GLAS ^° XLVIT1 - št. 52 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 4. julija 1995 danes dežela Stranl4 Grad Kamen ima vse več obiskovalcev stran 16 Kmečki turizem z letalom Gorenjska^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom usne^e v m°J' deieli v Postojni - Slovenska izseljenska matica in občina Postotna sta Jih j n° Pr*red'l' 40. srečanje v moji deieli, srečanje slovenskih izseljencev. Tokrat se dru* h Vro^' dostojni zbralo blizu 3000. Dopoldne je biia v jami maša, popoldne pa Post • n° d™*™)?' na katerem so za razvedrilo poskrbeli naši in izseljenski ansambli. izrt°^na 0 tud* prihodnje leto gostitelj srečanja, na katerem je bila najpogosteje G0vena. m*s Cerklje je na osrednjo turistično prireditev pod Krvavcem povabilo vetje va pa rane .aZsiavi- 'frtr/»' in vrtnarje, društva, čebelarje, obrtnike in priznane gostince. Cl ffihpšr iJU, f gospodinje iz Cerkelj in okolice, lovska sekcija turističnega društvt rnulj V?m*** trofeje... Prireditev je v petek zvečer odprl cerkljanski župan P, dogodku M strani 5. - • !>./. Državni zbor končuje zasedanje Proračun sprejet Ljubljana, 3. julija - Poslanci državnega zbora so danes končno sprejeli letošnji državni proračun in spremljajoče sklepe ter zakon o uresničevanju proračuna. Poslanci so sprejeli 15 sklepov, ki se nanašajo na proračunske naloge v prihodnjem letu, vendar je vpra-šanje, ali jih bo vlada upoštevala ali ne. Tako so poslanci izglasovali, da bi morali prihodnje leto začeti graditi 7 cestnih odsekov (med njimi ni nobenega z Gorenjskega), dom za ostarele v Trebnjem, prihodnje leto pa naj bi nadomestili tudi denar, ki je letos izpadel pri šolskem tolarju. 1-inančni minister Mitja Gaspari je v proračunski razpravi večkrat dejal, da so poslanci izglasovali toliko nalog, da jim prihodnji proračuni ne bodo kos, v prihodnje pa bi morali vse vcejc naložbe načrtovati za štiri leta naprej. Več na 2. strani. • J.K. Srečanje pihalnih orkestrov Jesenice - Letošnje gorenjsko srečanje pihalnih orkestrov je bilo minulo soboto v jeseniški športni hali v Podmezakli. Predstavili so se pihalni orkestri iz Lesc, Moravč, Triiča, Škofje Loke, Kranja in Jesenic. Na prireditveni prostor so pihalne godbe prišle po paradi, ki je potekala od Gimnazije do športne hale, atraktivni nastop godbenikov pa so pospremile tudi mariorete TVD Partizan Jesenice. • L.M., foto: Darinka Sedej Po podatkih državnega Zavoda za statistiko so se v Sloveniji cene na drobno od junija 1994 do junija 19**5 povećale le za 12,6 odstotka, v letošnjem juniju /a vsega 0,8 odstotka. Na junijsko rast cen je najbolj vplivala podražite* naftnih derivatov, prejšnji mesec pa so poskočile tudi cene tobaka in pijač. Več na 19. strani Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 1& RAČUNALNIŠKI KLUB 486/66 že od 122.711,00 SIT ali 6.147,00 SIT mesečno! Tel /F««: 0«4/ 22 lt 40 BOLTEZ • zanata Zagata S8c. Kranj & * Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! KRONA [064/225-0601 invrittnj ^k druiba ut upravlfanjr hnjskih tkladov i o.o. Ijubl/ami Trtatka 116 - C Hifxi^ 16.997 DEM °9' ,rT1arTio tudi ostale modele iz programa FORD J6žerska Av,oh,Sa Kaposi d o o . Trgovina Kranj. t Ces,<1 ]'' t.l«fon 064/241-358, i , > 11367 Škofi« loka, 1. julija - /e v začetku junija je območna organizacija Kiln < ga kri/a v Škofji loki načrtovala srečanje gorenjskih krvodajalce*, vendar jim je račune prekrižalo slabo vreme. Tokrat pa je bilo vroče sobotno some najbrž krivo, da prireditev ni bila obiskana tako množično, kot so pričakovali, krvodajalci, ki so v Skofjo I oko prišli iz nekdanje kranjske, tržiške in škofjeloške občine, so prireditev spremljali bolj iz sence. Nastopajoči so se kljub vročini potrudili dogodku primerno in gostom priredili prisrčen program. Na sliki: plesabi folklorne skupine Tehnik iz Škofje loke % spletom prekmurskih plesov so najbolj ogreli dlani obiskovalcev. Več na 5. strani. - • D.Z. Informacije: 061/264 382 L U R O I N FOND SLOVENCI PO SVETU Jubilejno Srečanje v moji deželi Slovenija vseh Slovencev dom Na sobotnem 40. jubilejnem srečanju Slovencev po svetu Srečanje v moji deželi v Postojni se je zbralo blizu 3000 ljudi in zaželelo, da bi bila Slovenija res prijazna domovina vseh Slovencev. Postojna, 1. julija - Sedanje Srečanje v moji deželi ima predhodnika v izseljenskem pikniku, ki je kar 17 let gostoval v Škofji Loki, potem pa se je piknik spremenil v Srečanje v moji deželi. Nekaj jih je bilo v Dolenjskih Toplicah, zadnja pa v Postojni, kjer je bilo tudi letošnje, prav tako pa bo tudi prihodnje leto. Postojnska občina in Slovenska izseljenska matica sta dobro pripravili srečanje. Kot so povedali na izseljenski matici, je bilo med Slovenci po svetu in njihovimi kulturnimi skupinami za nastop na srečanju v Sloveniji toliko zanimanja, da so morali nekatere odkloniti in obljubiti, da bodo prišli na vrsto prihodnja leta. Postojnčani sami pa so pripravili bogato ponudbo kuli-narike in razstavo izvirne domače obrti, izseljenci pa so pripravili tudi tekmovanje v balinanju. Predsednik Slovenske izsel- t'enske matice dr. Janez logataj Sobotni uradni program se je začel z mašo v koncertni dvorani v Postojnski jami, ki jo je daroval monsinjor Vladimir Pirih. Po maši pa se je dogajanje preselilo na prireditveni prostor, kjer se je kljub hudi vročini zbralo okrog 3000 ljudi, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan in državni sekretar v zunanjem ministrstvu, zadolžen tudi za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa je udeležbo upravičil. Župan občine Postojna Josip Baje je dejal, da je naša domovina nebesa pod Triglavom in pozval naše rojake po svetu, naj povsod povedo, da smo tu doma ponosni ljudje, ki ljubimo svojo domovino, ki je skupna, naša in samo ena. Pre-dsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Bogataj je povedal, da ima beseda srečanje poseben pomen. Na srečanju pridejo ljudje skupaj, si povedo slabo in dobro, vendar slabe misli vedno nadgradijo z dobrimi. Ta srečanja naj bodo za danes in jutri in tako bo delovala tudi Slovenska izseljenska matica. Zavezala se je kontinuiteti, identiteti, saj imamo Slovenci nekatere posebnosti, ki so lastne samo nam, in alternativi, kar pomeni nove oblike delovanja v smislu kakovosti. Predsednik države Milan Kučan je dejal, da pomeni vračanje v domovino tudi njeno priznavanje. Slovenija je hvaležna Slovencem po svetu, njihovim mislim, delu in pomoči. Slovenija je tudi domovina, ki mora znati odpuščati, tudi tistim, ki so jo kdaj razžalili in zapustili. Kakšna bi bila ploh domovina, ki ne bi zmogla ljubezni, je dejal predsednik. V kulturnem programu na srečanju, ki je trajalo kasno v noč, so sodelovali Folklorna skupina Planika iz Kanade, glasbena skupina Tolovaj Ma-taj, Petračeva Marija in France Anzclc s Hudega vrha, mešani pevski zbor Uspeh iz Milwaukeeja (ZDA), ansambel Primorski fantje, Moped Show, plesne skupine, maržoretke, Košir rap team in zabavni ansambel Happy day. • Besedilo in foto J. Košnjek Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskan dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piie "nagradna igra" Podatka vključujeta: l neko gorenjsko naselje (in ulito v njem, če je v naselju uveden ulični sustem), 2 številko Oboje skupaj sestavlja hišno itevtlko, ki jt tokrat srečna hišna številka in druiini, ki na tej ilevilki stanuje, prinaša nagrado m VIBROSER podjetja \anni I rade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je ubrana pojiolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr večdrutinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisa, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/22JU I, prejme VIBROSER Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14 ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne Številke pokliče V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino " Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masale ter )t originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masaio pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blati revmatične telave, bolečine v kntu, hrbtenici m sprošča psihično napetost torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blati tegobe sodobnega načina tivljenja prijavljen napad na driavnega sekretar/ti ni ostanki 820 nemških voja» seda, pokopani IJ^JfVft Kranj, 4. julija - Posnu ti kranjskem pokopališču so ... pokojniki našli svoj mir, saj so bih dve leti, 1 noV^-A nU-ntilik.it. ije, predmet prepira ludi V petek k" *? |o^Izostanke spet zaceli pokonav-ati, |« priilo dO -'•|['lt' ' Kupu inž. Vitonui (iros je hotel spet preprečiti po* priilo v patak do prepira med njim ta državnim se ministrstvu za delo, družino in socialne /ail<-vt z.tiuati in»P°iM/ pa to dejanje zanika Pokopališče je nato zavaiov''jlv„ s*1 Stuškom, ki mu je župan najprej hotel i nato pa naj bi ga brcnil v zadnjico Stušek ii."