, da zasebni tožitelj Savez SKJ niti sam ni trdil v svoji obtožbi, da bi obtoženec Teodor Tavčar poleg navedb te službene okrožnice izrekel še kake lastne trditve ali samolastna tolmačenja. Podan je bil torej za obtoženca krivdo izključujoč razlog § 304 k. z. in je zato prostorek utemeljen. Zastopnik dr. Kandare je v imenu Sokola prijavil priziv proti oprostilni sodbi.
Župnija Kranj.
Oznanila za majnik.
Šmarnice bodo cel mesec ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zvečer, ob delavnikih pa do 15. maja ob pol 8. uri, od 15. maja dalje pa ob 8. uri zvečer. Čel mesec je sv. maša s petjem. Vse vernike vabimo, da se v obilnem številu udeležujete vsakdanje sv. maše in šmarnične pobožnosti.
1. Sv. Filip in Jakob, prvi dan šmarnic, ob pol 8. uri šmarnice in slovesne pete litanije.
3. V sredo varstvo sv. Jožefa, ob 6. uri sv. maša na Hujah.
4. God sv. Florijana, ob 6. uri soseskina sv. maša na Rupi.
5. Prvi petek v mesecu.
7. I. nedelja v mesecu, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom. Pri tej sv. maši skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante, ki imajo v soboto in nedeljo prednost pri vseh spovednicah. Ob 9. uri bo sv. maša s pridigo za gasilce. Ob 10. uri sv. maša na Hujah. Zvečer ob pol 7. uri se izpostavi sv. Rešnje Telo in moli ura molitve. Ob 7. uri šmarnice.
14. II. nedelja v mesecu. Ob četrt na 7. zvečer v roženvenski cerkvi shod dekliške Marijine družbe. Ob 7. uri šmarnice.
21. III. nedelja v mesecu, služba božja po navadi. Zvečer ob četrt na 7. v roženvenski cerkvi shod Marijine družbe žena.
22. Ponedeljek v proSnjem tednu, ob pol 6. zjutraj v župni cerkvi sv. maša in na to gre procesija v Pun-grat, kjer je sv. maša s pridigo.
23. Torek v proSnjem tednu. V župni cerkvi sv. maša ob pol 6. uri in nato gre procesija na Rupo.
24. Sreda v proSnjem tednu. Po sv. maši gre procesija na Premskovo.
25. Vnebohod, zapovedan praznik, ob 6. uri sv. maša z enim blagoslovom, ob 10. peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Po 6. sv. maši vesoljna odveza za III. red.
26. Pričetek devetdnevnice v čast sv. Duhu. Vsak dan se tekom devetdnevnice moli po litanijah molitev v čast sv. Duhu ter en očenaš in zdrava Marija.
27. Ob 6. uri urna sv. maša v Čirčičah.
28. IV. nedelja v mesecu in obenem nedelja v osmini vnebohoda Gospodovega. Sv. maše po navadnem redu.
29. Ob 6. uri urna sv. maša na Hujah.
30. Ob 6. uri urna sv. maša na Rupi.
31. Zadnji dan šmarnic in praznik sv. Kancijana in tov., župnih patronov. Ta dan je celodnevno češčenje presv. Reš. Telesa. Ob 6. uri se podeli sv. blagoslov in nato izpostavi sv. Rešnje Telo v češčenje. Svete maše bodo ta dan ob 6.. 7., 8. in 10. uri. Uro molitve naj opravijo v sledem redu: od 11. do 12. bližnji sosedje, od 12. do 1. III. red, od 1. do 2. šolska mladina, od 2. do 3. žene, od 3. do 4. dekleta, od 4. do 5. moški, od 5. do 6. zavodi, od 6. do 7. dijaki, od 7. do 8. je skupna ura molitve s petimi lita-nijami presv. Srca Jezusovega. Ob 8. sklep šmarnic s slovesnimi petimi litanijami Matere božje in zahvalno pesmijo.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
Šmarnična pobožnost se bo obhajala ob nedeljah in praznikih ob 7. zvečer, ob delavnikih ob pol 6. uri zjutraj. Začetek v nedeljo 30. aprila. Na Bregu bodo šmarnice ob nedeljah in praznikih ob 4. popoldne. 1. maja. Sv. ap. Filip in Jakob.
