C
Uvodnik
Vsebina
DRUŽENJA
Veterani za mir.......................................... 4-7
IZ DELA ZWS
Od 23. do 24. številke ..................8-9
VAŠE PISMO
Odstopna izjava Danila Šmona..................... 10
Pojasnilo Predsedstva ZW..........................10
ZGODBE IZ NAŠE VOJNE
Vojna v Savinjski dolini...............................11
Spomini na vojno za samostojno Slovenijo______ 13
NA OBISKU
Delavni veterani v Velikih Laščah..............14-15
V	BESEDI IN SLIKI
Izročilo Rudolfa Maistra je še živo................. 16
IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE
Veterani so pregledali lansko delo................. 17
Vrunčev lovski dom na Svetini ................. !7
S Korošci in na Koroško......................... 18
Bohor šumi, Bohor žari ..., Bohor je vstal....... 18
Srečanje veteranov Posavja......................... 19
Pomoč veteranu.......................................19
Slovesnost pod Storžičem........................... 19
Četrto regijsko veteransko srečanje. .............20
Tudi veterani so počastili vstop Slovenije v EU. 20
Zastave so znova vihrale na Triglavu .............20
Srečanje veteranov na Hodošu_____________________20
Spominska slovesnost na Jezerskem vrhu......21
Letos se bodo družine spet srečale v Založah. 21
Vaneča 1941-2004....................................21
Kočevei so praznovali.................................22
Prijeten veteranski večer ............................22
Sevniški veterani so izvolili novo vodstvo .......22
Občni zbor in razvitje prapora . ...................22
Pohod po poteh TO...................................22
Počastili tri praznike...................................23
Podpisali listino o sodelovanju......................23
Uspešno izpolnjevanje nalog.......................23
Študentje brigadirji na Bohorju . ...................24
Dobrodelna akcija veteranov iz Krškega.........24
Rezultati veteranskih iger.................. ......,25
KAJ IMA NAŠA VOJSKA
Gorski lev v slovenskih barvah.................26-27
PREDSTAVLJAMO
Britanski nacionalni muzej kopenske vojske 28-29 IZ ZGODOVINE
Johny Turk je bil žilav nasprotnik ____________ 30-33
V	SPOMIN
Zapustili so nas veterani........................34-35
ŠPORT
Mednarodno strelsko tekmovanje................36
Tekmovanje ob dnevu državnosti..................36
Tretje ribiško tekmovanje veteranov...............37
Tekmovanje v spomin Vilija Skrta .................37
VETERANOV (H)UMOR
Karikature................................................. 38
KRIŽANKA
Nagradna križanka.....................39
Re klamna sporočila..................40
Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana; tel.; (01) 524 17 84; matična št.: 1211293, davčna št : 200075715; P. R. NLB posl. Moste, Ljubljana, št.: 020120089693246. Odgovorni urednik; Jože Čibej. Člani uredništva: mag. Rina Klinar, Bojan Kuntarič, Mirko Kržišnik in Jože Kuzman. Zunanja sodelavca: Milan Alaševič (karikature in aforizmi), Cveto Erman (križanka). Grafični prelom. Luxuria, d. o. o., Ljubljana; tisk: SET, d d , Ljubljana; naklada: 18.500, Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo Veteran skladno s 7. točko 25 člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št 89/98) za nosilce besede, slike in zvoka obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8 Skladno s i. točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV. Prispevke za naslednjo številko VETERANA pošljite na naslov: ZWS, uredništvo glasila »Veteran«, Pojčeva ulica 16. p p, 2780, 1001 Ljubljana.
Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo.
Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5« v urejevalniku Word for Windows.
ISSN 1580-4518
Domovina, ti si kakor..,?
Slovenci kot narod imamo bogato in časti vredno zgodovino, Vnfefsmo dokazali, da veličina naroda ni v njegovi številnosti, ampak v njegovih dejanjih. Dejanjih, ki so v pozitivnem smislu zaznamovali čas, prostor in dogodke v ožjem narodovem ali širšem okolju v trenutku nastanka atipo njem. Slovenska država je mlada po nastanku, majhna po številu, prostoru in dejanjih, ki bi zaznamovati svet in svetovne dogodke Neizpodbitno pa je dejstvo, da smo v trinajstih letih obstoja slovenske države več naredili za prepoznavnost in uveljavitev slovenskega človeka in naroda kot celote v Evropi ter svetu kakor v vsem zgodovinskem obdobju pred tem. Naša prepoznavnost je bik premajhna, da ne rečem nikakršna v vseh državniških tvorbah, v katerih smo živeli. Vsa hi obdobja so nedvomno imela takšen in drugačen vpliv na obstoj in razvoj slovenskega naroda. Vse te posledice se kažejo tudi danes v samostojni, svobodni in demokratični državi Republiki Sloveniji. Vsili dosežki in izkušnje zgodovine so nedvomno ščit domovine. Zato jih ne smemo pozabljati, zaničevati ali negirati, najsi bodo takšni ali drugačni. So naši, niše jih treba sramovati ne doma ne v svetu. So de! nas.
Dejsivo je. da so vsa zgodovinska obdobja zaznamovali bolj aH manj pomembni dogodki, dosežki in posledice, pa tudi izjemni posamezniki na ekonomskem, političnem, umetniškem, znanstvenem, vojaškem področju in drugih področjih. Vsi ii dogodki in posamezniki so del slovenskega spomina, ki ga je treba ohranjali, negovati in prenašati zanamcem. Ohranjati ga je mogoče z besedo, s sliko, z zaznamovanjem dogodkov, s praznovanjem uspehov in z obžalovanjem porazov. Del narodnega spomina pa mora biti ohranjen tudi s postavitvijo ustreznih znamenj in spomenikov ter poimenovanjem objektov javnega pomena. Pri tem je treba posebej opozoriti na dogodke in osebe, ki so zaznamovale čas in prostor v pozitivnem smislu za slovenski narod in državo. Samo tako bomo lahko ponosni pripadniki slovenskega naroda (in domovine), ki sije pred trinajstimi leti izbojeval svojo samostojnost in pot v civilizirani in demokratični svet z dejanji, s krt jo in z življenji. Zakaj ta sestavek?
V vsej naši ljubi domovini ni ulice, trga, naselja, območja, področja, zavoda ali organizacije, ki bi nosila ime po dogodkih, dejavnostih, da ne govorimo o osebah, ki so pripravljale, organizirale in obranile pred komaj trinajstimi leti rojeno državo Republiko Slovenijo. Alije lo malomarnost nepoznanje zgodovinskih dejstev, omalovaževanje, zaničevanje, negiranje ali celo n ostalgija po preteklosti, ki v sebi skrit a tudi dejanja, ki niso hita v prid Slovenije in slovenstva, alije kombinacija vseh?
Svetla in edina je Vojašnica 26. oktober na Vrhniki. Imamo pa objekte javnega pomena, ki nosijo imena po dogodkih in osebah, ki nam niso v ponos in se ne morejo primerjati z dogodki in osebami pretekle zgodovine, Naj jih nekaj naštejem: Skojevska ulica, Ulica 25. maja, Cesta revolucije, Cesta bratstva in enotnosti, Ulica oktobrske revolucije, Engelsova ulica, Marxova ulica, Leninova ulica, Trg revolucije, Ulica praške komune, Proletarska ulica. Lahko najdemo imena objektov, ki so vprašljiva: Lužiškosrbska ulica, Bilečanska ulica, Bolgarska ulica, Ulica GoceDelčeva, Kumrovška ulica, Gunduličeva ulica, Uiiška ulica,,Viška ulica, Svetozarevska ulica. Principara ulica, Črnogorska ulica, Vukova ulica, Ulica Iva Lola Ribarja. Nušičeva ulica. Njegoševa ulica. Ne želim polemizirali o predstavljenih imenih, Hočem k poudariti, da je treba pri izboru imena zaradi slovenskega zgodovinskega spomina uporabljati dogodke, dejavnosti in posameznike, ki so delovali v dobro Slovenije in slovenstva. Pri naštetih nazivih oziroma imenih ne vidim dejanj, ki bi zaznamovali zgodovino Slovencev v pozitivnem smislu besede,
Naj mi bo dovoljeno, da naštejem nekaj tehtnih predlogov za poimenovanje: Ulica barona Andreja Čehovina, Trg tigrovcev, Ulica bojevnikov za Medvedjek, Trg bojevnikov za Šentilj, Ulica slovenskega rodoljuba, Ulica bojevnikov za samostojno Slovenijo, TrgMSNZ, Trg TO, Trg samostojnosti, Ulica osamosvojiteljev, Trg slovenskih rodoljubov. Ulica padlih 1991 itn. Navsezadnje si zaslužijo svoje ulice tudi padli v vojni za Slovenijo Molan, Peperko, Petrič, Molk in drugi.
Zato na tem mestu pozivam državne in lokalne institucije, naj bodo pri poimenovanju objektov javnega pomena pozorne na dogodke ¡n posameznike, ki so v polpretekli zgodovini odločno, pogumno in uspešno zaznamovali čas in prostor ter obraniti samostojno in demokratično Republiko Slovenijo za nas in naše zanamce,
, __Srečko Lisjak
ŠT. 24 • SPTEMBER 2004 VETERAN
11611662

Košarkarji so navdušili gledalce z uspešnimi meti in atraktivnimi podajami.
Veterani se premalo družino med seboj
Tudi sami smo se podali po prelepem Rudnem polju in poklepetali z nekaterimi veterani, tekmovalci in udeleženci, zakaj so prišli na Pokljuko, kako so zadovoljni z organizacijo, kaj menijo o takšnih srečanjih, kako so zadovoljni s svojimi rezultati,.,
»Razlogov za moj obisk na Pokljuki je več,« je povedal Franc Raz-bornik. član OZVVS Mislinjskc doline. »Prvič sem na Pokljuko prišel, ker me zanimajo veteranska srečanja, še posebej ta prireditev. Tukaj pa sem tudi zato. da obudim spomine iz preteklosti. Leta 1976 sem bil namreč tukaj kot študent na štirinajstdnevnem treningu vojaških veščin.