-1 m. pokop je potekal naprej do konca in tako jc bil l"° državnih organov (iii"1"* jtf Predsednik svela mestne občine Kranj Hra" 'kop'1'1'^ petek javno pozval k umiritvi razmer na kranjskem |tuHU|„i Ponovil jc sklep svela, da se iz etičnih '.,/""",koVsk1'1^ )1<-'IC% .rt' razlogov čimprej opravi pokoj) trupel nemških voj«^ ^ i veljavnimi piedpisi Predsednik svita poziva ^ dogajanje na poko|>ahšču, da spoštujejo že NPll"'\ ,lU-ga omogočijo pokoj) ter uresničitev sklepa nsej ,siof Pokopališče na| ho jnostor pietetc m mitu, ne p« za politični piestiž. • J Kosnjck, slika KUM« ,,!> torMll m petkih Naročnin« trimesečni 1101 < 11H ml. iln,:, naročniki irn«|<> 20 Odstotkov DOJJHMU /■ i'iomctnl ilavck po stopnji S odstotkov \ m r K MI 2V77-92), (INA IZVODA 93,00 SI I tujino Itliu naročnini 140 I •! m Podelili nazive mentor, svetovalec in svetnik Napredujejo lahko tudi vzgojiteljice v vrtcih Ministrstvo za šolstvo in šport je izdalo več kot tri tisoč odločb o napredovanju vzgojiteljic v vrtcih. Ljubljana, 3. julija - Da lahko učitelji v šolah napredujejo do naziva mentor, svetovalec in svet-n'k, vemo že nekaj časa. Nova pa je ■nožnost, da do enakih nazivov lahko pridejo tudi vzgojiteljice (vzgojitelji) v vrtcih. Letos se je z.anie potegovalo nekaj nad štiri tisoč vzgojiteljev in drugih pedagoških delavcev iz slovenskih vrtcev. Ministrstvo je izdalo 3319 odločb o napredovanju. Na petkovo slovesnost v vladni Palači kapada niso povabili vseh, ki sp napredovali, temveč le sedmerico tistih, ki so si s strokovno posebno Vstopajočimi uspehi v predšolski Vzgoji zaslužili naziv svetnik. Te častne nazive so dobili: Marjeta Domicelj, Olga Rupnik - Krže, Nuša Lasič, vse iz Ljubljane, Marica Mohorko iz Žalca, Emilija Pešec in Ana Četkovič - Vodovnik iz Celja ter edini moški med njimi Franc Končar iz Litije. V odsotnosti šolskega ministra je nazive podelila državna sekretarka mag. Tej a ValenčiČ. Ob tej priložnosti je nanizala tudi nekaj dosežkov zadnjih dveh let, kar je tudi predšolska vzgoja postala skrb šolskega ministrstva. Predšolska vzgoja je tako postala enakovredna v procesu vzgoje in izobraževanja. Tudi nova zakonodaja na tem področju je že napisana in v parlamentarnem postopku. V tem času pa so predlagali tudi zakon o razmerjih plač v javnih zavodih in kolektivno pogodbo, kamor so vključeni tudi vrtci. Tudi nazivi mentor, svtovalec in svetnik, ki jih podeljujejo v šolah, so rezultat slednjega. * D.Ž., foto: G. Šinik Iz šolskih klopi na rudarsko - arheološki tabor Za šalo o zmajčku in zares o rudarjih Zoisovi štipendisti iz vse Slovenije so preživeli teden v Podljubeljii, kjer so spoznavali rudarsko preteklost in nove vede ter spletali prijateljstva. PodljubeH 2. juiija . Za 25 ne<}njesolcev, ki so se zbrali lah rudarsko - arheološkem SeWi se Je zad,,Ji Jum>k» s*Uln kar prehitro i/tekel. Ko de|V nec*V'j° Podstavili svoje U 0 'j'aršem, so jim imeli kaj Hodati in pokazati. Posneli v»deo kaseto o taboru, SJf ' *"Jelen bilten, pa W «ajeien oiltcn, pi Jj p 5* razvedrilo so poskrbi „1 .r,Jctno presenečeni so ul bili nekdanji Mr»žnicl. Drin°.So Prejšnji ponedeljek g2jJova.fi v Podljubclj, so v Uvc;n,u na,ctc,i §e na de- a ,rc. ki so hiteli del z zadnjimi rir, ----- •—••j..... vcda prcnovi objekta. Sc-?-aVOH°516 J'm organizatorji iz ŽCVaJJ" 'A kulturo in izobra-*a (l ,or ('"'oprofa v Tržiču knaidii Si,UM ' o iviCili. jančič VI *eol°8 P"vel F,or-ge| 1 Jc obenem postre 'na no ljudsko Arheološko najdišče je z udeleženci tabora urejala mentorica Taja Kramberger (skrajno desno). jim predavali o Tržiču, Anto teren okrog arheološkega '"Povcdko o zmajčku ArO ,a^hi, ki se je zatekel v gou l?d Tržičem, zaradi njegov«. rasti pa je BOTO raz.gnalo « kamenje \t pod sabo Propalo staro naselje. udeleZeneem tabora se j« zmajtek " Arči" tako prikupit, 7a su ga izbrali za maskoto labota. Seveda pa so med »•borom izvedeli le veliko od bajk! Ze prvi dan so novem rovu nekdanjega rud nika v Podljubelju pa rudarstvu in geologiji. Drugi dan so spoznavali skrivnosti geodetskih meritev, po predavanju o žuželkah pa so si ogledali te živali v nekdanjem rudniku V sredo so se srečali s svojo arheološko najdbo, nekdanjo rudniško topilnico, kjer so se v živo seznanili z. geodetskim merjenjem. Popoldan so izkoristili za izlet do opuščenega rudnika pod Korošico. Tudi četrtek je minil delovno, saj so čistili najdišča, za povrh pa so se povzpeli še na stari ljubeljski prelaz. Naslednji dan so izkoristili za ogled rudnika Zirovski vrh in loškega krasa. .Sobota je bila namenjena izdelavi biltena in drugega gradiva za nedeljsko predstavitev. Čeprav so nekateri zato prečuli noč, je bil trud ob pohvalah staršev vendarle poplačan. Organizatorji so 25 udeležencem tabora pode lili spričevala in brošuro o šentanskeni rudniku, po skupnem ogledu vidco ka- $c enkrat sete o doživetjih med taborom pa so obiskali tudi arheološko najdišče. Mnenja udeležencev V slovarčku na koncu svojega glasila so udeleženci označili tabor Zoisovih štipendistov kot kazenski pro-gram, ki vključuje socialistično vzgojo v zgledne rudarje in kronične zaspance. Seveda je treba pojasniti, da je razlaga vseh gesel obrnjena na šaljivo plat. Ob resnem pogovoru so pohvalili tako svoje predavatelje kot strežnika Andraža, ki jih je obilno hranil, le s sladoledom je bil nekoliko škrt. Nekaj vtisov so strnili tudi eden od petih gorenjskih Zoisovih šipendistov, njegova štajerska kolegica in mentorica. Jaka Sodnik iz Preddvora: "Za tabor sem izvedel v kranjski gimnaziji, kjer sem končal drugi letnik. Čeprav se sam najraje ukvarjam z računalništvom, športom in glasbo, me je program vseeno privabil. Spoznal sem veliko zanimivega in tudi v rudniku sem bil prvič. Na koncu sem sodeloval pri pripravi glasila, ki sem ga uredil na računalniku. Zraven sem bil tudi vso noč pri tiskanju. Bilo je naporno, a tudi prijetno, saj smo se udeleženci tabora lepo ujeli med seboj." Anita Ivačič iz Celja: "Arheologija in jamarstvo me zanimata, zato sem se rada udeležila tabora. Niti približna si nisem predstavljala, kaj vse bomo počeli. Praktično delo je bilo nadvse zanimivo, organizatorjem pa bi priporočala omejitev teoretičnih predavanj v stavbi, posebno ob lepem vremenu. Tega predela Gorenjske še nisem poznala; res je čudovit. Lepi bodo tudi spomini na druženje. Morda se bomo s kom še srečali na podobnem taboru, ali pa si bomo pisali." Taja Kramberger iz Ljubljane: "Vodstvo tabora me je povabilo k sodelovanju kot absolventko arheologije in zgodovine. S srednješolci sem preživela dva prijetna dneva ob čiščenju prostora, kjer je bila nekdanja topilnica rude. Ob tem sem jih spoznala z osnovami arheologije in njenih metod dela. Po eni strani so taki tabori koristni zaradi približevanja skrivnosti arheologije širšemu krogu ljudi, po drugi strani pa se bodo mladi lažje opredeljevali za določene vede ob izbiri poklica." • Stojan Saje n,.V kariku Kje je 50 tisoč nemških mark "Kje je 50 tisoč 30 '„ (,<»i-njskcm gla - in vrsta OdbSS7hP'"'"«>v Zato daje Jliž,lv„ «8f»dnjo letnega n,i.. ) m . i'. 11 ,!,,. »Ho Ji pojas (fanui*. *n«carska zvez V 'veza i name,Y,7ii1' ",u,l"v'l,i z.i CtnCRa HrV r /a "K'adnjo ff centra tHVnCKa '»»«lij»ke- Veli S ' Kxa Vodl dr tacr Hav, „ n,ll^rsk, klub Tn- na Gor, ne *r",!l skakalnice < Vavi- k,,t i« v 2 Hii nctc,u> v ifctfnjo » njo "Oa"oora za k|,1tla M.,JC "Pr;«vni odbor 5lavb,„h zemljišč SO Kranj 23. novembra 1994 odobril sredstva (16 milijo nov SIT) za nakup zemljišč za gradnjo tega objekta, in sicer po ceni kmetijskih zemljišč Sredstva so bila namenska le za gradnjo tega objekta Nik jer pa ni bilo sklenjeno, da gre za nakup zemljišč ga. Keitove. 3. Cenitev zemljišč Kertove je bila opravljena 12. decem bra 1994 in torej ni mogla bili predmet odločanja Sklada stavbnih zemljišč, kot trdi pisec članka. 4. Vrednost Kertovih z.eml jišč, ki so predmet nakupa, znaša po ceniku natanko 14,226.1X2.71 SIT netto Pre dmet nakupov so samo z.eml jišča brez lesne mase in kozolcev. Sklad jc odobul sredstva le za zemljišča, kar je razvidno iz zapisnika seje upravnega odbora Sklada z dne 23. novembra 1994. 5. V zadnjih razgovorih o ceni Kertovih zemljišč, ki bi jih za ta objekt odkupili, smo j usmeno ponudili 12,7 milijona SIT, v ustnih razgovorih pa telo 13,8 milijona SIT. Torej gre za razliko med ocenjeno vrednostjo Kertovih zemljišč in našo predlagano zadnjo cneo samo za 400 tisoč tolarjev. Iz teh sredstev (4(X) tisoč SIT) pa bi plačali davke in ostale stroške. Torej gre pri ntkUPU Kertovih zemljišč za zmanjšanje vrednosti le za 400 tisoč in ne za 4 milijone (50.000 DEM), kot je tenden ciozno napisano v omenjenem članku. 6. Razlika 1,8 miljona to-lajrcv (16 milijonov - 14,2 milijona) pa bo Šla za nakup ja cenitvi le za 400 tisoč Še ene ali dveh manjšin tolarjev, sosednjih parcel v spodnjem delu skakalnice, kar je bilo ga. Kertovi razloženo. 