3. maja. Praznik varstva sv. Jožefa.
4. maja. Sv. Florijan. Ob 6. pri sv. Joštu obljubljena maša za Stražišče.
7. maja. III. ned. po Vel. noči. — Prva v mesecu. Obhajilo za može in fante. Božja služba po navadi, ob 2. ura molitve.
14. maja. IV. ned. po Vel. noči. Božja služba zjutraj in ob 9. v farni cerkvi, ob 9. pri sv. Uršuli.
21. maja. V. ned. po Vel. noči. Božja služba zjutraj in ob 9. v farni cerkvi, ob 9. tudi pri sv. Joštu.
Procesije križevega tedna: v ponedeljek v Stražišče, v torek v Zg. Bitnje, v sredo na Breg.
25. maja. Vnebohod Gospodov. — Zjutraj in ob 9. božja služba z blagoslovom, popoldne ob 4. shod Mar. družbe na Bregu, zjutraj po maši skupno obhajilo, pred mašo vesoljna odveza.
28. maja. VI. ned. po Vel. noči. — Božja služba obakrat v farni cerkvi z blagoslovom, ob 9. tndi na Bregu.
Umrli v mesecu aprilu;
1. Ludovik Pravst, zak. sin Franceta Pravst, hišarja, umrl 2. aprila, star 6 mesecev.
2. Jožef Vrhovnik, oženjen posestnik v Stražišču, umrl dne 13. aprila v Ljubljani, Leonišce, star 45 let, pokopan v Šmartinu pri Kranju.
3. Ivana Rajgelj, samska sitarica, umrla 16. aprila v Stražišču, stara 57 let.
4. Janez Šorli, vdovec, berač, rojen v Podbrdu, umrl v Zgor. Bitinju, star 8-i let.
5. Mihael Golob, zak. sin hišarja, umrl 17. aprila v Smarjetni Gori, star 3 mesece.
6. Marija Pogačnik, roj. Križnar, žena kajžarja, umrla 17. aprila v Sred. Bitnju, stara 50 let.
7. Andrej Kokalj, oženjen čevljar, umrl 20. apr. 1933 v Stražišču, star 69 let.
8. Justina Lebar, zak. hči hišarja, umrla 24. apr. 1933 v Stražišču, stara 7 mesecev,
Razširjajte „Kranjski zvon"
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
2.
13.
U.
15,
Mrliški koledar za mesec maj.
raai- Bcrčič Marija, žena posestnika, Kranj, Kokriško
pr. 59; roj. 20. nov. 1869, umrla 1. 1921.
Kunstelj Mihael,  čevljarski mojster, oženjen,
Kranj 162; roj. 6. jan. 1872, umrl 1. 1922.
Vajt Jožefa, zasebnica, samska, Kranj 88; rojena
17. marca 1841, umrla 1. 1924. tnaJ- Kos Karol, mizarski vajenec, Kranj, Sav. predm. 7,
roj. 13. okt 1909, umrl 1. 1925.
Sifkovic Jožef, krojač, Huje 31; roj. 17.febr. 1872,
umrl 1. 1929.
Jalen Anton, sin posestnika, Huje 7; roj. 9. ju-niia 1909, umrl 1. 1919. maj._____
maJ' Knodl Anton, železn. uradnik, oženjen, Kranj 48; roj. 12. nov. 1889, umrl 1. 1917. Monfreda Marija, vdova, begunka, Premskovo 24; roj. 1. okt. 1844, umrla 1. 1918. Savnik Franc, magister pharm., Kranj 144; roj. 6. sept. 1877, umrl 1. 1933.
maj. Orehek Ljiiboslava, učiteljica, Kranj, Kokr. predmestje 51; roj 17. marca, 1884, umrla 1 1919.
maj. Kavčič Frančiška, žena delavca, Kranj 3: roj. 6. jan. 1889, umrla 1. 1930.
maJ- Pečenko Karol, mizarski mojster, Kranj, Savsko predm. 51; roj. 5. jan. 1862, umrl 1. 1929. Nabernik Janez, vojni invalid, samski, Premskovo 1; roj. 20. dec. 1894, umrl 1. 1932.
maj.___
rnaJ- Štravs Ludovik, rudokop v pok., oženjen, Premskovo 80; roj. 24. dec. 1867, umrl 1. 1918. Zupan Marija, delavka, samska, Premskovo 36; roj. 27. sept. 1845, umrla 1. 1922. Jezeršek Marija, vdova posestnika, Klanec 4; roj, 30. okt. 1838, umrla 1. 1923.
maJ- Brezar Marija, žena skladiščarja, Kranj, Savsko pr. 41; roj. 11. apr. 1901, umrla 1. 1927.