Bojan Klemene
Navdušen sem, da se veterani srečujemo in družimo. Mislim. da hi bilo takšnih srečanj lahko veliko več. Človek rad sreča ljudi, s katerimi je naredil nekaj velikega, in mi veterani smo leta 1991 uresničili sanje neštetih generacij Slovencev, osamosvojili smo Slovenijo.«
Drago Bobnarič. član Društva Sever iz Maribora, je dejal, da je prvič na takšnem srečanju in da mu ni žal, da je prišel. »Pogrešam bolj pogosta srečanja veteranov in menim, da bi jih moralo biti še več. V Društvu Sever sem še nov član in sem šele tretjič skupaj z drugimi člani. Med vojno sem bil sicer pripadnik Teritorialne obrambe in dolgo sem bil tudi član ZVVS, Toda ta organizacija na našem območju ne dela in zadnjih pet let me niso povabili ali obvestili o kakšnem dogodku. Zato sem se včlanil v Društvo Sever.«
Družina Eržen je na Pokljuko prišla iz idrijskega konca. Oče Drago, sicer veteran, je povedal, da je na prireditev prišla vsa njegova družina in tako bodo skupaj preživeli lep dan med veterani in v čudovitih smrekovih gozdovih. Dodal je tudi. da je lepo, ko se veterani dobijo in skupaj obudijo spomine na dogodke ob našem osamosvajanju. Če se veterani ne bodo družili, bo spomin na leto 1991 vedno bolj bled in končno nam ho ušel iz glave, Mlajši sin Denis pa je dodal, da ga ata večkrat vzame na takšne prireditve in všeč so mu. Denis pravi, da rad posluša, kaj se veterani pogovarjajo, ko pa mu postane dolgčas, gre malo okrog in najde kakšno zanimivo dogajanje.
Na strelišču smo zmotili Bora Baldermana iz OZVVS Kranj, ki je ravno končal svoj nastop. In ali je hi i z njim zadovoljen? »Svoj današnji strelski nastop bi lahko označil s tisto oguljeno frazo, lahko bi bilo bolje. Vendar to ni povsem tako. Glede na to. da za to tekmovanje nismo imeli nobenega treniti ga. se mi zdi kar dobro. Za svoj nastop na tekmi sem izvedel šele včeraj. Sicer je v naši organizaciji strelstvo zelo dobro organizirano, saj je naš član Zvone Rezek, ki je bil svoje čase predsednik Strelske zveze Slovenije. Res pa je. da .strelci ne vadimo streljanja 7. malo-kalihrskim orožjem, ampak 7. vojaškim orožjem, Sam sem pripadnik Slovenske vojske in ludi tam imamo redna strelska kondidranja z vojaškim orožjem. Strelska forma je zadovoljiva. vendar nisem imel pravega občutka, ko sem v roke prijel malokalibrsko orožje,« je povedal Bor Balderman.
Nekoliko slabe volje je bil Bojan Klemene iz OZVVS Kamnik, ki naj bi na Pokljuki zastopal njihovo organizacijo v strelja-
nju. »Vendar je bilo nekaj narobe s prijavo, saj nismo bili prijavljeni in tudi nastopiti nismo mogli. Malo sem sicer razočaran, vendar ui nič hudega. Tako bom dan preživel s prijatelji in z drugimi veterani. kar pa tudi nekaj pomeni,« je povedal. »Menim, da bi moralo biti takšnih veteranskih srečanj več. Občutek imam. da se veterani premalo družino med seboj in tudi na prireditvah je vedno mani ljudi. Zdi se mi škoda, da je tako, saj če nas ne bi bilo leta 1991. je vprašanje, kakšna bi bila Slovenija danes.«
Ivan Vlaga iz OZVVS Celje je razmišljal o tekmovanjih, ki se jih udeležujejo veterani. »V našem združenju smo glede košarke zelo dobro organizirani, Pogosto se vključujemo v različne športne prireditve, v okviru veteranske organizacije pa tudi takšne, ki jih organizirajo drugi. Če pogledam samo veteransko organizacijo, sem
mi zdi, da je športnih tekmovanj ravno prav, Predvsem je pri veteranskih tekmovanjih pomembno to, da rezultati ne smejo biti v ospredju, ampak mora biti poudarek bolj na druženju in graditvi občutka pripadnosti ZVVS. Menim, da smo pri veteranski organizaciji na pravi poti in da zadnje čase postavljamo pravo razmerje med tekmovalnostjo in družabnostjo na različnih športnih in drugih prireditvah.« Igor Martič iz OZVVS Kočevje se je po prihodu v cilj pripravljal, da se bo preoblekel iti zamenjal tekmovalno opremo za civilno obleko. Vendar je bil takoj pripravljen oceniti svoj nastop in nastop svoje ekipe, »Proga za orientacijski tek je zelo razgibana ¡11 lepa. Nekaj problemov so nam tekmovalcem delale drevesne korenine. Sam sem tiste vrste tekmovalca, ki raje leče po ravnini, zato sem imel na začetku s lo stezo na Pokljuki nekaj problemov. Vendar sem se dokaj hitro prilagodil in je šlo. Dejstvo je, da moraš nekoliko prilagoditi tempo teka oziroma moraš leči bolj počasi. L rezultatom naše trojke sem zadovoljen, saj smo za nekatere nastopajoče pravi amaterji. Poznavalci pravijo, da je naš rezultat zelo dober in da se bomo uvrstili nekam pod vrh razpredelnice « Z besedo in s sliko smo vam skušali pričarati vsaj delček čudovitega ozračja, ki je bilo na srečanju veteranov na Pokljuki. Upamo, da bomo nekatere spodbudili, da boste šli na naslednja veteranska srečanja in po svoje prispevali, da se jih boste sami ¡11 tudi drugi radi spominjali.
Bojan Kuntarič
Ivan Vlaga	Igor Ma rtič
ŠT. 24 - SEPTEMBER 2004 veteran
(	Iz dela ZVVŠ
Od 23. do 24.
številke
Po izidu 23. številke Veterana smo mi sedež ZWS dobili kar nekaj vprašanj o tem, ali se nismo morda odloČili za novo barvo slovesnih veteranskih uniform, /.a ultramarin modro, kakor je bilo videti z nekaterih objavljenih fotografij. Zagotavljamo vam, da ostaja naša barva ista, le tiskarji hodo morali bolj pazili, kako mešajo barve. Barva res ostaja ista, nas pa je ponovno več, in to za 700 novih članic in članov. Novi so tudi nekateri člani obeh naših komisij, tako staunarne, ki jo po novem vodi Rina K!mar, kakor tudi kadrovske, ti j» vodi Bojan r.rlih. Obe komisiji sta že začeli delali, najprej konstituiranje in izdelavo programa dela, nato p;i opravljati naloge, ki so se nabrale v lem času. T;ik<> je strokovna služba vsa območna združenja pozvala, naj ji posredujejo morebitne pripombe na Statut ZVVS. v izdelavi sta dva tipska obrazca za vodenje ma-terialno-finančnega poslovanja območnih združenj in dejavnosti združenj ter, kar je najpomembnejše, dopolnila oziroma spremembe Zakona o vojnih veteranih se premikajo".Tako je Ministrstvo za obrambo že izdelalo svoj predlog in ga tudi poslalo v usklajevanje na Ministrstvo za delo. družino in socialne zadeve. Po zadnjih informacijah bo v predlogu odpadla starostna omejitev SO let za invalide L. in 5. kategorije; status vojnega veterana bodo lahko dobile nekatere osebe, ki so opravljale določene naloge obrambe in zaščite, pogajalci in pazniki v zaporih, kjer so bili zaprti olklrjiJLA; priznana pokojninska doba za čas vojne ne lio več ^posebna«, temveč »delovna«... Dobili smo tudi podporo v naši zahtevi, tla se
Brigadir Anion Turk seznanja dane predsedstva ZVVS s prihodnjim razvojem Slih renske vojske.
Predsednik Komisije za kadrovska In statusna vprašanja Bojan Erltli
vdovam padlih v vojni za Slovenij<> omogoči enako upokojevanje kot vdovam iz druge svetovne vojne ter da se pripadnikom stalne sestave TO prizna zavarovalna doba s povečanjem do .i I. i 1.1992 in se izenačijo s prestopniki izJLA. V pogajanjih o spre-
membah zakona želimo končno doseči, da bo zakon enak za vse. ki so aktivno sodelovali v pripravah in vojni za Slovenijo. Sedmim socialno ogroženim članom je hila v tem času podeljena enkratna denarna pomoč. Tako kakor lani smo tudi letos vdovam padlih žrtev v vojni za Slovenijo omogočili brezplačen vikend v Rogaški Slatini. Po potresu v Posočju smo takoj začeli zbirati finančno pomoč za naše tamkajšnje veterane in do sedaj zbrali približno pol milijona tolarjev.
V delu ZVVS je nemogoče potegniti črto med delom komisij, sekretariata in predsedstva. saj se to tlelo medsebojno dopolnjuje. končno odločitev pa vedno sprejme predsedstvo, ki se je v tem času srečalo dvakrat. prvič aprila v Poljčah In drugič v K:i-kičanu pri Murski Soboti. Čeprav se predsedniki pokrajinskih odborov po funkciji člani predsedstva, pošiljamo zaradi javnosti tlela vse zapisnike tudi v območna združenja. kjer so dosegljivi članom. Oh u m. da je bila seja v Poljčah bolj namenjena oceni glavnega zbora, smo jo izrahili tudi za to. da smo od visokih predstavnikov GSSV izvedeli več o načrtih Slovenske vojske, ocenili priprave na veteranski praznik na Geossu, se dogovorili o sodelovanju na prireditvah, posvečenih vstopu Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pa smo se dogovorili o našem odnosu do pristojnega ministrstva in vlade. V Rakičanu je bil na dnevnem redu že opisan veteranski zakon, analizirali smo podatke o financiranju območnih združenj, slišali informacijo o delovnem srečanju sekretarjev območnih združenj in se posvetili načrtu dela ZVVS v drugem polletju.