7. Iz tega jc razvidno, da bi Kertova dobila praktično vse, kar ji pripada za ocenjeno zemljišče. Res se čudimo, od kod njen zahtevek za 16 milijonov, če pa je njeno zemljišče vredno 14,2 miljona tolarjev. Kupec pa ugovar- X Ker je na vznožju Šmar-jetne gore oziroma Gorenje Save še več možnih lokacij, se bo pač gradbeni odbor odločil za drugo lokacijo, če Kertova ne bo pristopila na zadnjo ceno kupca Odbor za izgradnjo letnega državnega nordijskega centra zanj JOŽE JAVOKNIK < f POHIŠTVO.BEUTEHNIKA V ORTOPEDSKE VZMETNICE KOCKO TEL: 064/4fLVft71 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 | GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Ta konec tedna so opravili 36 vlek poškodovanih vozil in 24-krat nudili pomoč na kraju okvare. Najdaljšo vožnjo so opravili do Nove Gorice. GASILCI Največ dela so imeli kranjski gasilci. V tem koncu tedna so najprej pogasili osebni avto, ki se je vžgal na avtobusni postaji; pogasili požar v kuhinji na Planini. Nekaj so že pogasili sosedje. Ocenili so, da je nastalo za okoli 100.000 SIT škode. V Naklem so odklepali zaklenjeno vozilo. V tovarni čipsa na Primskovem so intervenirali gasilci, ker je tam uhajal plin propan - butan. Ocenili so, da je izteklo okoli 5000 kg plina. V Vrtni ulici so pogasili kontejner s smetmi. Odhiteli so na Golnik, kjer je prišlo do eksplozije plina. Klet je popolnoma uničena, prav tako tudi precej strojev. Pogasili so požar na kozolcu na Očanah, vendar so se precej namučili, da so prišli na kraj požara, saj je dostop mogoč le iz smeri Predoslje. Pogasili so goreč avtomobili v Podbrez-jah, ko se je avto prevrnil in vžgal. Reševali so tudi ponesrečence iz razbitin avtomobila Jugo, kateri se je zaletel v kapelico na Visokem v Poljanski doli ni. Iz zverižene pločevine so rešili voznika in dva sopotnika. Vsi so bili hudo poškodovani. Za zaključek pa so še iz kanjona Kokre izvlekli kolo, katerega je občan veselo vrgel preko mosta. Jeseniški gasilci pa so 2-krat imeli stražo pri Akro-niju. URGENCA Na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli tokrat 123 urgentnih primerov, na internem oddelku so poskrbeli za 36 pacientov, na pediatriji pa so imeli IX primerov. NOVOROJENCI Ta konec tedna je Gorenjska dobila kar 23 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 8 deklic in 6 dečkov. Najtežji je bil deček s 4.000 grami in najlažja deklica z 2.750 grami. Na Jesenicah pa je luč sveta ugledalo 5 deklic in 4 dečki. Oba rekorda nosita dečka, najtežji deček je imel 4.020 gramov, najlažji deček pa 2.790 gramov. POLETNE OSVEŽITVE Tudi na gorenjskih kopališčih se pozna poletna vročina. V avtokampu Šo-bec so čez konec tedna našteli okoli 300 avtomo-bilos in 1.500 kopalcev. Voda se je segrela na 19,5 stopinj C. Tamkajšnji delavci so nam povedali, da se je sedaj tudi za njih začela poletna sezona. V avtokampu Zlatorog v Bohinju niso imeli toliko obiskovalcev. Našteli so okoli 200 ljudi. Voda se je segrela na IX stopinj Celzija. Kljub temu da voda še ni posebno topla, se ljudje že vneto kopajo. Bo sklad ostal ali ne? Jesenice, 4. julija - Danes, v torek, 4. julija, bo na Jesenicah redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo največ pozornosti namenili delu sklada stavbnih zemljišč občine Jesenice Že na eni prvih sej so Člani sveta izrazih več pomislekov v zvezi z delovanjem sklada, z njegovim statusom in obveznostmi. Na današnji seji pa naj bi se odloČili, ali naj sklad se naprej ostane ali ne. Če se bodo svetniki odločili, da sklada več ne bo, bodo morah sprejeti ustrezen odlok o ukinitvi sklada stavbnih zemljišč, lahko pa se dogovorijo, da sklad ostane. V tem primeru bodo potrdili star oziroma izvolili nov upravni odbor in predsednika upravnega odbora sklada. • D.S. Kandidatura za olimpijske igre leta 2006 Kranjska Gora, 3. julija -Na žegnanju sv. Petra in Pavla v Trbižu so se pri sveti maši zbrali trije župani: župan Trbiža gospod Carlo Tomutti, župan Podkloštra gospod Gerwald Steinlcch-ner in župan Kranjske Gore gospod Jože Kotnik. Po maši v vseh treh jezikih je bil delovni sestanek o sodelovanju treh obmejnih občin. Na sestanku z Župani so sodelovali tudi nosilci ideje o kandidaturi treh dežel za olimpijske igre leta 2006. Oba župana iz Trbiža in Podkloštra sta povedala, da imata fc občinsko in deželno podporo za kandidaturo leta 2006. Da bi ideja zaživela, so se dogovorili o nadaljnjem vsestranskem sodelovanju treh občin. Ustanovili bodo gospodarsko delovno skupino za pripravo skupnih pro gramov. Med drugim naj bi skupaj zgradili kolesarsko stezo od Trbiža do Moj strane, zgradili naj bi tudi gorsko pot za pohodništvo okoli tromeje in sodelovali pri programu Phare in programov OSIMa. • D. Sedej Zveza društev upokojencev v Radovljici ima novo vodstvo Na junijskem zasedanju občnega zbora druSlcv upo kojencev z Bleda, Bohinja m Radovljice so ugotovili, da je v 11 društvih vključeno 67 odstotkov vseh upokojencev in upokojenk, kolikor jih je na območju nekdanje radovljiške občine Najštevilnejše društvo imajo upokojenci na Bledu, ki šteje %2 Članov, nato v Bohinju K% in šele na tretjem mestu Radovljica s 699 člani oz. članicami. Povsod je zelo razgibana pohodna dejavnost, izlctnilt vo, predvsem pa rekreativni šport, v katerem dosegajo najvišje državne naslove. Med pomembnejše naloge, ki si jih je zadala Zveza DU vseh treh novih občin, jc Šteti pridobivanje novih Članov in f>ravilno izvajanje postopkov astninjenja Doma upokojen cev v Radovljici. Zavzeli so se, da se zavoljo velikega lastnega kapitala in dela, vloženega v ta objekt, nc more vrniti v naravi! Udeležba na občnem zboru je bila takorekoč stoodstotna. Namesto dosedanjega predsednika Zveze društev upokojencev občine Radovljica Vinica Golea, ki je bil na zadnjih volitvah izvoljen za župana na Bledu, so izvolili za novega predsednika /DU vseh treh občin Matijo Marklja iz Radovl- Iice Za podpredsednika sta lila izvoljena Alojz. Raeuhč z Bleda in Vinko Čuden Iz Bohinjske Bistrice, tajnica pH bo Francka Avsenik.J. R. IZ GORENJSKIH OBČIN Šesta seja kranjskega občinskega sveta Župan umaknil predlog proračuna Tudi na tokratni seji ni šlo brez merjenja moči med kranjskim županom Vitomirjem Grosom in občinskim svetom. Svetniki so ponovno glasovali o že soglasno sprejetem statutu, katerega objavo v uradnem listu je župan preprečil, občina pa prav tako še nima proračuna. Seja kranjskega mestnega sveta minulo sredo ni prinesla nič bistveno novega. Tako bi lahko rekli po razpletu šeste seje, ki naj bi občini poleg (že sprejetega) statuta prinesla tudi proračun. Prvo se je sicer zgodilo, a bo vseeno potrebno počakati, če župan nc bo (ponovno) zadržal objave. Svojih mnenj o proračunu pa svetniki zaradi Zupanovega umika predloga niso mogli povedati in seveda tudi niso glasovali. Kranjski svetniki so se na seji kar takoj lotili ponovnega sprejema občinskega statuta. O statutu so sicer že glasovali in ga tudi (soglasno) izglasovali, zataknilo pa se je pri njegovi objavi v Uradnem listu. Ker se župan v šestih točkah ni strinjal z vsebino statuta, je njegovo objavo zadržal. Komisija za pripravo statuta in poslovnika je njegovim predlogom delno ustregla, zadnjima dvema pa ne. Svetniki so predlog komisije soglasno sprejeli, župan pa jim jc še pred glasovanjem dejal, da bo o teh točkah sprožil ustavni spor. Za delovanje občine prav tako bistven pa bi bil tudi sprejem občinskega proračuna. Tokrat so svetniki o njem razpravljali že drugič, prvič so ga namreč zavrnili. Razprava se je začela vrteti okrog ugotovitev, da pripombe, ki so jih svetniki izrekli ob prejšnjem (ne)sprejemanju, v veliki meri tudi v novem predlogu niso upoštevane. Očitki županu so leteli predvsem na to, da ne upošteva predlogov svetnikov, oziroma da če že jih, jih ne upošteva v celoti. Župan Gros je, še f»reden so vsi razpravljalci ahko povedali svoja mnenja, predlog proračuna umaknil iz obravnave, ponovno, kot je ob umiku sam dejal, vendar so ga svetniki takoj opozorili, da so prejšnji predlog z glasovanjem zavrnili sami. Sicer pa so se kranjski mestni svetniki ukvarjali tudi s spremembami in dopolnitvami odloka o simbolih občine, poleg tega pa glasovali o predlogih Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ta je za tokratno sejo pripravila predlog o šestnajstin tisočakih sejnine, ki so ga svetniki po krajši razpravi sprejeli, mestnemu svetu je predstavila predlog sodnikov porotnikov, prav tako pa je predlagala, da mestni svet izreče predhodno mnenje o imenovanju načelnika upravne enote Kranj. Glasovanja so pokazala, da svetniki o tem nimajo mnenja. Problematika Osrednje knjižnice v Kranju je povzročila precej vroče krvi. Po izčrpni razpravi so se svetniki na koncu zedinili, da sredstva deponirana pri kranjskem Domplanu posodijo za izgradnjo Fakultete za organizacijske vede, seveda pa je pred tem potrebno sestaviti posojilno pogodbo. Denarja za knjižnico naj bi