IriaJ- Sporn Marija, užitkarica, Kranj, Kokr. predm. 33; roj. 3. jan 1859, umrla 1. 1929.
maJ- Hojkar Leopoldina, hči usnjarskega pomočnika, Kranj, Sav. pr. 25; roj. 24. okt. 1906, umrla 1. 1918. Vreček Lovrenc, delavec, oženjen, Kranj 38; rojen 6. avg. 1891, umrl 1. 1924. Krč Anton, kolar, posestnik, Kranj, Kokr. pr. 70; roj. 9. jan 1881, umrl 1. 1929.
mai- Tičar Marija, šivilja, samska, Kranj 173; rojena 6. marca 1903, umrla 1. 1920. Gradišar Jožef, delavec, oženjen, Určiče 43; rojen 4. marca 1874. umrl 1 1925.
^aJ- Zupančič Klementina, hči evidenčnega oficijala, samska, Kranj, Kokr. predm. 74: roj. 17. nov. 1895, umrla 1. 1917.
Rogelj Marjana, vdova posestnika, Premskovo . št. 42; roj. 27. avg. 1859, umrla 1. 1926. !$}■ Kozjek Andrej, posestnik, Čirčiče 43; rojen 4. marca 1842, umrl 1. 1918.
Zupan Neža, žena posestnika, Kranj 161; rojena 8. dec. 1848, umrla 1. 1920. Rakovec Franc, čevljar, oženjen, Kranj 75; roj. 1. okt. 1840. umrl 1. 1924.
Novak Štefan, delavec, Premskovo 3; roj. 22. decembra 1875, umrl 1. 1930. Bajželj Marija, posestnica, Kranj, Rožna ul. 47; . roj. 16. avg. 1877, umrla 1. 1930. aJ- Kumer Anton, zasebnik, oženjen, Kranj 38; roj. 26. okt. 1839, umrl 1. 1917. Logar Jožef, trgovec, oženjen, Kranj 117; rojen m    15. marca 1867, umrl 1. 1915.
n,ai« Pleško Franc, oskrbnrk, oženjen, Rupa 4; rojen 10. marca 1856, umrl 1.1920.
19. maj. .20. maj. 21. maj.
22. maj.
23. maj.
24. maj,
25. maj.
26. maj.
27. maj.
28. maj.
29. maj.
30. maj. 32. maj.
Pezdič Amalija, vdova nadučitelja, posestnica, Kranj, Kokr. pr. 42; roj. 15. jul. 1843, umrla 1. 1922. Kos Danijela, hči preglednika fin. kontrole, Premskovo 73; roj. 31. jun. 1908, umrla 1. 1922. Weinberger Frančiška, samska, Kranj, hiralnica; roj. 8. sept. 1863, umrla 1. 1929. Kozina Marijana, žena zemljaka, Čirčiče 25; rojena 16. jul. 1869, umrla 1. 1917. Remic Marija, posestnica, vdova. Rupa 19; rojena 9. jan. 1858, umrla 1. 1920. Rožaj Danijel, zasebni uradnik, Kranj 113; roj. 12. jul. 1899, umrl 1. 1918.