Delovna srečanja s sekretarji območnih združenj, ki jih organiziramo dvakrat letno, so se pokazala kot dobra oblika dela. V Žalcu je bilo največ govora predvsem o novem vodenju danske evidence. Letos smo uvedli sistem, po katerem v območnih združenjih sami vnašajo aii spreminjajo vse podatke o svojih članih (spremembe naslovov, podatke o plačilu članarin ...) ter sami vnaša-

Svoje sla k nspeinemu srečanju na 1'okljtiki
prispevala Janez Kunslelj In Janez koselj.
Šefa predsedstva ZVVS v Kaklaimi pri Murski Soboti
Veteran st
24 • SEPTEMBER 2004
êT. 24 • SPTEWBER ?004 VETERAN 9
C
Vaše pismo
D
10
Izjava o odstopu z mesta »sekretar ZWS Območja Mežiške doline». posledično tudi z mesta sekretar ZWS PO Koroška- in z mesti -član Komisije za kadrovska in statusna vprašanja ZVVS.
Vzrok odstopa
ZVVS ne upoiteva dokumenta »Predlog za začetek postopka a spremembo 6. člena ZVV«, ki gaje ZVVS PO Koroška posredovala na letošnjem GZ ZVVS na Vrhniki. Zgoraj navedeni dokument je predsednik ZVVS PO Koroška g. Vili jem Donau na GZ na Vrhniki prebral v celoli. Dejstvo je, da je hil lak. h rez dodatne obravnave na GZ tudi enoglasno sprejet. Kar pa je sprejeto na GZ kot najvišjem organu naše ZVVS, se ne sme z nikogaršnje strani spreminjati (sprejet sklep na GZ lahko spremeni le GZ).
Ravno to pa potne ZVVS z dokumentom »Predlog sprememb in dopolnitev zakoni o vojnih veteranih« pod točko "2. Varstvo vojnih veteranov«, katerega so poslali na Ministrstvo m delo, družino in socialne zadeve. Čeravno v dokumentu »Območnim '/druženjem veteranov vojne /.a Slovenijo« trdijo, da se dokument po vsebini ne razlikuje od dokumenta, ki so ga veterani PO Koroške predstavili na letošnjem GZ na Vrhniki in ki je bil na GZ na Vrhniki v celoti sprejet (dokument sam je bil lastnoročno Izročen s sirani predsednika ZVVS PO Koroška g. Vilijema Donaua po njegovem nastopu na govorniškem odru delovnemu predsedstvu GZ na Vrhniki), jc povsem jasno. d;i to ni tako. saj v njem ostaja sporen tekst, navajam citat -... ima vojni veteran, kodpjHilniSOlelstarosti... konec citata, ki omejuje pravico do varstva po tem zakonu velikemu številu naših članov. Nesporno je ravno zaradi lega dela teksta prišlo s sirani ZVVS PO Koroška do predloga »Predlog za za-
Veteran
četek postopka za spremembo 6. člena ZVV«, ki je bil kasneje naGZ na Vrhniki v celoti sprejet. Zoper Predlog o spremembah iti dopolnitev zakona o vojnih veteranih», katerega je ZVVS poslala Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, sem odločno protestiral že na delovnem srečanju sekretarjev v Žalcu, kjer nismo prišli do skupnega stališča. Sem pa lam pridobil od generalnega sekretarja g. Jožeta Kužnimi in podpredsednika ZVVS g. Jožeta Čibeja vsaj ustni izjavi, tla se strinjala, da je omejitev 50 let protiustavna. Seveda na delovnem srečanju v Žalcu nisem mogel razumeli, da lahko potemtakem ZVVS sploh pošlje Ministrstvu n delo. družino in socialne zadeve »Predlog sprememb in dopolnitev zakona o vojnih veteranih«, za katerega funkcionarji ZVVS sami menijo, da je protiustaven!!! Menim, da je spremembo 6. člena ZVV dolžna ZVVS izpeljati
tako. kot je bilo sprejeto na CZ na Vrhniki. Nihče nima pravice kjerkoli s komerkoli pogajati se in sklepati kompromise o veteranskih pravicah». Te veteranske pravice, posebej še, če so v obstoječem znkonu protiustavne. je treba zahtevati. Enako stališč e sem odločno zastopal tudi na seji UO ZVVS OMD, ki je potekala 17. junija 2004 v naši pisarni v zgradbi Občine Ravne na Koroškem.
Moje delo v ZVVS OMD kakor tudi na ZVVS PO Koroška in v ZVVS (delovna srečanja sekretarjev, udeležba na glavnih zborih,.,) je temeljil» na večji prepoznavnosti naše organizacije (povečanje prisotnosti članov ZVVS OMD na proslavah, družabnih prireditvah, pogrebih...). v vključevanju čim večjega števila članov našega območnega združenja na tekmovanjih v okviru ZVVS in izven (streljanje, ribolov, planinarje^ nje... - rezultat je viden na vete-
Pojasnilo ZVVS
Varstvo vojnih veteranov 6. člen Zakona o vojnih veteranih - prvi odstavek: Pravico da varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti alijeprl njem nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
Predlog ZVVS PO Koroška:
Pravico do varstva po len) zakonu trna vojni veteran ne glede i¡a starost, pri katerem je nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti ali Je Izgubil delo zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivali.
Predlog ZVVS:
prnrirn da varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 50 let aH koje pri nJem nastala popolna Izguba delovne zmotnosti in ko mu Je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, prenehalo delovno razmerje (socialno ogrožen (lanj.
Solidarnostni sklad
ZVVSJe med temeljne naloge na prvo mesto uvrstila -pomoč otrokom in svojcem padlih žrtev vojne za Slovenijo«in takoj na drugo -pomoč socialno ogroženim članom'. Samo v času po letošnjem glavnem zboru smo denarno pomagali že sedmim članom, osem novih Je v postopku potrditve: vdove padlih žrlev smo obdarili z brezplačnim vikend paketom v Rogaški Slatini: trenutno poteka akcija zbiranja pomoči veteranom Posočja, katerim je ZVVS že nakazala 100,000 SIT; pripravljamo solidarnostno akcijo za potnoč po avgustovskem katastrofalnem neurju s loto na Konjiškem In Miklavž bo tudi letos obdaril otroke padlih žrlev vojne za Slovenijo.
Prav tako Izredno cenimo tn spoštujemo solidarnost posa-meznlkov.
Jože Kuzinan Generalni sekretar
ranskem ilonui na Obretanovem - številni pokali in v idne uvrstitve), predvsem pa sem venomer prisluhnil težavam naših članov na terenu in se boril za to. da hi jim čim bolj lahko pomagal. (Našemu ('O ZVVS OMD sem predlagal ustanovitev sklada za finančno pomoč našim članom, kamor bi sani pni vložil svojo nagrado -izplačilo 20.000,00 SIT. ki sem jo prejel za delo v lanskem letu. Ker moj predlog ni bil sprejet, sem lo denarno nagrado kljub temu, da sem bil v i istem času prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, podaril članu našega združenja, očetu samohranilcu. z željo, da jima ho (njemu in njegovemu sinu) Miklavž in Božiček vsaj make lepši.) Ni mi žal niii minute, ki sem jo namenil naši veteranski organizaciji, predvsem ne zato. ker vem, da sem svoje delo opravljal častno in pošteno. Rezultati mojega in našega dela v 110 ZVVS OMD so v tem letu in pol. odkar sem bil sekretar ZVVS območja Mežiške doline, več kot vidni. Ker se želijo posamezniki »pogajati« in »sklepati kompromise» z državnimi organi in s predstavniki oblasti, ti pa po mojem globokem prepričanju /a osnovne ustavne pravice veteranov (navajam cilat: v Republiki Sloveniji so človekove prav ice ustavnopravna kategorija. Ustava Republike Slovenije (Ur. lisi RS. šl. 33/01) v 2. poglavju (Človekove pravice in temeljne svoboičinc) v I-t. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol. jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazilo, družbeni položaj ali katerokoli drago osebno okoliščino. Vsi so pred zakoni enaki, konec citata) niso sprejemljivi, protestno odstopam iz vseh zgoraj naštetih funkcij v ZVVS. Veteranski pozdrav vsem članom ZVVS!
Danilo Šmon
ÉT, 24 ■ SEPTEMBER 2004
Zgodbe Iz naše vojne )
nih skladiščih JA,« je leta 1991 med drugim povedal Adi Vid-majer, ki je bil tudi med redkimi poveljniki TO, ki leta 1990 niso oddali orožja v skladišča J1A. Čas vojne za Slovenijo se nenehno oddaljuje, z njim tudi čas grozovitih in nečloveških dogodkov, ki so se zgodili na tleh nekdanje skupne države. Lelos smo poslali sestavni del velike Evrope, vendar tega najhrž ne
bi bilo, če si prej ne bi izbojevali svoje samostojnosti in neodvisnosti, ki sta bili naš dolgoletni sen. Kaj nam Evropa dejansko prinaša, še ne vemo, vsekakor pa moramo hiti sposobni ohraniti narodno identiteto in samostojnost, ki je bila izbojevana zgodovinskega leta 199!.
Darko Naraglav
Spomini na vojno za samostojno Slovenijo
Iz današnjega zornega kota bom poskušal površno opisati samo nekatere dogodke oziroma občutke, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin na junij in julij 1991 v Pokrajinskem štabu za teritorialno obrambo (PŠTO) za Dolenjsko v Novem mestu. Vsi listi, ki ste med osamosvojitveno vojno bili v tem, se verjetno še spominjate dogodkov iz tega časa. Pri opisovanju namenoma nisem uporabljal imen.
Opisovalca teh dogodkov se boste lahko spomnili po hitrosti delitve hrane, dostavi hrane na teren (Marof, Bela Cerkev), kuhanju dobre jutranje kave, hladnem pivu in čokoladi oh večernem kartanju, katerega globoko v noč so vznemirjali zvoki stre Ijanjaiz vojašnice Bršljin. Nekateri se me boste spomnili iz dni pred plebiscitom za samostojno Slovenijo, ko smo stražili prostore PŠTO za Dolenjsko in vam nisem dovolil spati. Vsaki dve uri sem vas prebujal za zamenjavo straže. Na zadn|i jutranji straži na dan plebiscita sem stal tudi sam. Od tam sem odšel domov in z ženo takoj na volišče obkrožit »za« za samostojno Slovenijo.