zaenkrat še ne rabili, saj ni jasno niti to, kje naj bi ta knjižnica stala, ko pa bo do njene izgradnje prišlo, naj bi,se ta denar porabil v za to predvidene namene. Kar precej je bilo izrečenega tudi o odškodninskem zahtevku krajanov Tenetiš. Načeloma so se vsi strinjali, da je odškodnina nujna.Večji kamen spotike pa jc bilo vprašanje, komu in koliko bi bilo potrebno plačati in kdo bi sploh plačal. Prav zato so sklenili, da bodo o tem pro- Seja občinskega sveta občine Železniki Ob ognju se ne bi prepirali Slutnje župana o tem, da prostovoljni in industrijski gasilci ne gredo skupaj, se uresničujejo. Železniki, 3. julija • Poskus pogovora med predstavniki prostovoljnega gasilskega društva Železniki ter predstavniki industrijskega gasilskega društva tovarne pohištva Alples Železniki na seji občinskega sveta te občine ni uspel najti skupne točke. V GI) Železniki trdijo, da z industrijsko enoto in društvom nimajo ničesar skupnega, čeprav so prav v tem društvu center selškega okoliša, v (iI) Alples pa so prepričani, da bi lahko njihova enota postala profesional-no jedro gasilstva v Selski dolini. Ker so bili na seji občinskega sveta občine Železniki že nekajkrat omenjeni pre Ciri med gasilci GD Železni-i m GD Alplcsa, celo z ocenami, da vse skupaj kaže na neorganiziranost in neu činkovitost celotnega gasilst va v tej občini, se je Kredscdnik občinskega sveta liha Prevc odločil, da predstavnike obeh strani mimo dnevnega reda povabi na sejo z željo, da se korenine spora razčistijo. Pokazalo p;i da so ti spori le pregloboki, in da bo potrebno še več razčiščevanj, preden bodo svoje poglede razčistili in uskladili. Dre namreč za to, katero društvo naj bi bilo center gasilstva v Selški dolini, ali prostovoljno (il) Železniki, kot je bilo (loški, ah pa naj bi to vlogo prevzelo GD Alplcsa, ki ima tudi poklicno gasilsko službo Medtem ko se prvi sklicujejo na dosedanjo oiganizn auost ga bistva v nekdanji občini škofja Loka, kjer so bili center selškega okoliša (sektorja), in trdijo, da splošno protipožarno varstvo, katerega nosilci s > prostovoljna gasilska društva, nima nič skupnega z industrijskim gasilstvom, pa so v (»D Alples prepričani, da lahko prav oni prevzamejo to vlogo, saj zakon o gasilstvu govori o poklicnih gasilskih jedrih ob katerih delujejo prostovoljni gasilci. Ob teh načelnih vpiašanjih pa gre tudi za povsem praktične nesporazume: ob znanih težavah tovarne pohištva Alples, se je ta tovarna odločila, da del svojih prof-torov za poravnavo ogromnih dolgov, ki so se nabrali iz. naslova neplačevanja nadomestila za stavbna zemljišča, odstopijo Krajevni skupnosti Železniki za ureditev gasils-kega doma, sedaj pa prihaja pri dostopu v te prostore in dostopu do opreme do težav. Kljub zelo jasni kupopradajni pogodbi se uresničuje boja zen Župana Alo/.ija Cu farja, da prostovoljno gasilstvo in industrijsko poklicno gasilst vo ne gredo skupaj Ob vseh nesporazumih o tem, kdo ima pravico dostopa, kdo ima lahko ključe, je bilo edino pomirjajoče zagotovi lo, ki so ga slišali občinski svetniki, v tem, da bodo gasilci v primeru potrebe (požara) sodelovali Za ga šenje ognja medsebojnih pre pirov pa bodo rabili očitno u i s \ časa • S. /.aigi Tržič, julija - Stare hiše na začetku Cerkvene ulite v lr/im druga /a drugo dobivajo novo podobo. Medtem ko tik ob Kurnikovi hiši /e raste mtvu stavba, s<> pred nedavnim podrli do druge plošče še zgradbo na Cerkveni 2. Prenavljajo neko ljubljansko podjetje za potrebe trga, eno stanovanje v /gornji etaži pa je /e odkupila tr/iska obema. Obe hiši naj bi prenovili do konca leta, ko se bo tudi v ta del starega Trma vrnilo /i>ljenje. • Besedilo in slika: S. Saje Predsednik mestnega sveta Branko Grints o umiku predloga proračuna: Kako ocenjujete umik osnutka proračuna? "Župan je na seji umaknil osnutek proračuna, še preden se je vsebinska razprava o njem splon lahko začela. Le kroga svetnikov Združene liste je bilo do tedaj izrečenin več ostrih besed v zvezi s sestavo proračuna, ostali Član« mestnega sveta niso imeli niti prdožnosti povedati svojega mnenja oziroma predlogov m dopolnitev osnutka PfeJ pričan sem, da je v tistem trenutku župan napačne oceni-dogajanje, saj bi bil po zagotovilih predsednikov klubov v mestnem svetu zastopanih strank osnutek proračuna p° končani razpravi zagotovo sprejet. Preprosto ne razumern župana gospoda Grosa, da je tako zlahka popustil poo pritiskom Združene liste Kajti umik osnutka proračuna lahko utemeljiš kakorkoli, pa bo večina še vedno to dejanje razumela kot priznanje, da osnutek proračuna ni bil dobro pripravljen. Umik je vendar priznanje poraza; Na njegovem mestu bi ravnal drugače." Kakšno bodo po vašem mnenju posledice um&o proračuna? "Z umikom osnutka proračuna je zagotovo izgubljen ^a našo občino dragocen čas, saj brez novega proračuna na zakonit način ni mogoče začenjati novih projektov in torej ni razvoja. S tem je župan objektivno prevzel nase tuu odgovornost za vse morebitne škodljive posledice dejstva, da proračuna Še nekaj časa zagotovo nc bo, oziroma da s bo po vsej verjetnosti proračun sprejemal v časovni stisk in ne bo tak, kot bi želeli. Upam, da bo župan držal besed in pripravil nov osnutek vsaj do septembra, toda priprav zadnjega jc trajala kar dva meseca in ne pozabimo, da s° pred nami počitnice. Cc bo osnutek proračuna pripravne že prej, bom storil vse, kar je v moji moči, da se se»tanenw na seji mestnega sveta še v poletnem času. Zaupan) volivcev nas v to zavezuje." blemu ponovno razpravljali takrat, ko bodo izdelane vse potrebne analize in ocenitve poškodovanja okolja. Na trokratnji seji jc bilo bolj malo povedanega tudi o organizaciji športa v Kranju. Po vseh zapletih v športni zvezi in odstopu vodstva so svetnik' menili, da pravzaprav ni j3*' no, kdo je njihov sogovornic Odločanje o tej stvari f° reloŽili na naslednjo sejo. krati pa bodo nanjo p°v' abili predstavnike športi zveze. Uroš Špchar i; Stanovanjska zadruga Gorenjske pojasnj°J Vsa dovoljenja za blok na Mlaki Tržič, 4. julija - Naše poročanje s šeste seje občinskejg sveta občine Tržič o odločanju za izdajo sogasja k i/.gradn/ razgledne ploščadi ob objektu Kompasovega mejn*5K turističnega servisa na Ljubelju, med katerim smo nay*1jJ| podatek predstojnika oddelki za piostoi in okolje o *r ,Q gradnjah med diugim tudi stanovanj na Mlaki, je na' ^3 na odmev pri investitorju slednjega objekta. Stanovanj-/aduga Gorenjske namreč pojasnjuje, da ima vsa P°tr.c m. dovoljenja za gradnjo po zazidalnem n.iči'.u M1,1 j. Priložila je tudi kopiji gradbenih dovoljenj za PnP' 1,13 na dela in stanovanjski objekt A, prvo ima datum 29. Ju 1°94, drugo pa 25. novcmbia 1994 .-ap Bralce moramo vseeno spomniti, da so tako prip'i,v na dela kot gradnjo začeli pred navedenima datumom^ -so dobili dovoljenja. Navedba predstojnika o črni gra pa se ni nanašala na dosedanja dela, ampak na predvi ^ ^ nadaljevanje izgradnje Stanovanjska zadruga je namr Opravila zakoličbo za nov objekt, čeprav zemlja n^,a'po v nje"' opravua zaicoiicDO za nov oojcki, cepiav zcrrujo ■" , lasti, izdano pa tudi ni dovoljenje za piipiavljahia de «^jC pojasnilu predstojnika Ignaca Primožiča jc občina poklonila zadrugi 47» kvadratnih met.ov vehko zemlji^ /•> prvi objekt. 3740 kvadratnih metrov vehko zemlji*«* P' se jc odlot ila odpmdati najboljšemu ponudniku na poajff ,i,V|,^a n,/P,s'' < ho 1» Stanovanjska /adiuga *' . ^•njske, bo miela možnost za pridobitev potre« dovoljc-m i., ,mic. u, K|„ pouda" P^toimk Primožič, jc brezplačni prenos nepremič^ OOČme L/ic dovolila jm-jšnja vlada sedanje vodstvo p* f namerava poatopati cako o nadaljnjem razpletu dogP° kov bomo seveda še poioc.ih' • S. S;ijr 111 sve] V osnovni šoli v Preddvoru Kmalu le še ena skupina zavodskih otrok Preddvor, 1. julija Občinski svet Preo...-•■ fCv tamkajšnje sole Iti na Minislistvo za šolstvo m "P^J i* časom naslovila pobudo i vsa populacija < fl v vzgojnega zavoda ne bi bila ve.' skoiu.eiiM^>l£nih Ministrstvo jim je na pobudo odgovorilo, da J°Nt. kij avod Preddvor v postopku investicijske .P^P^jj v "e omeni, da bodo zavodski otroci v prihodnje DJ \ |Ujc Y prcddvorski osnovni loli Kljub strpnosti do "pcjK: otrok namreč tam ugotavljajo da jc lolsko delo t« yt«pp poni stanov r-anjikifa skupinah Eni takih že od lam \\V Kranju, v kratkem bodo v Ktaniu m Preddvoru of" ^ \i j. Kupih to mome. K,- tuši, ki naj bi st"V",] u Kij ok, načrtujejo pa le dve, veiuiai u< r>'-u)(, v bodo zavodski otroci prebivali, bodo hodih tud' ()irok^ picddvoiski šob bo takt) ostala le še ena skl,P,n.J0 pob1" zavodske stanovanjske skupine. » čunci naj bi o sok- in občinskega sveta /adoš« eno • !>•*■ dve otro Torek, 4. julija 1995 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Z GORENJSKIH OBČIN Praznik cvetja in obrti v Cerkljah *Aaz;niK cvetja in ooni v ^cimjuu ^ .