Grašič Barbara, posestnica, vdova, Premskovo št. 27; roj. 20. dec. 1842, umrla 1. 1920. Košir Marija, posestnica, omožena, Klanec 34; roj. 15. apr. 1881, umrla 1. 1920. Puhar Franc, vrvar, samski, Kranj, Kokr. pr. 16; roj. 19. sept. 18*3, umrl I. 1924. Lampe Marija, vdova, posestnica, Kranj, Rožna ul. 70; roj. 19. jan. 1858, umrla 1. 1930. Windischer Marijana, žena mesarja, Kranj 191; roj. 25. sept. 1879, umrla 1. 1917. Sajovic Marija,  roj. Mrak, zasebnica, vdova, Gorenje 21 ; roj. 7. febr, 1835, umrla 1. 1918. Jocif Neža, zasebnica, vdova, Kranj, Kokr. predmestje 30; roj. 30. dec. 1847, umrla 1. 1925. Soklič Marija, roj. Gaber, vdova, Kranj, Kokr. pr. 44; roj. 13. maja 1862, umrla 1. 1930. Rozman Franc, delavec, oženjen, Huje 19; roj. 12. dec. 1842, umrl 1. 1917.
Masten Ivan, gimnazijski profesor, oženjen, Kranj, Kokr. pr. 34; roj. 20. jan. 1878, umrl 1. 1925. Fajfar Anton, posestnik, oženjen, Huje 12; roj. 22. okt. 1869, umrl 1. 1917. Košir Frančiška, kuharica, samska, Kranj 99; roj. 11. okt. 1851, umrla 1. 1923. Remec Lovro, Žagar, Premskovo 64; roj. 16. julija 1888, umrl 1. 1930.
Bradaška Anton, železvičar v pok., Premskovo št. 90; roj. 10. jun. 1874, umrl 1. 1931. Globočnik Ivan, urar, vdovec, Kranj 114; rojen 11. maja 1842, umrl 1. 1919. Kern Helena, posestnica, vdova, Premskovo 9: roj. 9. maja 1851, umrla 1. 1923. Majdič Vinko, veleindustrijalec, oženjen, Kranj, Sav. pr. 3; roj. 3. apr. 1858, umrl 1. 1924. Bernard Amalija, delavka, samska, Kranj, Sav. pr. 42; roj. 9. jun. 1906, umrla 1. 1926. Pec Tekla, zasebnica, Kranj, Rožna ul. 61; rojena 25. sept. 1852, umrla 1. 1930. Ribnikar Jernej, zidar, oženjen, Kranj, Kokr. predmestje 106; roj. 1. 1882, umrl 1, 1932.
Dolenc Adolf, delavec, Určiče 46; roj. 21. avgusta a911, umrl 1. 1930.
Cuzak Jožef, poročnik vojne mornarice v pokoju, oženjen, Kranj 114; roj. 10. jul, 1870, umrl 1. 1932.
Razno.
Ljudsko petje pri šmarnicah. Opozarjajo se verniki na škofijsko naredbo z dne 31. decembra 1932, s katero je ukazano ljudsko petje pri šmarnicah. Prosimo, da poje pri šmarnicah vsa cerkev, da pri petih litanijah odpeva vsa cerkev „prosi za nas" in da vsa cerkev poje pesmi, ki se bodo intonirale z orgijami. Čas je že, da se tudi v Kranju intenzivno goji ljudsko petje, da ne bomo zaostali za drugimi župnijami, katere imajo nekatere že lepo udomačeno ljudsko petje.
Velikanoč v Sremski Mitrovici. Gotovo bo zanimalo kranjske župljane, kako je preživel in praznoval
njihov župnik velikonočne praznike. Sam piše, da jih je preživel kar lepo in ganljivo. Na veliko soboto, v onem času, ko se je v Kranju razvijala procesija, se je zbrala vsa katoliška občina v sobi, kjer je nastanjen gospod župnik k blagoslovitvi velikonočnih jedil, katere so prejeli posamezniki iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in še od drugod. Blagoslovitev se je izvršila nad vse slovesno. Na veliko nedeljo so imeli latinsko peto sv. mašo. Vsa kolonija se je zbrala v „katedrali". Do povzdigovanja so peli slovenski pevci, po povzdigovanju pa hrvaški, ki so se sijajno postavili. Na koncu so zapeli veličastno pesem „Kraljica Hrvatov", ki je izzvenela kakor kak Te Deum ali posvećenje. Bilo je kar ganljivo, ko je pela vsa zbrana cerkev. Na velikonočni pondeljek so imeli zopet peto sv. mašo. Ilija je pel reci-tando razne dele iz sv. maše, drugače so pa peli slovensko, oziroma hrvaško. Glavni altar je bil velikonočne dni zelo lepo okrašen: bil je poln cvetja, ki je došlo iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Počutili ?o se, kakor doma. Po službi božji se je pričel »banket«, ki je z malimi presledki trajal celo nedeljo in pondeljek. V pondeljek zvečer je dobil eden izmed njihovih tovarišev iz Hrvatske kar 4 pečene jance, to je sicer hrvaška slaščica, o kateri pa pravijo, da so jo tudi slovenski želodci dobro prenesli.