Verjetno mi je bilo že ob razporeditvi v Teritorialno obrambo (TO) lakoj po odslužcnju voja škega roka usojeno, da bom sodeloval pri tem zgodovinskem dogodku.
Prišel je tudi 25. junij 1991, ko smo s tesnobo gledali prenos razglasitve samostojnosti Slove nije, a v srni smo čutili, da smo
se odločili pravilno. Poziv na vojaške vaje je prispel na moj naslov že devet dni pred razglasitvijo samostojnosti. Slutil sem, da bodo te vojaške vaje drugačne od vseh dosedanjih na Gačah, v Črmošnjicah, Ur-šnih selili iu še kje. Pomikanje kolone bovov iz Po-gancev. ko je počil prvi strel na Dolenjskem, v smeri Medvedje-ka sem opazoval še iz tovarniških oken tovarne Revoz Prišlo je tudi jutro 30. junija 1991, to je dalum, ročno popravljen na pozivu na vojaške vaje. Na PŠTO za Dolenjsko je bilo precej živahno. Obleko Jugoslovanske armade sem zamenjal za obleko TO. Razporedili so me v skupiti» za oskrbo. Imel sem srečo, da sem čez dan ali dva dobil celo puško SAR 80, s katero sem prijateljeva! podnevi in ponoči.
Hrana je biia okusna in raznolika. Delitve hrane iz dneva v dan hitrejša. Vsak dan je bilo treba skuhati vse več kave. V tem času se je že zgodil Med-vedjek. Bovi in kamioni iz Kra-
kovega gozda so biti že v naših rokah. Oklepniki so kmalu dobili zaščitno barvo TO, ki smo jo kupili kar v trgovini poleg
pSto.
Ujeti vojaki iz bovov in tovornjakov ja so bili zaprti v pritlič ju zgradbe PŠTO. Nosil sem jim hrano, se z njimi pogovarjal. To so bili mladi fantje, ki niso kazali nobenega sovraštva, ampak samo željo, da bi čim prej odšli domov. Tako se je nekega dne tudi zgodilo.
Primanjkovalo je orožja, odej ... Dobiti smo ukaz, da pregledamo zaplenjene tovornjake iz Krakovega gozda in naberemo čim več odej. Tovornjaki so bili parkirani v vojaškem skladišču v Žabji vasi in stražarji, ki so jih varovali, so nas opozorili, da so verjetno minirani. Kljub temu smo nalogo v celoti izpolniti.
V	naš štab sta prišla dva vojaka, ki sta pobegnila iz vojašnice Bršljin. Pridružil se nam je tudi pilot, ki je pobegnil z letališča v Cerkljah ob Krki. Snažilka štaba je bila zelo zaskrbljena. Njen mož je bil ostrostrelec v vo|ašnl d Bršljin.
Vodstvo štaba se je pogajalo z vodstvom vojašnice Bršljin o vdaji. Zelo napeto je bilo v času, ko je grozila ekološka katastrofa v vojašnici v Mokronogu, Predstavniki Jugoslovanske armade so imeli namen razstreliti rezervoarje, polne goriva. Spominjam se tudi dne, ko je bil najavljen letalski napad na Novo mesto. Vodstvo šlaba je izdalo ukaz o preselitvi štaba v smeri Dolenjskih Toplic. Takrat smo vso opremo že naložili na tovornjake. Pomagal sem pri odpiranju zabojev s strelivom in njegovi delitvi. Mnogo vojakov je bilo takrat še brez pušk. Orožja je zelo primanjkovalo, predvsem protiletalskega. Nočne vožnje naših vojakov v smeri Kočevja so bile namenjene oskrbi s tem orožjem iz skladiščJA
V	stanju pripravljenosti, ko čakaš v preddverju sedeža štaba s prstom na sprožilcu puške, človek mrzlično razmišlja, kako bo ravnal ob napadu. V vojnih razmerah se človek spremeni, postane bolj pozoren na dogajanje okoli sebe.
Na srečo ni prišla do napada Poveljstvo štaba je ostalo v Novem mestu.
Zanimiv je tudi dogodek, ko sem po nekaj dnevih dobil dovoljenje, da prespim doma. Žena me je prišla iskat pred štab, Pot je vodila v smeri Bršljina, mimo vojašnice Bršljin v smeri Mirne Peči. V avtu sem puško držal v rokah v stanju pripravljenosti in vseskozi zelo budno opazoval okolico.
Najbolj sla biia nad puško navdušena sinova, starejši (e imel takrat devet, mlajši pa pet let. Zaradi varnosti sem jo doma spravil na najvišjo omaro. Naš velik sovražnik je bita luida vročina, ki nas je spremljala v vojni za samostojno Slovenijo. Zelo gledana je bila televizija v pritličju štaba, kjer niso manjkale tudi videokasete z razvedrilno vsebino.
Moram zapisali, da smo bili v štabu v slilu »vsi za enega, eden za vse«, zato je bilo prijetno sodelovati s tako dobro ekipo, ki je v dolenjski regiji svojo vlogo V vojni za samostojno Slovenijo odigrala odgovorno in zelo uspešno.
Dogodki v vojni za Slovenijo so se prevesili v obdobje, ko smo že lahko rekli, da smo zmagali. Po 13 dnevih je prišel trenutek slovesa od puške in vojnih tovarišev.
Začeli smo se vračali k družinam, ki so še holj trpele kakor mi, ki smo bili neposredno vključeni v vojna dogajanja. Kol vojnemu veteranu ml ni vseeno, da danes nekateri poskušajo zmanjševati al: razvrednotili naša prizadevanja pred vojno za samostojno Slovenijo in med njo. Odločno obsojam takšna ravnanja.
Dokler ne izkusijo takšnih dogodkov na prvih bojnih Črtali, nimajo pravice dajali pavšalnih ocen o teh dogodkih, ki so zaznamovali kar nekaj družin tudi z izgubo njihovih najdražjih. Z vstopom v Nato in Evropsko linijo zaokrožujemo naša hotenja. Ne smemo pa pozabili na slovensko zavednost, kuliuro, jezik, naše znanje in iznajdljivost, ki morajo tudi v evropski družini pod okriljem Nata ostali naša stalnica za lepšo sedanjost in boljši jutri,
Joie Muh It'
ŠT. 24 ■ SEPTEMBER 2004
Veteran
13
Veterani so pregledali lansko delo
V dvorani gasilskega doma v Žalcu st> se 1 i. marca na občnem zboru zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Začetek zbora so s kratkim glasbenim sporedom popestrili učenci OŠ Žalec.
Po njihovem nastopu je sledilo izčrpno poročilo predsednika Območne organizacije Zdenka Terpina, ki je to nalogo prevzel lani. V ZWS Spodnje Savinjske doline je 5S0 članov, to pa je še vedno precej manj. kakor bi jih lahko bilo, saj ima možnost pridobiti veteranski status več kot 200(1 oseb. Ena od prednostnih nalog organizacije je zato vključevanje novih članov. Terpin je bil v poročilu tudi primerno kritičen. Met! drugim je dejal, da nekateri še vedno želijo
Predsedniku Območne organizacije ZWS Spodnje Savinjske doline Zdenku Terpin u (leno) je srebrno plaketo ZWS izročil polkovnik Štefan Šemrov.
zmanjšaS pomen slovenske osamosvojitvene vojne. Tem je treba povedali, da se preteklosti ne da spreminjali, da je možno s|>reme-niti le prihodnost na podlagi dejanj sedanjosti. »V naši organizaciji delujemo tisti, ki nas je usoda združila, da smo se nekateri že leta 199(1. drugi pa v usodnih trenutkih leta 1991 znašli na pravi strani in se eni z orožjem v roki, drugi pa na druge. prav tako pomembne načine borili za samostojno Slovenijo, Ta preteklost nas združuje in povezuje ter nam daje moč in energijo, da bomo kljub nekaterim poizkusom diskreditacije in drugačnega prikazovanja zgodovinske resnice ostali pokončni in neomajni pri svojih zahtevah ...<• je med drugim dejal Terpin. Opozoril je tudi na potrebo po določeni spremembi Zakona o veteranih, saj je diskri-minatoren tio določene kategorije ljudi, ki so nedvomno dali svoj prispevek v osamosvojitveni vojni. Predvsem gre tu za delavce takratnih sekretariatov za obrambo in pripadnike Civilne zaščite. Lani so program uresničili skoraj stoodstotno. Med pomembnejšimi dejavnostmi so dobro sodelovanje med Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB ter Veteranskim društvom Sever. Rezultat tega je bila zelo odmevna proslava v počastitev I. frontalne bitke Šla jerskega bataljona na Čreti. Znova je bilo zelo dobro izpeljano srečanje družin, ki so hranile orožje leta 1990/1991 in so prejele naziv Slovenska družina. Prav tako uspešno je bilo tradicionalno športno in rekreativno srečanje veteranov v Preboldu. Zelo zanimiv in družaben je bil ogled sejma Sodobna vojska 2003 v Gornji Radgoni, ki sta se ga udeležila dva polna avtobusa članov. Organizirane pa so bile tudi tri slovesnosti ob sprejemu novih članov. Ob tem ni manjkalo dejavnosti posameznih komisij, ki so prav tako podale svoje poročilo. Oh koncu občnega zbora so sprejeti še delovni program za to leto, ki se bistveno ne razlikuje otl lanskega, saj gre za ustaljene oblike delovanja. Vsekakor pa naj bi letos postavili primerna spominska znamenja na objektih, kjer so potekali pomembni dogodki pred osamosvojitveno vojno in med njo. Na tokratnem občnem zboru so podelili tudi več priznanj ZWS. Srebrno plaketo ZWS je prejel
Zdenko Terpin, ki je leta 1992 jtrevzcl funkcijo predsednika iniciativnega odbora ZVVS v Občini Žalec. Organizacijo je votli I vse do ustanovitve društva lela 1999. Ponovno pa je njen |>redsednik otl lanskega leta. Spominsko plaketo ZVVS je prejel župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki ima zelo pozitiven odnos do vseh veteranskih organizacij slovenske zgodovine. Bronasto plaketo slovenske veteranske organizacije so prejeli Franc Vidmar, prof. Milan Dobnik, Milan Vogrinc in Jože Hlade. Ob tej priložnosti so bili podeljeni tudi irije znaki Manevrske strukture narodne zaščite, ki so jih |>rejeli nekdanji pripadniki TO, ki so leta i 990 sodelovali pri projektu MSNZ iti skriiju orožja v tajna skladišča. Znake so prejeli Gorazd Selišnik, Milan BeloŠeviČ in Anton Breznikar,
Zbor so veterani iz Spodnje Savinjske doline končali z družabnim srečanjem.