% Pod Krvavcem so se spet odeli v cvetje C«Wje, L julija- Tradicionalna prireditev, ki je doslej privabila obrtnike iz vasi pod Krvav- ! c«klje več kot 260 tisoč obiskovalcev, se je prejšnja leta cem. cerkliansko snovala razstava cvetja, lovstva, ribištva in čebelarstva, letos V petek Je c^AaaišnU t± bila pod novim imenom Praznik cvetja in obrti odprta ves fS^^K^ffi konec tedna. . Na petkovi slovesni otvor-llvi, ki so jo poživile narodne "°§e in z glasbo pospremili kranjski godbeniki, smo slisa-u> da so se Cerklje z okolico v minulih, letih tudi po zaslugi te Prireditve uvrstile med naj-lePše urejene slovenske *raje. Organizatorji praznika yetJa, cerkljansko turistično društvo, levji delež zaslug zanj Pripisujejo cvetu cerkljanskih gospodinj. Te s svojim cvet-Jeir» že domala tri desetletja lvorijo jedro cvetličnih raz-slav, vsako leto pa se jim z naJlepšimi trofejami pridružu-leJo domači lovci, sodelujejo tudi ribiči, čebelarji, pa društ-v° upokojencev s svojimi ročnimi izdelki. Med gospodarni, ki že vsa leta sodelujmo na razstavi (letos jih je °llo kakih devetdeset, v naj-50lJSih časih pa tudi več kot dvc*to), sta tudi Kristina Ko-iz Čcšnjevka in Katarina '»jfar iz Vopovelj. Letos so sc Posebno potrudile tudi Prva mladoporočenca na cerkljanski prireditvi: domačina Vesna in Lojze Lončar iz Zaloga. kmečke žene, čipkarice iz Železnikov, izdelovalkc medenih kruhkov, k predstavitvi že pozabljenih rokodelstev pa so povabili tudi nekatere **nik cvetja in obrti je odprl cerkljanski župan Franc Čcbulj. župan Franc Cebulj, ki se je na prireditveni prostor v družni žene Tatjane pripeljal z zapravljivčkom. Občina Cerklje je bila letos namreč glavni pokrovitelj razstave. Zupan je med drugim dejal, da je ta prireditev lahko izhodišče za razvoj turizma v teh krajih, dodal pa tudi, da nanj ne morejo računati, ne da bi se resno lotili ureditve komunalne infrastrukture. Letos precej skromnejšo prireditev, kto smo je bili vajeni izpred poldrugega desetletja, so popestrili s spremljajočimi dogajanji. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvi starih obrti, vendar je svoje izdelke razstavil edinole sodar. Zanimiv pa je bil prikaz predenja domače ovčje volne. Alojzija Vrhovnik in Manca Rebernik z Raven pri Šenturški Gori, sta pokazali ves postopek od Česanja volne prek "cvirnan-ja" na kolovratu do pletenja domačih nogavic, ves dan trdega dela je potrebno, da spredeš volno za ene same nogavice, še en dan pa, da jih spleteš, zato tega mlajši rodovi ne delajo več. Manca in Alojzija pa si zimske večere še krajšata na ta način. Nedelja jc bila v Cerkljah v znamenju domače glasbe. Na tekmovanju so se pomerili harmonikarji. Tudi sicer je ob večerih zvenela glasba: igrali so ansambli Razpotnik, Spekter in Štajerskih sedem. Prav je, da omenimo tudi sponzorje, ki so podprli letošnjo prireditev. Poleg občine Cerklje sta bila to še podjetji Renault Preša in Manca Rebernik in Alojzija Vrhovnik še umeta česati in presti domačo volno. Gorenjski glas, Zavarovalnica oterm Češnjevek, Gostinstvo Triglav, območna enota Kranj, Mg. Gregor inžemrnig in Me- Cinl Bilban servis Canon, Pir- darstvo Kepic. • D.Z.£lebir Harmonikarji navdušili Cerklje, 2. julija - Pod pokroviteljstvom mesarije Kepic iz Cerkelj se ie ob tradicionalnem prazniku cvetja v Cerkljah v nedeljo odvijalo tekmovanje harmonikarjev. Nastopilo je 41 tekmovalcev, med njimi kar polovica mladih do 16 let. Najmlajši tekmovalec je bil 7-letni Matjaž Kokalj iz Podnarta, najmlajša tekmovalka 9-letna Jerica Habjan iz Dražgoš, najstarejši pa 84-letni Alojz Govekar iz Kranja. V starostni kategoriji do 16 let so bili najboljši: Dejan Raj iz Kranja pred Borutom Hočevarjem iz Velike Lese pri Krki na Dolenjskem, tretji pa je bil Bojan Jerič iz Tatinca pri Preddvoru. V starostni skupiniu od 17 do 40 let je zmagal Andrej Ažman s Suhe pri Kranju, drugo mesto si delita Vojko Ukmar iz Radovljice in Dejan Hodnik iz Kranja, tretje pa Tomaž Bertoncelj iz Zgornje fksnice in Robert Urbiha iz Kranja. V starostni skupini od 41 do 60 let je zmagal Marjan Rozman z Brega pri Komendi pred Andrejem Pivkom z Bistrice pri Tržiču in Francem Pungerčarjem z Brezij. Nad 60 let pa so se najbolje odrezali Mitja Naglic in Alojz Govekar iz Kranja ter Ignac Okom iz Trnjave. Tekmovanje harmonikarjev je obiskalo blizu 2500 ljudi, vso razstavo pa si je ogledalo pa skoraj štiri tisoč obiskovalcev. • J. Kuhar Srečali «•» so se ljudje plemenitih dejanj ^vju --------e- -■ - renici smo med prvimi tudi v humanih dejanjih Premalo ambiciozen proračun. INa loškem Seja občinskega sveta občine Mengeš ^ajalci. skofj gradu soboto popoldne srečali gorenjski Občinski svet občine Mengeš je v petek sprejel občinski proračun za letos. BB P* 1 julij« S srečanjem gorenjskih krvodajalcev ki Lr{V,0bm°™» organizacija Rdečega križa iz Škofje Loke tudi i V ,wb°to na Loškem gradu, so med drugim proslavili Slov .,?*ni° petdesetletnico prostovoljnega krvodajalstva v r'««pan Ni Sr<čan!!akl,llfjc' ,tla 1° ,Ml° saj t"Jc javno v Skorji i oki, vecj ''h,m,^> ilovi po naj M„v l ,r lodbe Alpini a Stil Metu Ta?1, Vlkl /',k'1' 00 Skoj eIO*[°mto\ Irhmk i/ to|rL j°ke pod vodstvom >gralCl £r«)mka. ob šalah razhajanj. Prostovoljnim krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa, ki so prav tako zaslužni za širjenje humanih idej, jc izrekel iskrene fieatitke, pohvalil pa tudi svoje rojake iz Železnikov, ki po množičnosti v krvodajalstvu i/stopajo celo v krvodajalsko zelo uspešnem škofjeloškem območju. Krvodajalstvo jc tisto plemenito dejanje, ki človeka dela velikega, jc bilo večkrat slišati na sobotnem srečanju. Posebne pohvale pa so vredni tisti krvodajalci, ki že leta in leta darujejo kri in bi si s številom teh dejanj lahko vpisali celo v Guincssovo knjigo rekordov Na tokrat nem srečanju so čestitali tistim, ki so kri darovali več kot petdesetkrat (nekateri celo več kot stokrat) in jih obdat ovali / grafikami, Med nagra icnci so bih: Marjan Jurjevec, spremni besedi po e. zoke toplarje. ki so jih za spomin izročili pre-dsednikom Društev upokojencev Žiri ' Vidi OrešniK' Idrija - Marjanu Beričiču «> Cerkno - Jožetu Pirihu, je izdelal član sovodenjskega društva upokojence* Janko Kalan. Srečanja se jc od povabljenih župan°v Idrije, Cerknega, Žiri in Gorenje vas« Poljane udeležil le Jože Bogataj & občine Gorenja vas Poljane. Poudari' je, da je škoda, da ni na srečanju tu<" članov iz občine Gorenje vasi Poljan.e' vsem pa je zaželel še čimveč tovrstni" srečanj v prihodnje. Naslcnjc bo p.11.' Marjan Beričič, predsednik Društva upokojencev Idrija. hodnje leto v Žireh, potem pa v Idriji saj bo 1997. leta Društvo upokojencev Idriji praznovalo 50-letnico. • A Maričkina zaseka, Ludvikova obara Milan Šinkovec Marija Škrabar Senturškjii (»ora, 3. juliju - Planinska sekcija Komenda, Okrepi e valnica Matička iz Zaloga in dostilna Pavlin 1 tidvik s Scnturskc (>ore so organizirali prvi pohod po markirani planinski poti iz Zaloga do Ludvika in naprej do Ambroža pod Krvavcem. Kar 40 udeležencev odprtja prvega pohoda po markirani planinski poti od Okrepčevalnice Marička v Zalogu do gostilne Ludvika Pavlina na Šenturški Gori se je v dolini v nedeljo zjutraj okrepčalo z zaseko pri Marički in potem z. obaro pri Ludviku na Šenturški Rori Pobudo je dala planinska sekcija v Komendi, ki ji v k imniškcm Planinskem društvu predseduje Milan Šinkovec i/ Komende. V Zalogu sta to pobudo po obnovi poti potem j-odprla Marija in Rado Skrabar, na šenturški Gori pa Ludvik Pavlin Na otvoritvi poti v nedeljo so vsi udeleženci pozdravili odločitev po obnovi markirane poti in se zavzeli še za nekatere nove. Prvega pohoda pa se je udeležil tudi župan občine Ccrkhe Franc ("'ebulj. A. Z. Ikarus bi jim zavidal (rngrob, 3. julija Njfodelartko društvo Čuk i/ skorje i oki jc v nedeljo popoldne Že četrtič pripravilo mednarodni modelarski miting Na strelišču slovenske vojske v Crngrobu se je z modeli letal predstavilo okrog 2S modelarjev, med katerimi so bih tudi gostje iz sosednje Avstrije in Italije. Prireditev, ki so si jo ogledali številni obiskovalci in ljubitelji letalstva je več kot uspela Društvo, katerega predsednik je Andre| Jaklič, se |e na ta način predstavilo ne le kot izredno delovno marveč tudi kot sposoben organizator (lani v n jem pa so si z organizacijo te prireditve tudi tokrat, upamo, nabrali nekai (materialne) moči za nadaljnje delo Sicer pa še Ikarus bi jim z.ivul.il • A. Žalar Lovsko smučarsko tekmovanje Si sob ledeniku pod Skuio n* ledinah veleslalomu pomerilo 150 ljubiteljev gora in smučanja za pokal kristalnega Gamsa hkipno |c me.il (iamsovknini /mahala I l> lesenice pred l"NP tn 1.1) Sonca, pn Gamsih pa »o bili najbolji) t d Sonca pred 1 I) le/ersko m Ko/oiogom Kamnik It kino vaniH ie te udeležilo IH II) ter Triglavski naiodm pa'k n Koz<»tog Kamnit. • h K k ar Ribiči so lovili Naj Bučmana Usodna zanj je bila češnja Breg ob Savi, 3. julija - Pri brunarici RD Kranj na Bregu ob Savi se je v nedeljo dopoldne na prvem tekmovanju v ulovu klena - Naj Bučmana zbralo kar 30 ribičev, povečini članov Ribiške družine Kranj. Dobro opremljeni so bili, od vab pa sta prevladovala kruh in češnje. Seveda so imeli vsi tekmovalci s seboj tudi iatfo, le kar tradicija tekmovanj RD Kranj pa jc, da se začetka udeleži tudi gospodar družine Matevž Hudovernik, na koncu pa ga "iz preventivnih razlo gov" ni. Pa jc bil tokrat ulov kar uspešen, kleni pa so prijemali na češnje. Zmagal je Božo Bašelj (58 cm), drugi je bil Ivo ,.yl nj i" 1 5M centimetrov dolgega bučmana 0,14 milimetra ujel Bo/o ki jc M U« dan KI) Kra : tudi njen podpredsednik- Ickm »vali so seveda tudi ribiči, ki ko trdili, da s<> "!'