Pozdravov so dobili cele koše. Gospod župnik Skerbec je dobil 120 razglednic in 20 pisem. Ker se g. župnik ni mogel vsem zahvaliti, naj uredništvo »Kranjskega zi/ona« izreče zahvalo in prisrčen Bog plačaj vsem onim, kateri so se ob praznikih spomnili našega gospoda svetnika.
Opomba! Te vrstice so povzete iz pisma, ki ga je vodstvo častnega zatvora v Sremski Mitrovici cenzuriralo. Gospodu svetniku je bilo dovoljeno v sobo, kjer stanuje postaviti provizoričen oltar, kjer opravlja sleherni dan sv. mašo. To je torej njihova katedrala.
Mohorjeva družba v Celju je semkaj sporočila, da je čas za naročitev Mohorjevih knjig podaljšan do 31. maja. Mnenja smo, da pač nobeno založništvo ne bo moglo nuditi ža tako malenkostno ceno 20 Din 6 lepih in aktualnih knjig. Posebno si usojamo opozoriti na one knjige, katere bo družba letošnje leto dala za doplačilo. Izšla bo med drugimi tudi dr. Gosarjeva knjiga »Novi družabni red«, katero bo z užitkom čital ter s pridom rabil vsak socialni in prosvetni delavec. Nadalje opozarjamo na 4. zvezek Krekovih izbranih spisov, ki bo obsegal Krekovo življenje in njegovo delo v letih 1897—1900. Ker je pričetkom leta vsak bolj v zadregi za denar, bo morda sedaj lažje utrpel 20 Din za tako koristno stvar, kakor so knjige. Kdor še ni naročil knjig, naj se zglasi v župni pisarni.
Socialni tečaj, kateri je bil naznanjen v prejšnji številki „ Kranjskega zvona" se je vršil po načrtu. Udeležba je bila kar častna in so vsi udeleženci z zanimanjem poslušali predavanja dr. Gosarja, znanega strokovnjaka na socialnem polju.
Najdeno. Našli sta se dve ženski torbici in se dobite v župni pisarni.
Pokom Fran.
Kranjski župniki.
Služboval je sprva v Gorenjem gradu kot kaplan-go-jenec, odkoder piše dne 23. maja 1623. škofu Chroenu želeč mu, naj mu presv. Trojica telesno zdravje podeli po vodi. Bil je takrat v Topolšici pri Šoštanju v toplicah. Poslal mu je obenem 2 steklenici vina, eno rdečega, eno pa belega vipavca. Župnikoval pa je v Šoštanju (1621.—1631.), v Bra-slovčah (1631.—1634.), vmes upravitelj v Kranju (1634. do 1643.), v Dobu (1643—1650.), v Stari Loki, kjer je sklenil svoje življenje dne 16. jan. 1664. Bil je zaslužen mož. Rad je kumoval. Nosil je naslov apostolskega protonotarja in je bil tudi kaplan kranjske deželne konjice. L. 1657. je bil
imenovan tudi gorenjskim naddijakonom, katero čast j i ohranil do smrti. ,:
Preden je prišel iz Doba v Staro Loko je bil im^fl naddijakonske časti za ribniški okraj (1644.—-52.). Od |e, 1626. (potrjen 1627.) je bil tudi ces. kanonik v ljubljanS[ slolnici.   Bil je imejitelj tudi raznih beneficijev, kakor s-Fabijana in Sebastijana v Pungrtu v Kranju. L. 1638. je do" za 700 gld. beneficije: M. B. na Vačah, M. B. na Homcu J sv. Andreja v Mengšu v užitek, kar nese letnih 1500 g1* Baron Žiga pl. Lamperg pa podeljuje te beneficije. Vse je užival kot župnik šmartiuski, ki je imel v svoji odso nosti in službeni zaposlenosti svoje provikarie ali namestnik'
Po naročilu svojega škofa Otona Buchheima je 25. febr. 1642. vstoličil M. Prunnerja župnikom na Blefl' Njegovo ime „Georgius" iif.Gregorius" se v listinah ve krat zamenjava, Pokopan je v stari starološki župni cenf '