D. Naraglav
Vrunčev lovski dom
na Svetini
Verjetno ni daleč otl resnice trditev, da leži Vrunčev lovski dom na enem od najlepših koščkov naše domovine, na Svetini nad Štorami. Tega so se verjetno zavedali tudi štorski borci davnega leta 1959, ko so zasadili prvo lopato in s prostovoljnim delom v štirih letih ter s 4680 opravljenimi urami leta 1962 zgradili dom, ki je bil namenjen oddihu borcev. Na nedeljo, 15. julija 1962, je bilo slovesno odprtje doma.Tega dne so odkrili tudi ploščo na domu, na kateri je zapisano, tla je dom posvečen junaku Franju Vrunču, komandantu 1. celjske čete, kt je bila ustanovljena v neposredni bližini.
To je le na kratko navedena zgodovina Vrunčevega doma. Časi so se spreminjali in spremenilo se je intli lastništvo Vrunčevega doma. Na veliko veselje borcev je Železarna Šlore lela 1983 predala ta dom v lastništvo lovsld družini Bojansko Štore, Pri izbiri novega lastnika je imela Železarna Štore, ki je bila velika !iotra tega doma, resnično srečno roko.
V	vseh letih od prevzetja doma so člani lovskega doma dokazovali, da so odlični gospodarji, organizatorji in gostitelji,
Člani lovskega doma Bojansko Štore so dom temeljilo preuredili in ga še vedno marljivo vzdržujejo. Tako so se vsi prazniki, ki izhajajo iz časa NOV, praznovali nemoteno še naprej. Za to gre zahvala vsem lovcem in njihovemu predsedniku Rajmiju Jelenu, ki vedno znova poudarja, da so vrata vsem ljudem dobre volje na široko odprta, predvsem pa, da so Imrci vedno dobrodošli.
Zaradi odlične lege doma in veličastnega razgleda z njega so v nept>-sredni bližini postavili strilp za potrebe policije. Med agresijo na Slovenijo leta 1991 so dom m stolp varovali pripadniki TO. Iz obdobja osamosvojitvene vojne in varovanja stolpa na Svetini je nastala zgodba, ki je objavljena na f (11. strani knjige mag, Viktorja Krajnca z naslovom Izpolnjena pričakovanja.
V	zadnjem času so na domu odkrili spominske plošče veteranom, častnikom, veteranski organizaciji Sever, letos pa so jo Planinskemu društvu Šlore, To ohranja spomin na pohod legendarne 14. divizije od Gračnice prijtirkloštru do Svetine. V domu pripravljajo letne konference skoraj vsa društva, v njem pa posamezniki praznujejo tudi različne življenjske dogodke, birme, poroke, sedmine, rojstne dneve...
Srečko Križanec
Na Vrunčovem lovskem domu odkrili spominske plošče veteranom, častnikom, veteranski organizaciji Sever, letos pa so jo Planinskemu društvu Štore.
ŠT. 24 ■ SEPTEMBER 2004 veteran
Vaneca 1941-2004
Pri spominskem Dom« borcev in mladine v Vaneči je 17- julija potekala prireditev pod naslovom »Ne pozabimo preteklosti!», ki jo je pripravilo Območno združenje '¿'/M NOB Murska Sobota v sodelovanju z območnimi združenji ZZH NOB Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. S prapori so se je udeležili tudi člani območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo 1991 ter člani območnih združenj Zveze slovenskih častnikov in veteranov združenja Sever celotnega Pomurja. Več kot 600 udeležencev je ob 11, uri pozdravil predsednik OZ ZZH NOB Murska Sobota Štefan Žekš. Opomnil je zbrane na prenašanje izročil in vrednot narodnoosvobodilnega hoja 1941-1945 na mlajše rodove; to ¡e za njim ponovil še slavnostni govornik predsednik GO ZZli NOB Slovenije Jožef Božič. Le-ta je izrazil tudi kritiko slovenski zunanji politiki, ki je dopustila, da na slovesnosti ob 60-letniti izkrcanja zaveznikov v Normandiji ni bilo slovenskih predstavnikov, ter pozval k večji strpnosti in nerazdvajanju v slovenski družbi, Poslanec In novi predsednik l)Z Feri 1 lorvat (prisotna sta bila še poslanka Maria Pozsouec in poslanec Geza Džuban) je v svojem nagovoru opomnil, da je NOB bil del evropske in svetovne koalicije v boju proti fašizmu in nacizmu ter temelj današnje slovenske države.
Preživeli borec iz Vaneče Stane Červič - Bojan (20. oktobra 1944 sla v Vaneči v boju z madžarskimi okupatorskimi vojaki padla Dane Šume-njak - Miran in Alojz Kosi - France) je prejel zlato plaketo ZZB NOli Slovenije. Med drugim je dejal: »To priznanje prejemam kot spomin na dogodke tukaj, v Vaneči. pred 60 leti in kot spomin na padla soborca.« Posmrtno (umrl je 7. julija letos) pa je bila srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije dodeljena Ludviku Černiju, dolgoletnemu predsedniku KZ ZZB NOB Beltinci.
V	bogatem kulturnem programu so sodelovali šolarji OŠ Puconci, pevke iz Dokležovja ter pihalna godba Dl' Ljutomer, sledilo pa je družabno popoldne borcev, aktivistov 01'. veteranov vojne za Slovenijo 1991. veteranov policije Sever, slovenskih častnikov ter mnogih občanov bližnje in širše okolice Vaneče.
Za veterane vojne za Slovenijo 1991 ter veterane Združenja Sever je spominski Dom borcev in mladine v Vaneči še posebej pomemben zato, ker je po 20 letih v njem le spominska soba NOB v Prekmurju. Po dogovoru konec maja letos v Lendavi pa obstaja možnost, da se v enem izmed prostorov doma uredi tudi spominska zbirka vojne za Slovenijo I l)l)l. za katero bi gradivo prispevali veterani vojne za Slovenijo 1991 ter veterani Združenja Sever,
V	drugi polovici oktobra bo posebna slovesnost ob 60-letnici liitke treh partizanov z madžarskimi okupatorji v Vaneči ter 20-letnici zgraditve spominskega doma. Tedaj bi Inla prava priložnost za odprtje nove zgodovinske zbirke.
Filip Malko
Letos se bodo družine spet srečale v Založah
Junija 2000 so se v Savinjski dolini ponosno in slovesno spomnili desete obletnice, ko jeJLA hotela razorožiti slovensko TO in takratno milico. Oh obletnici so na obrambni stolp sredi Žalca vzidali spominsko ploščo. Družinam, ki so skrile in shranile orožje Teritorialne obrambe, policije in strelske zveze na svojih domačijah, pa so podelili priznanje Slovenska družina. Priznanje jim je podelila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, s čimer se je tem družinam tudi tako zahvalila za njihov prispevek pri osamosvajanju Slovenije, ki je še vse premalo poudarjen. Na Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline so se ob tem jubileju tudi odločili, tla ostanejo s temi družinami v tesnejših stikih. Med drugim so se odločili za organizacijo vsakoletnega srečanja. Pno takšno srečanje je bilo pred štirimi leti v Mariji Reki nad Preboldom. kjer sla orožje hranili domačiji Draga Lobnikarja in Slavka Artclja, v Šeščah je bila to družina Vinka Cijana, v Pongracu v KS Griže pa družina Zlatka Freliha. Temu druženju je naslednje leto sledilo srečanje pri Satlerjevih v Založah v Občini Polzela. Na tem območju je orožje hranilo
pet družin, in sicer družini Uanija in AlojzaSatlerja iz Založ, družina Vilija Cremožnika iz Dobriča, družina Avgusta Likeba iz Založ in družina Filipa Završnika iz Zgornjih Grušovelj,
Predlani so se družine srečale na Dobrovljah v Domu borcev v Občini Braslovče. Tam so orožje skrivate dve družini Janžovnik, družina Rovš-nik, družina Kokovnik in družina Damjana Kosa iz Prapreč pri Vranskem.
Lansko, že četrto srečanje je bilo ponovno v Mariji Reki. V imenu organizatorjev ga je začel Zlatko Frelih s pozdravom in z dobrodošlico, Slednjo so s pesmijo oh spremljavi citer zaželeli tudi ljudski pevci Kulturnega društva Marija Reka, ki ga vodi Cita Galič. Zbrane je nato nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Zdenko Terpin, ki je udeležence tudi pozval k minuti molka za preminulega Ludvika Semprimožnika, ki je v času neoddaje orožja JLA odigral nadvse pomembno vlogo. V nadaljevanju sta zbranim spregovorila še župana Občine Prebold Vinko Debelak, ki je družinam organizatorkam podelil tudi spominska darila, in župan Občine Žalec Lojze Posedel. Oba sla poudarila pomen takratnih dogodkov za osamosvajanje ter pogum teh družin, saj ni bilo tako enostavno imeti na svoji domačiji to orožje, ki ga je JLA hotela zase. To je v svojem nagovoru poudaril tudi Adi Vidmajer, ki je bil v tistem času komandant SI. območja Teritorialne obrambe v Žalcu. Slednji je še dejal, da je zelo vesel, ker je takrat spoznal te družine, s katerimi je poslal velik prijatelj. Družine, ki so bile organizatorke srečanja, so bile tudi ob tej priložnosti deležne posebne pozornosti še od Območnega združenja ZVVS. Prejele so knjige mag. Viktorja Kranjca Izpolnjena pričakovanja.