%'i,,rjJ" "I 'Miooolik(m>noo cm med očmi". hden taksnih je Ml ,udl Kc/clj, sodnik pa je bil Miha Molan. jj Puh (57 cm), trejti pa Peter Komovec (56 cm) Ikipno so „j Mile Zbhč, Petei Komovci m Olga Puhat. Vodja Udcniov*^, katerem so bile dovoljene vse vabe, je bil Borut j^len* pomočnik glavnega sodnika pa je bil Dare Dakskobler. ii.i, bučmana so lovih /.i pokal ti im.tr ic c Breg, ki bo PoSN ime Pri Bučtnanu, pokrovitelj pa je bil Stena, d.o.o. * Nedeljsko srečanje na Bisinski planini Golaž za praznik Krajevna skupnost Bistrica pri Ir/un s« ni ukinila H praznika na dan borca. ,(,j Tržič, 4. julija - "Glede proslavljanja ki.«^'^ praznika 4 julija zaenkrat ni nobenih sprememb- volja celotnega sveta krajevne skupnosti '*,str.C* ['ud' Itžiču. čeprav dan borca ni več državni P,a/nl ,,c t>' sam nimam nikakršnih ideoloških zadržkov oa /)lt, praznovali na ta dan še naprej Praznujemo na.mrp0vC^' da bi ljudi zbliževali, ne pa jih ločevali,' Nj I predsednik Vladimir Seidl 00 letošnjem ;>i i/mkvi namenjena j^STj sem l--;1^ >" •dn.k Seidl, - spoicd. za sv' .j,;.! so poskrbeli tudi tipski godbeniki Sledilo |e * .si srečanje, med katerim so obiskovalcem brc/J \ hli1cC? r<11 z golažem Prireditev pa ni bila namenjen* in prenivalcem Bistrice, umpal v trfifkc občme Kot |c povedal predscvm.« • , ,s njihove prireditve iz leta v leto več občanov „o o" zbralo na Bistnski planini \s.ij tusto Iržičanov. zadovoljni domov , . žd'J1 Bistriško vodstvo je piepnčano da m ,U ,/an'4-'^. druženja, ob katerem se pozabi celo m',,s,kilU'i,'i,i h'1 fl Zato sc mu nc zdi prav. da IVžičani že ,K praznujejo več občinskega praznika • S- S*Je IRENA JAN, dipl. oec, načelnica Upravne enote: "Mi v upravni enoti smo zaradi vas! ....... . , _i_v:___: ^.Kmn^in lrit»r rinili »p. ie no št t« Upravna enota Radovljica ................... , m. -1> **..<> ' spravna enota Radovljica ima sedež v Radovljici na Gorenjski cesti 18. Ustanovljena je za opravljanje državnih nalog na območju občin Bled, Bohinj in Radovljica, kjer je 34.381 prebivalcev. Zato, da bodo prebivalci Qa območju, ki ga pokriva upravna enota, zadovoljni, da bodo ob spoštovanju zakonitosti lahko našli podporo, pomoč in tisto, *ar po eni strani država "zahte-ya"> po drugi pa od nje pričakujemo in terjamo prebivalci -Pavijani, pa bo v Upravni enoti Radovljica skrbelo 47 zaposlenih. Tako je radovljiška upravna enota po številu zaposlenih med tistimi "varčnejšimi14 glede na obsežno območje in dejavnosti, " j»h pokriva, v Sloveniji. med občino in ministrstvom Upravna enota je vezni Člen rned obči no oziroma občinami in ^inistrstvi. Na različnih področjih, kot so na primer pospeševanje zalega gospodarstva, turizma, Pospeševanje demografsko ogromnih območij, pri celostnem ra*voju podeželja... je Upravna en«ta tista, ki naj na določenem °bmočju oziroma v občinah razbremeni ministrstva. Gre torej za Podaljšano roko države, kjer uPravna enota na I. stopnji odlo-ao upravnih stvareh iz državne Pristojnosti (če seveda z zakonom n' drugače določeno) in opravlja naloga i/ pristojnosti posameznih Ministrstev, ko gre na primer za ^dzor zakonitosti pri delu orga-nov lokalne skupnosti - občine. Pomembno ie zakonsko določilo • Načelnik upravnik enote Njegovo vlogo pojasnjuje že ime. Sicer pa načelnik: - predstavlja upravno enoto; - skrbi za usklajevanje z ministrstvi; • usklajujeje delo notranjih organizacijskih enot; - skrbi za ažurnost dela; - skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (občinami); - izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji.Na predlog ministra za notranje zadeve in ob soglasni podpori občinskih svetov vseh treh občin je Vlada Republike Slovenije imenovala za načelnico upravne enote Radovljica IRENO JAN, dipl. oec "V naši upravni enoti velja pravilo, da stranke lahko kadarkoli pridejo do mene. Drugo takšno pravilo pa je, da se v primerih, ko se stranke s problemi obrnejo na mene, pogovorimo skupaj z referentom, ki zadevo pozna. S takšnim načinom dela običajno hitro najdemo "skupni jezik" oziroma rešimo problem ali zadevo." da je delo upravne enote iijanjctn , ■ —«• jc ucio upiavnt Javno. To se odraža z dt,_ ■formacij tisku in drugim iredst-vom javnega obveščanja, z ude le?bo na konferencah, okroglih nu/;d\ m drugih oblikah sodelo-VanJa B predstavniki javnega ob %"'V,u'') -j premalo gibljive, večinoma io m gibale le z nogami, ostali ^ njihovih teles pa so bili dokaj statični. Njihove jjlsve s° _A ikoraj povsem negibne, zaradi cesai nekateri detajli dogai* ^ in razpoloženja niso biti dovolj nazorni Nekatere iHU'" dogajanja smo si morali gled il i predstav ljati sami, nc da m | jih lutke tudi zares pokazale kuža Rihatd tarna nad vrotin ^ kar naprej pripoveduje, kako mu jezik zaradi hude žeje V^cp tal, tako da med hojo stopa nanj, vendar tega Rihai .V^, stopanja po lastnem jc/iku nc vidnim l'ia\ tako ne VH ^ kako Dozreloj VOlk pogoltne babu o Rdeče kapuc Slls"yV()S|i, Rdeče kapice, a v njenem obnašanju ne zaznamo vznemirjenja ali jeze. sVf)je Predstava Ima svoje prednosti in pomanjkljivosti! ^y izkoriščene in neizkoriščene potenciale. Isto bi lahko rcK $tf za samo organizacijo blejskega festivala Seveda je lcp°- j^jv, pod geslom lutke brez mejs irečajo luktarji različni« jj velika škoda m tudi negOStoljubnOSl pa je v tem, da oii'.aiu'v()llvi niso poskrbeli za primeren obisk predstav Iako so bih z_ ^ nastopi italijanskih lutkarjev skoraj biez publike. jjtvi nastopajoče gotovo ni delovalo spodbudno, celotni Pr* # na je dajalo žalosten videz Verjetno bi bilo marsikaj tlMl^',,lValci m se predstave odvijale v poznopopoldanskih urah, ko j'rt (rCh m gostje Bleda zapolnijo ulice (predstave so sc odvijale ^ uličnih mestih), ne pa v času kosila ali službe, oziroma v jc za sprehode po mestu pre vi oče . . n\^° Plakatov, ki bi opozarjali na blcjs' lutkarski lestivai.(voVa|i videli in dobili smo vtis, da srno predstavam prlS. c\o^ predvsem tisti, ki smo bih nanje osebno povablj*'nl- /vSjjV 'lutke brez meja" se zato žal ni uiesmčil, saj sc je I«-**l.|V jjCv 'n svojem prvem dnevu) omejil na prisotnost prij«' , z„rc* sodelavcev Kadat bo ta ali katerikoli drug./cS"mcri, ""j prerasle meje in sc svobodno lazmahnil v lazhčne s ^j^, ROJ besedno poudarjanje sloganov niti ne bo več P0,H,1.,U,'n'arn le dobri lutki ni treba icči veliko, tla gledalci vemo. *'A) pOVedati • Mirjani Novak Torek 4 . 100, GOSPODARSTVO °r<*, 4. julija 1995 tirfta- mariia vdt č^\\k Končana večerna šola podjetništva Podjetnik je ogledalo podjetja Poudarek je bil predvsem na praktičnih znanjih. Preddvor, 2. julija- S predstavitvijo ^ključnih nalog in podelitvijo potrdil se le v Preddvoru končala Večerna šola Podjetništva, ki jo je v sodelovanju z ^druženjem podjetnikov pri Gospodars-zbornici in ministrstvom za gospodarske dejavnosti izvajal podjetniško Izobraževalni center Gea Čollege. Vetrna šola je trajala trideset večerov, njen Slavni namen pa je bil omogočiti podjet-nikom pridobivanje dodatnih znanj in UsPcšnejše delo v podjetju. Sedemindvajset slušateljev iz najrazlič-neJŠih strok je približno pet tednov Poslušalo predavanja strokovnjakov o različnih temah. Ena prvih tem je bila Poslovna vizija podjetja, saj vsaka firma mora imeti idejo, kaj želi doseči na daljši |°k. Sledile so funkcionalne ekonomske ^e; ekonomika, finance, devizno potovanje, carine, transportna zavarovanja- Naslednja tema je bil marketing, slušatelji so se naučili, kako spoznavati Potrebe trga in kako izpeljati konkretno Promocijsko akcijo. Direktor izobraževalnih projektov pri Gea Collegeu Franci Vidic poudarja, da predavanja niso bila teoretična, ampak praktična z veliko diskusije. Predavali so podjetniki s praktičnimi izkušnjami. "Pri marketingu smo predavali o konkretni izpeljavi marketinške akcije in ne o tem, kako jo Poiskati v literaturi," pravi Vidic. Izo-^azba slušateljev je različna, od srednje s°le pa do magisterija. Vidic poudarja, da P°djetniki ne pnhajajo samo s področja imovine, ampak tudi prozvodnjc. "To *aže, da je potieba po tovrstnih znanjih ogromna. Pomladi smo izvedli i eCeTiih šol podjetništva po vsej Slove- niji, za jesen pa jih načrtujemo že petnajst. Obenem pa pripravljamo