b) Mgr. Janez Vidmar,2 provikar kot tamošnji K plan (136.—38.). Študiral je na Dunaju modroslovje „ca gradu" in dovršil tudi bogoslovje. Posvečen pa je b'1 Ljubljani v mašnika i. 1627. na naslov samostana bistriške^ j Služboval pa je dve leti v Tulni na Avstrijskem, bil 2 !<• kaplan (sacelan) pri baronu pl. Verdenberg, odkoder prlfl v Kranj za provikarja, bil tudi eno leto v Šmartinu pri Kranj \ odtam pa je prišel za stalnega vikarja k sv. Nikolaju z11" Beljaka, kjer je pastiroval 1. 1665. že 26. leto. „g
c) Mgr. Filip Terpin,8 vikar ali župnik v I. O^i do 1643.) se je rodil kmečkim staršem y Selcih 1. 1604. na Škofjo Loko. Študiral je na Ferdinandeju v Gradcu ter d° segel naslov »magister" modroslovja in „bakalaureus" b , goslovja. V mašnika je bil posvečen v Ptuju I. 1630- 0 sekavskega škofa Jakoba na naslov Ferdinandeja. .
Služboval je sprva kot kaplan v Ptuju na Štajerske 1. 1631. v gornjegraškem marijanskem kolegiju kot goJ^L 1. 1633., kot namestnik vikarja Jurija Scarlichi-ja I. Župnikoval pa je v Gornjem gradu (1636.—38.), od kod se preseli v Kranj za namestnika vikarja Kušmanoveg j Meseca maja 1643. se vrne nazaj na Štajersko, kjer je vr službo župnika-komisarja v Braslovčah do 1655., do čaS,j da pride v Šmartin pri Kranju, kjer je legel v hladni gr0. k večnemu počitku dne 28. junija 1683., star okrog 80 >e' torej ne 90 let, kakor omenja M. Pohlin po Valvasorju •
Terpin je bil tudi med ustanovniki in ud nieng^ bratovščine sv. Mihaela,4 generalni vikar dveh škofov: F,' derika in Jožefa, zato je imel v Šmartinu svoje namestnic ali provikarje, ki so mesto njega izvrševali dušno pastirsk službo, apostolski protonotar in velik častilec Matere bozJ' kar priča tudi napis na nagrobni plošči njegovi, katero * prenesli od stare župne cerkve ob savskem mostu in K vzidali pri vhodu na pokopališče sedanje. Napis slove 11 vrhu v kolobarju z nenavadnim znamenjem sledeče: „Sigrt me pent-alpha tuum beatissima Mater (naj me zaznarn0 tvoj peteri A, preblažena Mati.) Na plošči pa je nje£° smrtni dan z njegovimi častnimi in službenimi naslovi v*1 san, ob straneh pa, da je ta spomenik napraviti dal njeg striČnik Jakob Trpin, poznejši kranjski župnik.
Dne 23. jun. 1639. pošlje škof Rajnald kranjskemu £ karju Trpinu dekret in graja, da slabo skrbi za upravo ce kva, za beneficije sv. Jurija in drugo. Koncipiral je Šk° ta dekret samo zato, da je potem lažje prijel mestne oce zaradi nereda, kar se je zgodilo potem dne 5. okt. i. leJ' Ko je zahteval, da naj se popravi pokopališki zid in vrat: da ne bo živina uhajala noter in okna, da ne bodo vra" trumoma letali v cerkev.
1 Šmartinski in Starološki župni arhiv. a Škofijski arhiv: vizit. zap. 1565.
• Ign. Orožen II. b str. tU. in IV. a. st. 45. - M. Slekovec: ; lični Kianjci str. 65. — Valvasor: VI. 358. in VIII. 735. - M. P°" Carniol. Blbliot. str. m. — Ljubljan. kapit. arh. F. 81. 51.
' Zgodov. Zbornik štev. 24, str. 379.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju.
t
Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kr«"''