V	Marija Reki so se še dogovorili, kje ho naslednje srečanje. Po nekakšnem vrstnem redu triletnega kroženja so letos tako na vrsti znova družine iz Občine Polzela. Dobili se bodo pri Satlerjevih v Založah in se spomnili na tisti čas, ko ni bilo prijetno imeti pod svojo streho orožje in strelivo ter vse to držati v strogi tajnosti. To sta bila hvalevreden pogum in odgovornost, ki sta svojo pravo vrednost pokazala leto pozneje v osamosvojitveni vojni.
I), Naraglav
Spominska slovesnost na Jezerskem vrhu
V	soboto. 26. junija, sta OZVVS Kranj in VPD Sever Gorenjske v počastitev dneva državnosti in spomin na dogodke junija 1991 v okviru osamosvojitvene vojne za Slovenijo na mejnem prehodu Jezerski vrh pripravila skupno slovesnost. Prireditve se je udeležil tudi župan Občine Preddvor Franc Ekar. Dogodki iz leta 1991 na Jezerskem vrhu so vsekakor aktualni, vendar ne dovolj znani. Pred i 3 leli je na tem mejnem prehodu jugovojska izstrelila prve topovske strele, na mejna poslopja, tudi na poslopja sosednje države Avstrije. To dejanje je še kako odmevalo po Evropi, saj je pokazalo, tla je zadeva zelo resna in skrb vzbujajoča. Tako ima jezerski vrh s poškodovanjem obeh mejnih blokov trajen spomin in opomnik na dogajanja leta 1991.
Skupinska slika nekaterih udeležencev spominske prireditve na mejnem prehodu Jezerski vrh
ŠT. 24 • SEPTEMBER 2004 veteran
Prijeten veteranski večer
Na povabijo predsednika Združenja Sever Ljubljana Emerika Peterke se je delegacija OZWSLjubljana junija pod vodstvom predsednika Andrejajam-nika udeležila občnega zbora Policijskega združenja Sever Mesu Ljubljana. Ta je potekal v prosiorih Policijske Sole na Kotnikov! ulici v Ljubljani.
V	priložnostnih nagovorili sta predsednika obeh veteranskih združenj poudarila tvorno sodelovanje obeh organizacij, ki je skoraj že bratsko. Obenem sta poudarila problematiko urejanja statusa veteranov in prostorske ter finančne probleme, Id ovirajo veteranski /druženji pri uspešnem delu. Začrtala sta tudi nadaljnjo skupno pot, ki bo temeljila na prijateljstvu in ohranjanju vrednot osamosvojitvenega boja za nadaljnje generacije.
Na občnem V!boni je predsednik Emerik Peterka podelil tudi priznanja Združenja Sever zaslužnim članom in sodelavcem. Večer je minil v prijetnem veteranskem druženju in obujanju spominov tia vojno 1991.
A.J.
Kocevci so praznovali
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kočevje so imeli aprila letni občni zbor v znanem in za sloveasko zgodovino pomembnem SeSkovem domu. Občnega /boni so se poleg članov OZWS Kočevje udeležili župan Občine Kočevje in poslanec v Državnem /boni Janko Vebcr. predstavniki OZWS £momel|, Ribnica in Domžale ter predstavniki Občinske gasilske zveze Kočevje. Zhorjc potrkal po prej sprejetem poslovniku in dnevnem redu.
Poročilo predsednika, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo o delu častnega razsodiiča so hila sprejeta in potrjena brez popravkov.
V	točki dnevnega reda, v kateri naj bi ibor veteranov sprejel predlagani Poslovnik o delu častnega razsodišča, je član OZWS Kočevje imel pripombo na tak predlagan poslovnik, češ da je preobširen in da ima preveč členov. Pred-lagitl je, da se ta poslovnik ne sprejme in da se pripravi novi. .Novi poslovnik naj bi pripravili llojan Sobar, Mihael Petrovič mlajši in Alojz Campa. Splošno delo OZWS Kočevje v letu 200} je bilo sprejeto in ocenjeno kot uspešno i ¿Hjo. da se takšno delo nadaljuje.
Zbor veteranov je sprejel predlagan načrt dela za leto 2004, ki je bil ovrednoten s finančnimi kazalci.
I'i i kiinčanem zboru je sledil prigrizek: člani so se družili, obujali spomine in načrtovali nove potrebne akcije, ki so vsem skupaj koristne.
Darko Čop
Sevniški veterani so izvolili novo vodstvo
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Sevnica se je v četrtek, 1 i maja. v Osnovni šoli Savo Kladnik Sevnica sešlo na volilnem /boni in izvolilo nove organe, ki lntdo v naslednjih štirih letih vodili organizacijo. Zbor OZWS Sevnica je med drugimi sklepi zadolžil predsedstvo, da pod vodstvom novega predsednika Venčeslava - Slavka Hočevarja uredi cvf-denco članstva, izvede postopke za nabavo prapora in po možnosti že le los izpelje njegovo razvitje kakor tudi postopke in podpis Listine o medsebojnem sodelovanji) vseli treh veteranskih organizacij Sevnice, saj so se vsi veterani bojevali m isti cilj v boju za slovensko samostojnost pred dvanajstimi leti ali pa so branili našo državo pred okupatorjem pred petimi desetletji.
Skupaj bodo delovali tako. da bo biti veteran za vsakega posameznika čast 1er da ga bo tako dojemala tudi javnost, še posebej pa država Slovenija. Dežurstvo OZWS Sevnica je na sedežu OZWS Scvnka v pisarni Združenji slovenskih častnikov - Občinskega združenja Sevnici na Cankarjevi K) v Sevnici, vsak petek odl). do 11. ure.
Zbora OZWS Sevnica so se udeležili tudi generalni sekretar ZWSJoie Kttz-m;m, predsednik OZWS Krško Kudi Smodič. ki je tudi član Pokrajinskega odbora 2YVS Posavje, blagajnik in član Predsedstva OZWS Krško Drago Kramar.
Janez-Janko II las
Štiričlanska delegacija članov OZVVS Tržii Je t spominskemu znamenju, ki so ga ob ileseli obletnici vojne -a Slovenijo postavili pri nekdanji stražnici na IJubeljii, položila cvetje.
Pohod po poteh TO
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič vsako leto v počastitev dneva državnosti in spomin na osamosvojitveno vo|no 1991 pripravi dvodnevni planinski pohod. Žal jim je letos slabo vreme preprečilo izvedbo dvodnevnega pohoda, tla pa ne bi pretrgali tradicije, so se organizatorji odločili /a enodnevni pohod. Na dan državnosti 25. junija so se pohodnikl v deževnem jutru zbrali v Bistrici pri Tržiču in krenili prek Bistriške planine, severnega pobočja Do-hrfe prmi cilju pohoda, ki je bil v Podljubeljti. Ves čas pohoda jih je spremljalo pravo neurje z dežjem in s sodro, vendar to ni vplivalo na razpoloženje pohodnikov. Dodobra premočenim so po šestih urah hoje prišli na cilj. V gostilni Ankele v Podljubeljti so bili ob krajšem postanku deležni gostoljubnega sprejema in okrepčila, za katerega vsako leto poskrbi lastnik in njihov član. veteran Dragan Njegovan.
V	brunarici rekreacijskega centra v Podljubeljti so sejim pridružili veterani, ki niso bili na pohodu. Lastnik centra Janez Ahačič. tudi sam veteran, je poskrbel, da so se v prijetno toplem prostoru posušili in resnično dobro počutili. Posebna zahvala gre veteranu Lojzetu davi-čii in njegovi ženi, ki sta poskrbela, da niso bili lačni.
Tovariško srečanje so izkoristili tudi za slovesno podelitev članskih izkaznic novosprejetim članom, štiričlanska delegacija pa je k spominskemu znamenju, ki so ga oh deseti obletnici vojne za Slovenijo postavili pri nekdanji stražnici na Ljubelju, položila cvetje. S takšnimi dejavnostmi želijo trziški veterani delo svoje organizacije še holj približati interesom članov in tudi drugim občanom Tržiča. Ugotavljajo namreč, da je še vedno veliko veteranov neaktivnih.
Anton Sirilih
Občni zbor in razvitje prapora
Veterani Iz občin Šentjur in Dobje smo na letoSnjem občnem zboru, ki je .1. junija zasedal v gasilskem domu Lokarje, ocenili svoje delo v preteklem letu in potrdili program dela za letos. Predsednik OZ Edi Peperko se je najprej zahvalil vsem gostom in članom za udeležbo ter na kratko opisal delo organizacije. Kljub temu da je ta stara le tri leta, vse naloge in programe, sprejete v organih združenja, izvaja z vso odgovornostjo do članov. Njihovo število se je od ustanovnega občnega zbora povečalo kar za trikrat.
Posamezne eki|>e se udeležujejo tudi veteranskih iger. tako so v košarki zasedli odlično 2. mesto. Poskrbeli so tudi za socialno pomoč enemu od članov. Sodelovanje z obema občinama poteka zelo korektno. prav tako so stkali vezi s sorodnimi organizacijami Sever in ZSČ.
V	programu za letošnje leto so zapisali največjo željo vseh Članov, da ob dnevu državnosti razvijejo svoj prapor. Za konec občnega zbora so podelili častni naziv »Slovenska družina, družini Roblč iz Slatine pri Dobjem.
Kaj ima naša vojska
VEČNAMENSKI TRANSPORTNI HELIKOPTER AS 532 AL COUGAR
Gorski lev v slovenskih barvah
Ko smo ¡skali naslov za članek o najnovejši pridobitvi slovenskega vojaškega letalstva in s tem vse Slovenske vojske, sem nam je zdel najprimernejši ta, ki smo ga zapisali. Verjetno se boste strinjali, da bi lahko helikopter cougar ali puma po slovensko izdelovalci poimenovali kako drugače. Gre za helikopter, ki je zelo uporaben in zmogljiv, vendar ne v boju, ampak pri prevozu tako ljudi oziroma vojakov kot tovora. Mi pomembno, kje je ta lovor, v kabini ali obešen pod trupom. Po teh zmogljivostih je bolj podoben muli, kameli, oslu, volu ali konju, skratka močni in vzdržljivi tovorni živali. Takšne stroje naša, Slovenska vojska še kako potrebuje. Pa ne samo, da bo z njimi prevažala vojake. doma ali v mirovnih operacijah v tujini, ampak bo lahko še bolj učinkovito pomagala ljudem, ki jih bodo prizadele naravne ali kakšne druge nesreče.