tudi nadgradnjo te šole - podjetniško akademijo, šlo bo za odprti študij podjetništva in managementa, predavali pa bodo akademski predavatelji v sodelovanju s podjetniki." S tako obliko izobraževanja podjetnikov so zadovoljni tudi na območni gospodarski zbornici v Kranju. Njen predsednik Andrej Prislan je poudaril, da je večerna šola pisana na kožo podjetnikom, ki rabijo dodatna znanja, obenem pa imajo tudi sami željo po učenju. Izpostavil je zlasti priložnost, da slušatelji komunicirajo med seboj in diskutirajo s predavatelji. Vsak slušatelj na koncu napiše zaključno nalogo, ki jo tudi predstavi. To je pogoj za pridobitev zaključnega spričevala. V prvi skupini je predstavilo naloge sedem slušateljev, ki so tako uspešno zaključili šolo. Vsi preostali pa bodo to opravili v jeseni. In kakšni so vtisi slušateljev? Jože Hribar, sicer predsednik združenja podjetnikov: "Sam sem obiskoval že nekaj podobnih šol, tako da nekatere teme poznam že iz prejšnjih izobraževanj. Bile pa so vseeno zanimive za osvežitev znanja. Za za-9i četnike so bile verjetno kar prezahtevne, tako da bi bilo v prihodnje potrebno razmišljati o specializaciji in različnih nivojih. Te šole sem se udeležil tudi zato, ker iz izkušenj vem, da je dobro predavanje nekajkrat manjši strošek od stroškov napake, ki jo narediš zaradi pomanjkanja znanja. Z napakami pridobljene izkušnje so pred- rage, zato je v prvih letih veliko bolje plačati takšen tečaj." Majda Kurent Švab: "Ker imam končano višjo izobrazbo družboslovne smeri, mi je pri delu v podjetju manjkalo podjetniškega znanja. Predvsem mi je bilo všeč, da so bila predavanja na Gorenjskem, ustrezalo mi je časovno in terminske Moja pričakovanja so izpolnjena, mogoče bi želela še več praktičnih primerov. Sicer je bila naša skupina zelo dinamična, ogromno smo se pogovarjali in prediskutirali tudi konkretne probleme. Določene teme smo zaradi pomanjkanja časa obdelali samo površinsko, vendar je vsakdo ugotovil, kaj mu še manjka, v čem se mora še izobraziti. Nekaj pridobljenega znanja sem že s pridom uporabila pri vsakdanjem delu v podjetju." Vesna Orožim: "Za večerno šolo sem se odločila, da bi dobila več informacij o podjetništvu. Ker imam izobrazbo čisto drugačne smeri, so bila nekatera predavanja zame kar {>rezahtevna. Mišim, da so bila bolj prilagojena tistim, ki že imajo več preteklih izkušenj. Menim, da bi ta program morali razširiti oziroma uvesti novega za vse, ki nimajo toliko izkušenj in znanj na področju podjetništva. • U. Peternel, foto: L. Jeras 4uMjanska banka se vrača na Gorenjsko V loški kaši odprli banko ^začetku septembra bodo v obeh nadstropjih kašče odprli še "UheliČevo galerijo, v kleti pa pivnieo in vinoteko. 5k$ lahko*1' "^daj shranjevali živež, zdaj stavb *a debelimi zidovi častitljive di„are. *nrar»jujejo in oplajajo svoj ■i«* 'nT' na s'ovt'vl1' otvoritvi posloval-Junko Uy,v ljubljanske banke dejal Medv, rt t>{jrih, direktor podružnice •» ki "pokriva" (Gorenjsko. nik (uVnrSn0sti sc ic udeležil tudi predsed- "PravcK Nl H M,uko V(>1/ m č!an nartierav 7akraJ^k, povedala sta, da tudiyKai° novo poslovalnico odpreti *** Kavttt Srbeli « umuti K a š č a naposled dobiva zi vahen Utrip, v pritličju častitljive zgradbe so odprli poslovalnici Nove I juhi lanske ba n k e, lepo urejeno in opremljeno z najsodobnejšimi napravami Svo jevrsten čar pa i oški banki, ka koi jo trinogi trn enuiejo, dajejo zidovi in lesen obrtnikom in podjetnikom, seveda pa tudi vsem ostalim. Zaradi provizije, ki si jo. pri čekih medsebojno obračunavajo banke so jo seveda veseli Ločani, ki Že imajo račun pn NLB in trgovci. Za nas je bila poslovalnica v Škofji Ix)ki pomembna odločitev, saj so bili doslej v nekaterih krogih prepričani, da lahko iz. Ljubljane pokrivamo zelo široko območje. NI.B doživlja renesanso, gradi nove temelje, postati želi vseslovenska banka, zato širimo mrežo poslovalnic, tudi na Gorenjsko, ie dejal Marko Volje, predsednik uprave NI B Šc konkretnejši jc bil član urpave Boris Zakrajšek je povedal, da bodo v kratkem odprli novi poslovalnici v Kranju in v Kopru. NI.B ima zdaj po bilančni vsoti približno li odstotni slovenski delež, po podatkih z letošniega maia znaša mena bilančna vsota 381,3 milijarde tolarjev, kapital pa 17,6 milijarde tolarjev Zaposlenih ima 2.342 ljudi, s priključitvijo Posavske banke pa sc bo v kratkem šc povečalo Za poslovalnico v Škofji Loki so pazljivo izbrali ljudi, prednost so dali domačinom, vodi |o izkušen bančnik, domačin Jam*/ KtvUd Poslovalnica ic odprta od (> do lb ure, ob sredah od 9. do °P Ki«< P<>trcM| 1 si' |L /l"ln)u' obnovljena po ^Večjih I ii V /i,dnJ«h letih pa so eno r? obnovili, . /namcnostl *p«-'l temelji brti,,, ,i ■ đogpvoi med občino in čilimi Skorja i oka pa ic kalči P 'i..Illt n" Pijenje I Ibrtni zbornica *ll't. i Pfev» ia v najem pritličje in I»bMl,!iT"l,,ni<- pa celotno zgradbo «1 7i K' '" podjetniki so m žc neka Vu,očii, v Vc6J° b»nčno konkurenco, Muh|,... V Nc- d«i v kaščo povabijo Novo pv. (/;()rSKo h-'"ko. ki je po osamosvo P,)sl } ,1' banke zajnistila Gorcnjs-,ov«lnita ,c namenjena zlasti /a v eda m o se, da ima Škofja I oka bogato bančno t rodu t jo, spodbudili bomo raziskovalno nalogo in jo predstavili prihodnje leto na Blazni ko vem večeru, je dejal Janko (,e drih, direktor podru*mce M B v Medvodah. Debeli, kamniti zidovi častitljive kašče dajejo banki poseben čar. 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah jc zapita. Za običajna bančna opravila je na voljo bankomat z depozitno enoto, Kavčič pa je posebej navedel nočni trezor, ki je podjentkom, seveda zlasti trgovem na voljo dan in not, in je prvi elektronski bančni trezor v Sloveniji. V začetku septembra bodo v prvem in drugem nadstropju kašče odprli Miheli-čevo galerijo, v kleti pa pivnico in vinoteko, v teku pa jc urejanje dvorišča, je povedal Andrej Karlin predsednik Obrtne zbornice Škofja Loka. Priznani slovenski slikar, rojak France Mihclič je Škofji Loki podaril 160 svojih platen, gralik in slik, več torej, kot ic nameraval na začetku. Odtehtalo je dejstvo, pravi Kailm. da bodo ljudem na ogled Mojster Milu hč namreč redno spiciiilja urejanje galerije, sa| zadnja leta pogosto prihaja v Skofjo I oko in se v Plevni ustavi na kosilu Kailm v kleti kašče Ureja pivnico in vinoteko, v njej bo kar 10*> sedežev, kar pomeni, da bodo lahko brez zadreg pogostili dva turistična avtobusa gostov Lokal pa bo seveda namenjen predvsem obrntikom in podjetnikom, ki bodo puhajali v banko, sosednji obrtniški dom ali center storitvenih obrti V toplih dneh bo na novo tlakovanem dvorišču postavili mize in stole. Ureditev dvorišča bo veljala od 8 do 10 milijonov tolarjev, stroške pa si delita občina in obrtna • M. Volčjak, Foto: I t a Jeras Loka odpira blagovnico na Vrhniki Škofja Loka, julija - Trgovsko podjetje Loka iz Škofje Loke bo v četrtek, 6. julija, ob 11. uri odprla sodoben poslovno trgovinski center na Vrhniki. Škofjeloška Loka je sodoben poslovno trgovski center postavila v samem središču Vrhnike, nasproti občine, kjer je pred leti odkupila prostore opuščene tovarne Kovinska. Na zemljišču, ki meri 7 tisoč blagovnico, gradilo je Gradbeno podjetje Grosulje. Loka bo imela v pritličju sodoben živilski market s 1.100 površinskimi metri prodajnih površin, skupaj s skladiščem pa obsega 1.800 površinskih metrov. Prostore v nadstropju so oddali v najem različnim podjetjem, zato bo tam ponudba zelo pisana. Investicija znaša približno 7 milijonov mark, za Loko pa je to že druga, ki so jo dokončali letos, saj so pred časom odprli grosistično prodajno skladišče v Škofji Loki. • M.V. Živila odprla center v Brežicah Kranj, 3. julija - Kranjska Živila so v Brežicah odprla soboden nakupovalni center, v katerem so na nov način maloprodajo združili s skladiščem. Živila so sodoben nakupovalni center uredila v bivšem skladišču Adrie Caravan, približno kilometer iz središča Brežic, proti železniški postaji, kjer je nastal trgovski center Intermarket. V njem so namreč poleg Živil prisotne tudi druge firme, Živila so na 1.700 površinskih metrih uredili hiper market, ki ima 1.100 povšinskih metrov prodajnih površin. Novost, ki jo Živila uvaja prva v Sloveniji, je nov način prodaje, pri kateri je maloprodaja združena s skladiščem in v Živilih ji pravijo nova linija Živil. Trgovski center bo nedvomno privlačen za goste Čateških Toplic, saj je oddaljen le štiri kilometre, računajo pa seveda tudi na hrvaške kupce. • M.V. Sava v težavah Kranj, 3. julija - Kranjska Sava je imela ob polletju izgubo, če se bo nesorazmerje med inflacijo in tečajem nadaljevalo, bo konec leta znašala 20 milijonov mark, tega pa ne bo moč nadomestiti s pomočjo vlade izvoznikom. V Savi so v letošnjem prvem polletju za 18 odstotkov povečali proizvodnjo, kar je zelo za 3,5 odstotka več. kot so načrtovali. Vendar je v prodaji prišlo do zastoja, saj je bila na dolarskem trgu