Večnamenski transportni helikopter AS 532 AL cougar evropskega izdelovalca Euroeopter pomeni najsodobnejšo izpeljanko helikopterja super pume, ki ¡e prvič poletel leta 1978. Njegovo posadko sestavljajo pilota in tehnik letalec, poleg njih pa je v potniški kabini prostor še za 24 vojakov ali drugih potnikov. Glavna naloga cou-garja je prevoz vojakov in njihove opreme. Poleg tega se lahko uporablja za prevoze večjih tovorov, evakuacijo ranjencev in civilistov z ogroženih območij, za reševanje na morju in v gorah, metanje padalcev itn. Primeren je tudi za gašenje požarov, saj v posameznem letu prepelje do 3000 lilrov vode, kar je trikrat več kot beli 412.
Pogled na helikopter AS 532 AL cougar
Teža In nosilnost
Prazna osnovna izpeljanka coit-garja tehta 4500 kg, slovenski pa so zaradi dodatne elektronske opreme težki okoli 5180 kg. Največja dovoljena vzletna teža helikopterja AS 532 AL je 9000 kg, to je skoraj enkrat več kot pri helikopterjih beli 412. Tako lahko cougarstremi člani posadke prevaža do 3500 kg težak tovor.
Pogon
Za pogon cougarja skrbiladva turboosna motorja turbomeca makila 1 A 1, ki mu zagotavljata maksimalno moč po 1400 kVV, pri normalnem letenju pa
1184 kW. Motorja sta nameščena pred glavnim reduktorjem n ločena s požarno steno. V nasprotju s helikopterjem bellom 412, pri katerem gre iz motorja v prenosni sistem samo ena glavna pogonska gred. ima cougar za vsak molor svojo pogonsko gred. S tem se poveča varnost letenja, saj kljub odpovedi ene pogonske gredi še vedno varno leti. Glavni pogonski gredi se pri normalnem delovanju motorjev vrtita s hitrostjo 22840 vrtljajev na minuto. Moč iz pogonskih gredi se na glavni rotor prenašata prek glavnega
Takšen je cougar od zadaj.
reduktorja, v katerem se hitrost vrtenja zmanjša na 265 vrtljajev na minuto. Iz glavnega reduktorja potuje pogonska gred tudi do repnega rotorja. Ob tem se njena hitrosl vrtenja s 4888 vrtljajev na minuto prek vmesnega in repnega reduktorja zmanjša na 1279 vrtljajev na minuto.
Dolet In največja višina leta
Cougar ima uvlačljivo podvozje in to mu zagotavlja za 5 odstotkov večje hitrosti in 5 odstotkov manjšo porabo goriva v primerjavi z nepremičnimi sanmi, lako da leti več kot 1100 km daleč. Pozimi se na kolesa namestijo sani. ki zagotavljajo pristajanje in taksiranje na zasneženih površinah. Cougar lahko vzleta in pristaja do nadmorske višine 5100 metrov, njegov vrhunec leta pa znaša 7600 metrov.
Prevoz tovora in reševanje
Ker dvigne 3500 kg lovora, lahko nanj namestijo različne dvigalke. Tako se pod helikopter namesti prosta kljuka, na katero se abesi tovor, težak do 3000 kg. Če namestijo kljuko
26
Veteran
ST. 24 • SEPTEMBER 2004
NATIONAL
ARMY
MUSEUM
BRITANSKI NACIONALNI MUZEJ KOPENSKE VOJSKE PRIPOVEDUJE ZGODBO BRITANSKEGA VOJAKA SKOZI STOLETJA
Iz vojaka bojevnika v vojaka mirovnika
Če bi opravili anketo z enim samitu vprašanjem, kdo je največji tradicionalist, bi večina vprašanih odgovorila - prebivalci Britanskega otočja. Odgovor bi bil pravilen. Britanci oziroma Angleži so veliki ljubitelji starega in vsega, kar je povezano z njihovo zgodovino in preteklostjo. Zato so obiski v njihovih mtizejih prava paša za oči, in če hočete, tudi za dušo.
Verjetno ¡t mi vseh muzejev na Otoku najbolj /11:111 Britanski nacionalni muzej, ki se lahko polivali z neprecenljivimi zakladi človeškega dulia in dela ljudskih rok z vsega sveta. Seveda je vprašanje, kako Je vse 10 Imgastvo prišlo v Londonu. Vendar, danes je lani in lahko si ga »gledale, ne da hi plačali vstopnino.
British Imperial War Museum
Drugi znamenit muzej je Briianski imperialni vojni muzej, 'l ega je tela 1917 ustanovila britanska vlada in je eden od najbogatejših muzejev z gradivom iz prve in druge svetovne vojne. Odprl gaje kralj Jurij V. 9- junija 1920, vendar so ga septembra 194(1 zaradi nemških letalskih napadov zaprli, znova pa je javnost lahko vstopila v njegove prostore novembra llMb. Tako so si lahko obiskovalci poleg razstave o prvi svetovni vojni ogledali tudi razstavo o drugi svetovni vojni, V velikanskih prostorih so razstavljeni predmeti iz oheh velikih vojn, od pušk do topov in letal. V muzejskih depojili tiranijo tudi več milijonov različnih dokumentov, 'lato je v zbirki vojnozgodovinske in druge vojaške literature več deset tisoč knjig. 25 Usoi plakatov, 15 tisoč časopisov ter revij in 15 tisoč zemljevidov in načrtov. Na umetnostnem oddelku je več kol 12 listič slik, kipov in grafik. Zelo bogata je zbirka fotografskega gradiva, saj v Hrilisli Imperial War Museumu hranijo več milijonov fotografij in negativov 1. vojno in vojaško tematiko. Bogata je tudi fonografska zbirka, v kateri hranijo za več tisoč ur poslušanja plošč iti inagnclografskih (rakov. Razlogov za ohisk tega muzeja je torej veliko, vendar vam hi tokrat radi predstavili drug muzej, ki jc prav tako povezan z vojsko in vojnami. I'd svoje je morda celo bolj zanimiv, toda dejstvo jc, da je veliko manj znan kol British Imperial War Museum.
Bilka pri Watertooju: tako Jo Je ride! neki slikar.
National Army Museum [Nacionalni muzej kopenske vojske)
(le vas bo kdaj pot zanesla v britansko glavno mesto London, vam naj ne ho žal časa in ga obiščite. V njem boste slišali zgodbo britanske vojske in številnih mož in žena. ki so služili v njej. Spoznali boste nekaj najbolj zanimivih zgodb britanske zgodovine in izkušnje ljudi, ki so sodelovali v njih. Videli boste, kako so britanski vojaki tiveli in se bojevali od bilke pri Agincourtu pa vse do sedanjih dni. V tem muzeju oživijo dogodivščine britanskega vojaka, ki so se mu dogajale v minulih stoletjih.
Brez vstopnine
Preden opišemo nekaj podrobnosti iz muzeja, naj povemo, da v National Army Museumu ne poznajo vstopnine. Pričakovali bi, da se takšna ustanova financira iz vojaškega proračuna, da ga financira država. Vendar je to samo delno res, saj večino denarja zberejo drugače. Posebej zanimiv je tako imenovani Klub prijateljev Nacionalnega muzeja kopenske vojske. Njegovi člani prispevajo določene vsote denarja za tlelo te ustanove. Takšen način financiranja se je pokazal za zelo učinkovitega, saj je v Veliki Britaniji veliko ljudi, ki so pripravljeni
Krimska vojna leta 1854: naskok britanskih čet
prispevati denar, da bi ohranili britansko vojaško izročilo prihodnjim generacijam. Seveda imajo člani kluba nekatere ugodnosti. Tako si lahko ogledajo posamezne razstave. čeprav še niso uradno odpne, redno jih seznanjajo z dogajanji v muzeju in podobno. Med zaposlenimi v muzeju je tudi precej poklicnih vojakov, ki zaradi različnih, predvsem zdravstvenih razlogov ne morejo več služili v enotah britanske kopenske vojske.
Strogi varnostni ukrepi
Obiskovalci lega muzeja ne smejo bili in tudi niso preveč presenečeni nad strogimi varnostnimi ukrepi v tem muzeju. Ko smo pred desetimi leti prvič obiskali to ustanovo, so bili strogi varnostni ukrepi piv sledica delovanja sevemoirskih teroristov, zdaj pa veljajo zaradi muslimanskih skrajnežev. Vsako prtljago, ampak dobesedno vsako, je treba pustiti na recepciji in po presoji varnostnika vas lahko pregledajo še z magnetno napravo. V muzeju ni dovoljeno fotografiranje in poklicnemu fotografu lahko izjemoma dovoli nekaj posnetkov .samo direktor muzeja Letos smo muzej obiskali prve majski dni, sredi delovnega tedna. V muzeju je bilo kar nekaj obiskovalcev, ki so tvorili dve skupini. V prvi so bili šolarji, v drugi pa upokojenci. Druge obiskovalce bi lahko prešteli na prste ene roke. Otroci so povsod enaki in bolj jih je zanimalo, kje bodo lahko popili sok ali vodo kot pa razlaga njihovih učiteljev. Zato smo nekaj časa hodili z manjšo skupino upokojencev in kaj kmalu se je izkazalo, da gre za upokojene vojake in njihove soproge Toda tudi gospe so imele vojaške korenine, saj so bili. če ne že očetje, pa vsaj stari očetje vojaki oziroma častniki.
Rdeči plašči: britanski vo|ak 1415-1792
Prvi vsebinski sklop prikazuje evolucijski razvoj britanske vojske od bitke pri Agincourtu tio ameriške revolucije.
Na tem oddelku je glavni eksponat ludorski top v oblegovalnem pol
>8 Vetera»! sr. 24 • SEPTEMBER 2004
C
V spomin
3
Robert Škerjanec
(1968-2004)
KJ Julija nas je pretresla resi, daje po dolgotrajni bitki z boleznijo umrl veteran vojne za Slovenijo, porotnik SV in v vojni za Slovenijo poveljnik voda KI Robert Škerjanec. Vedeli smo, da se spopada s težko boleznijo, vendar smo bili prepričani, da ju bo premagal. ?,al je biki bolezen
močnejša t»d sovražnika, s katerim seje spopadel len 1991-Robcrt je bil kol m I .id častnik TO h svojim vodom že pred agresijo
JA ler v prvih in hkrati najtežjih dneh osamosvojitvene vojne na mejnem prehodu Ljubelj. Hiter 7lom in poraz, ki ju je na Ljubelju doživela JA, sta bila tudi njegova zasluga, l'o osamosvojitveni vojni se je zaposlil v takratni TO. z vso prizadevnostjo in mladostnim članom je usposabljal in usposobil vrsto generacij vojakov nabornikov. Med prvimi se je odločil va delo v mirovni enoti SV v Bosni, tudi to odgovorno nalogo je uspešno «pravil Željo, da bi nadaljeval delo na mirovnih misijah 11.1 kriznih oiiniot jih. pa mu jc preprečila huda bolezen.
7. vojaškimi častmi smo ga na njegovi zadnji poti v domačem kraju
pospremili številni prijatelji, sodelavci in bujni tovariši. Tvoj odhod. Kobi. je bil boleč za vse nas. ki smo te poznali, nenadomestljiv p i boš tvojima odraščajočima otrokoma in ženi. ki si jim bil
vzoren oče in mol Ostal nam boš v trajnem spominu.
O m s Tržič
Božidar -Martin Korošec
(1936-2004)
Po dolgi in hudi bolezni nas je konec aprila zapustil član našega združenja Darko Korošec. Kil je eden tistih, ki so bili razporejeni v enotah TO vse od njene ustanovitve. Bi! je poveljnik enot za podporo v bataljonu, nazadnje pa poveljnik čete minometovObčinskega štaba Radovljica, vseskozi pa inštruktor /a težko orožje v enotah TO Gorenjske.
leta 1991 je kot član Narodne zaščite Komunalnega gospodarstva Radovljica sodeloval pri izdelavi načrtov oviranja komunikacij. V svojem okolju je deloval zavzeto in odgovorno, do sodelavcev in prijateljev pa tovariško. Drugim, predvsem mlajšim je bil za vzor, saj jim je z vso predanostjo prenašal znanje o težkem orožju in topografiji.
Vedno se ga hotno spominjali kot dobrega prijatelja in zavzetega - vestnega terilorialca.
OZVVS Radovljica - Jesenice
OZVVS Veiike Lašče sporoča, da so v preteklih letih umrli štirje njeni člani.
Rado Kaplan
(1957-2000)
Aflh
I Med vojno za Slovenijo se je Rado Kaplan odzval klico domovine in sodeloval kot pripadnik veliko-laške TO čete v Krvavi Peči. enota v Sekiriščah. Po poklicu je bil avtoniehanik. zaposlen pri podjetju Avtoliiša v Ljubljani
Bil je zelo priljubljen med kolegi in prijatelji. Pogrešamo njegovo vedrino in se ga radi spominjam«.
Naj mu ho lahka slovensko zemlja.
Frenk Usenik
(1957-2000)
Klonil je pred neozdravljivo boleznijo in zapustil vrzel v dolžini, med kolegi in prijatelji. Zaposlen je bil na žagi v Robu in obenem gospodaril na kmetiji. Med vojno za Slovenijo je nesebično pomagal pri oskrbi velikolaškc čete TO in zbirnega centra v Krvavi Peči. Zahvaljujemo se trni za trud in čas. ki ga je prebil z nami
Naj mirno počiva v zavetju Sv. Lenarta.
Slavko
Zakrajšek
(1952-2002)
Po poklicu je bil zidar, potem je opravljal svoje tlelo tudi kot varnostnik. Bil je pripadnik veLikola-ške čete TO in je kot velik domoljub med vojno za Slovenijo sodeloval v Krvavi Peči v enoti Purkače. Vedno je liti poln energije, vendar je. ž,a!. nazadnje podlegel zahrbtni bolezni.
Ostal nam ho v trajnem spominu. Slava mu
Janko Petrič
(1947-2003)
Pred vojno za Slovenijo je bil Janko Petrič pri padnikvelikolaškečcteTO. Po ustanovitvi OZVVS Velike Lašče se nam jepridružil kot član in se tako v mil med nekdanje vojaške kolege, ukvarjal se je 7, lesno galanterijo, njegova spretna roka pa je naredila tudi marsikaj, kar bo za vedno spominjalo nanj. Njegov glas je utihnil in trii vet se ne bomo smejali njegovim dovtipom
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
ST. 24 • SEPTEMBER 2004 VETERAH
(	Šport	j
Tekmovan je ob dnevu državnosti
i.klfHl OZVVS Bela kraji ¡m med reševanjem naloge. (Folo: Toni Vorko)
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kočevje je Se Šestič organiziralo tekmovanje v vojaških veščinah v počastitev dneva državnosti. Tradicionalno tekmovanje je potekalo po kočevski dolini, start in cilj sla bila preti gostilno Lovšin. Tekmovanja se je udeležilo šest ekip: ekipe
ZVVS Bela krajina. Velike Lašče, Kočevje in OZSC Novo mesto ter ekipi iz taborniške organizacije Rud rjavega medveda iz Kočevja, Za uspešno opravljeno tekmovanje so morali tekmovalci pravilno določiti progo, na
delovnih točkah pa so reševali še naloge iz topografije, metali bombe: v krog, streljali t. zračno puško, skakali z mesta v daljavo in odgovarjali na vprašanja iz prve pomoči.
Tekmovanje je potekalo v dobrem ozračju in to je pripomoglo tudi k dobrim rezultatom ekip. ki so se uvrstile po naslednjem vrstnem redu:
1. mesto: ekipa OZVVS Kočevje v sestavi Robert Benko, Srečko Majetič in Igor Martič je dosegla i 17,HO točke.
36
V	okvira prireditev oh vstopu Slovenije v Evropsko tinij» je Območno združenje slovenskih častnikov Nova Gorica pripravilo mednarodno tekmovanje častnikov v praktičnem in preciznem streljanju s pištolo. Srečanjaso seudeležili častniki iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Poleg članov častniških organizacij so tekmovali tudi Člani sorodnih organizacij: člani ZVI severnoprlmorske regije, policijskega združenja Sever, Slovenske vojske in ZVVS. Skupno je tekmovalo 24 ekip iu nekaj posameznikov.
PO dvigu slovenske zastave in slovenski liinuii je prisotne nagovoril predsednik OZSC Nova Gorica stotnik Nikolaj Završnlk. Prisotne sta pozdravila tudi podžupan Mo Nova Gorica Tomaž Vuga in predstavnik ZSČ in GŠSV brigadir Bogdan Beltram; pozneje se je pridružil župan MO Mirko Hrnli1
V	praktičnem streljanju je prvo mesto
Veteran št. 24 ■ september 2004
2.	mesto: ekipa OZVVS Bela Krajina v sestavi Franc Štajdohar, Kubi Gregorič in Robi Rogelj je dosegla -4t)_i točke,
3.	mesto: ekipa OZSC Novo mesto v sestavi Miran Golob. Milan Obradinovič in Miroslav Može je dosegla 354,20 točke.
4.	mesto: ekipa OZVVS Velike Lašče v sestavi Dušan Hočevar. Stanislav Centa in Joško Intihar je dosegla 309.30 ločke,
5.	mesto: 11. ekipa tabornikov iz rodu Rjavi medved Kočevje v sestavi Klemen Jerman, Andraž Lavrič in Klemen Kaps je dosegla 227 ločk.
6.	mesto: I. ekipa tabornikov iz rodu Rjavi medved Kočevje v sestavi Matej Erjavec, Nejc Ravnikar in Bruno Hrovat je dosegla 203.50 točke in prejela tolažiloo nagrado. Po končanem tekmovanji: so v gozdarskem domu Marof podelili pokale, kolajne in tola-žilne nagrade. Vodje ekip soglašajo, da se v letu 2005 tekmovanje nadaljuje, želijo pa si čim večje udeležbe drugih ekip OZVVS. Organizatorji so se ob koncu zahvalili županu Občine Kočevje in poslancu v Državnem zboru Janku Vebru ter Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, ki sta prepevala k uspešni organizaciji tega tekmovanji
Vabljeni na naslednjo tekmo junija 2005!
Darko Čop
Mednarodno strelsko tekmovanje
zasitila ekipa IINUCII iz Trsta, druga je bila ekipa OZSC Nova Gorica III in tretja ekipa OZVVS Velenje.
Med posamezniki so v praktičnem streljanju prva iri mesta zasedli Kicardo Lipanitti, UNUCI1, Boštjan Pavlič. OZVVS Velenje in Stašo Sušmelj, OZSC Nova Gorica. Najboljši posamezniki v preciznem streljanju so bili Herman Okrogltč OZSC Nova Gorica, Milivoj Ban. I'ula 1 in Valter Likar. OZSC Nova Gorica.
Po podelitvi pokalov in medalj je sledilo družabno srečanje, na katerem je predsednik Zbora hrvaških častnikov iz Istrske ž.upani-je brigadir Cerovac predal spominsko darilo OZSC Nova Gorica.
K. ,il.
Strelskega tekmovanja se Je ndeleilla tudi ekipa l-cleranor iz sekcije Šempeter - l'r-tojba.
Veteranov (h)umor
V puščavi je dobra ludí voda v kolenu.
Posodobljen pastir ovac.
Riše: Milan Alaševič
■Čez zapornico samo z dovolilnico!-
•Kaj pa otrok ve, kaj je vojna!•
Kako ubiti glavobol
Tako si predstavljajo novinarja, ki piSe o veteranih.
Varčevanje s strelivom
(Veteranski) zakon »lačni Franc«
Veteranova dilema: »Grem na Geoss, grem v Divačo...!'