in v Italija na lanski ravni. Zaradi nižanja vrednosti ameriškega dolarja in lire se Savi na te trge z enakimi cenami kot lani ne splača več prodajati, v pogajanjih s kupci pa niso uspeli doseči povečanja. Zaloge so narasle, stroški so se s tem povečali, likvidnost pa je vse slabša. V letošnjem prvem polletju je imela Sava 1,5 milijona mark izgube. Uresničujejo se torej napovedi s konca lanskega leta, vendar v Savi rešitve ne vidijo v spremembi tečaja, temveč v manjši osebni in javni porabi. pika na 1 vašega doma - vhodna vrata JELOVICA • MASIVNA VHODNA VRATA - različni tipi vrat - varnostna zapora različna izolacijska ornamentna stekla možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetiobo izvedba v hrastu ali smreki LETVICASTA VHODNA VRATA različni tipi vrat izolacijsko ornamentno steklo odkapna pločevina možnost dopolnitve s stransko svetlobo in nadsvetiobo za vse izdelke ponujamo UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE, PREVOZ, MONTAŽO, GARANCIJO in SERVIS ^JELOVICA lesna industrija, Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel (064)61-30, faks 634-261 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/61-30, fax 632-761 KRANJ, Partizanska 26, tel. fax: 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pn Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #4 NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: AUDI A4 1.8 FORMAT A4 Audi nadaljuje s svojo ofenzivo označeno s črko A. A lahko označuje začetnico ingolstadtske avtomobilske hiše hkrati pa novo generacijo modelov od trenutno največjega aluminijastega A8 do uspešnega A6 in trenutno najmanjšega in najbolj svežega A4, ki je naslednik modela 80. Novi audi jc dobro preživel lepotni poseg s kirurškim nožem. Avtomobilska kozmetika je postala že skoraj vsakdanji pojav in pri A4 se to pozna na skoraj vsakem delu karoserije. Nos so mu preoblikovali v stdu večjih audijev, kar pomeni povsem novo a še vedno zelo značilno masko hladilnika s poudarjenimi hišnimi štirimi krogi, sprednja blatnika sta nekoliko nižja in bolj napihnjena, rahlo privzdignjene bočne linije pa so ob okenskih robovih moderno zaobljene. Povsem nov in zelo moderen je tudi zadek, zasnovan klasično, toda vpadljivo. Pokrov prtljažnika je rahlo nakazan v zadnji spojler in zapognjen tudi na zadnji strani, njegovo širokost pa poudarjajo sicer majhne, toda zelo domiselno oblikovane zadnje luči, kakršnih pri audiju dose-daj nismo bili vajeni. Stilske spremembe je bila deležna tudi notranjost. Posodobljena armaturna plošča je seveda kopija tistega, kar imajo večji novejši Audijevi avto-mobili. Založenost z instrumenti je dobra, skupaj s stikali na armaturni plošči je celotno delovno okolje vredno vseh pohval, med zamere pa gre vpisati tradicionalno nerodno stikalo za vklop luči tik ob ročici za vklop smernikov in pa rdečo osvetlitev instrumentov, ki zagotvo ne pripomore k temu, da bi se voznikove oči spočile. +oblika 4 armaturna plošča +tih motor I -prostornost zadaj - desno bočno ogledalo -zaganjanje motorja Armaturna plošča: pregledna in uporabna Vsaj v sprednjem delu je ta avtomobil dovolj prostoren, oba prednja sedeža sta udobna in čvrsta in voznik si svojega lahko nastavi tudi po višini, in s? tako hkrati s pomočjo višinsko in globinsko nastavljivega volana lahko pripravi zares zelo dober položaj za vožnjo. Nasploh je v tem audiju kar dovolj serijske opreme, veliko poudarka je predvsem pri varnosti, zato imajo vsi audiji že serijsko vgrajeni obe varnostni vreči, zavorni sistem ABS in nepogrešljive bočne ojačitve v vratih CITROEN servis KRANJ ROČNA AVTOPRALNICA Gregorčičeva 7, (stara Sava - za Merkurjem) S 211 -943,211 -944 MEŠETAR Audi A4 1.8: eleganca in moč ter varnostne pasove s pirotehničnimi zategovalniki. Pri opremi za udobje je razkošja manj in zato se bodo potniki nekoliko rekreirali z ročnim odpiranjem stranskih stekel. Zelo k lahkotni vožnji pripomore volan s servoojačevalnikom, katerega premer bi bil morda lahko za kakšen centimeter manjši, vendar je obroč čvrst in primerno debel. Manj zadovoljni bodo potniki na zadnji klopi, kjer je sicer prostora za tri, vendar ne z ravno pretirano dolgimi koleni ah preširokim ramenskim delom, tako, da si je potrebno priznati, da je tudi kakšen precej manjši avtomobil znotraj udobnejši od audija A4. 1,8 litrski štirivaljnik ima povsem novo zasnovo in po pet ventilov na valj v glavi motorja, kar pripomore k boljšemu navoru, ugodnejši porabi invečji čistosti. Za tolikšno težo avtomobila bo zmernemu vozniškemu okusu povsem zadostoval, z močjo 92 kilovatov pa utegne biti tudi športno razposajen in dovolj poskočen. CENA do registracije: 39.680 DEM ( Porsche In-ter Auto, LJubljana) Merilnik hitrosti sc ustavi pri 203 kilometrih na uro, sorazmerno zahtevno priganianje z mešanico mestne in relacijske vožnje pa sc konča s povpreč jem slabih 10 litrov porabljenega ncosvinčenega bencina na Zadek: nova oblika brez nostalgije POSLOVNA SREČANJA tfoaitrriri- TEL.: 064150-232 Y.C.C. Stara ceiU 25. 64000 Kranj Tel.: 064/ 214 766 221 626 fax: 214 766 RABLJENA VOZILA V ZALOGI MAZDA 121 1.31 (kat.) PEUGEOT 205 L0OK (kat.) SUZUKI SVVtFT 1.6 GLX (kat.) FORD M0NDE0 1.81 (kat.) (prva reg. 94) AUD1100 2.0 E MAZDA 323 1.31 (kat.) (ie v garanciji) MAZDA MX- 3 1.81/ V6 (kat.) (ie v garanciji) CITROEN C15 komb vozilo Vse vosila so servisno pregledan* in ao v brezhibnem stanju! Možnost plačila na krediti Informacije: MAZDA T.C.C. do o., Stara c. 25, Kranj- GORENJSKI SEJEM KRANJ Tel.: 064/ 214- 766 in 064/ 221-626 letnik 1990; Cena: 10.000. DEM letnik 1991, Cena: 12.500. DEM letnik: 1991; Cena: 14.000.- DEM letnik: 1993, Cena: 29.000.- DEM letnik: 1990; Cena: 16.500 DEM letnik: 1992, Cena: 15.500. DEM letnik: 1993, Cena: 30.500. DEM letnik 1994, Cena: 20.000. DEM 100 prevoženih kilometrih. Podvozje, ki je sicer poznana dobra točka vseh audijev, je narejeno tako, da prenese tudi močnejši motor, predvsem pa veliko drzne vožnje. Tudi v ostrih ovinkih in tudi ob hitrem zaviranju se ne pusti presenetiti in tisti, ki ga bo spravil s ceste, mora biti kar velik nerodnež. Zelo dobre zavore prijemajo mehko in zanesljivo, sodobno zasnovan sistem ABS pa je na makadamski ali razmočeni cesti samo še pika na i. In v tem stilu so pri Audiju tudi potegnili črto pod celoten avtomobil. A4 je tako dobro nadaljevanje tradicionalnih hišnih značilnosti, ki so bile očitne tudi pri njegovem predhodniku. • M. Grcgorič, slike Lea Jeras Mešetar si je tokrat ogledal zbirko strokovne literature za pospeševanje kmetijstva, ki jo pri Časopisno založniškem podjetju Kmečki glas v tem času kmetovalcem namenjajo po ugodnejših cenah: T. Tajnšek: PŠENICA 945 SIT J. Korošec: PRIDELOVANJE KRME 945 SIT M. Amon: UREJANJE HLEVOV ZA GOVEDO 945 SIT T. Tavčar: RAČUNALNIK V KMETIJSTVU I. Jazbec, F. Skušek: BOLEZNI GOVED 1008 SIT F. Ločniškar in sodelavci: REJA PERUTNINE 1260 SIT T. Tajnšek: KORUZA 1260 SIT T. Tajnšek: OLJNA OGRŠČICA 630 SIT HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MLEKA 630 SIT Več avtoriev: ZDRAVSTVENO VARSTVO DROBNICE 693 SIT PREHRANA IN KRMLJENJE PRAŠIČEV 819 SIT TEHNIČNI PODATKI: vozilo: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj vzdolžno, poganja prednji kolesi, gibna prostornina 1781ccm, največja moč 92 KVV/125 KM. Mere: d. 4480 mm, š. 1735 mm, v. 1415 mm, medosna razdalja 2615 mm, prostornina prtljažnika 440 litrov. Najvišja hitrost 205 km/h (tovarna), 203 km/h (test) Poraba goriva po ECE: 5,8/ 7,5110,1 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 9,91 Chrvslerjev center v Ljubljani Podjetje Chrvsler Jeep Import je pred kratkim položilo temeljni kamen za izgradnjo novega poslovnega centra v Ljubljani - Mostah-lastnikom vozil in bodočim kupcem Chrvsler in Jeep bo v novem centru, ki naj bi veljal okoli 8 milijonov mark na voljo nov prodajni salon, osrednje skladišče rezervnih delov in dodatne opreme popoln servis in 24-urna pomoč v primeru okvare. Center bo de' poslovnega kompleksa, razprostiral pa se bo na 5.000 kvadratnih metrih površine. Zgradili naj bi ga v samo petnajstih mesecih. Na isti lokaciji bo za prodajo in servisne storitve za lastnike vozil KIA skrbel generalni zastopnik Kia Motors Import. • M.G. Du Pont v Sloveniji Belgijska družba Du Pont je trenutno ena vodilnih proizvajalk avtomobilskih barv v svetu. V zadnjih letih so velika vlaganja usmerili predvsem v visoko kakovost reparaturnih barv, natančnost barvnih odtenkov in v razvoj ekološko sprejemljivih izdelkov, vrhunec tehnologije pa predstavlja večnamenski sistem Ccntan. ki omogoča zelo natančno določanje in mešanje barv ter priprav0 v avtoličarskih delavnicah. Barve Du Pont uporabljajo Številne znane avtomobilske tovarne med njuni koncem Volkswagen-BMW, Rover, Volvo, CM, Renault, Citroen in Peugeot. Od začetka letošnjega leta firmo Du Pont pn nas uradn0 zastopa podjetje Koop iz Brežic, Du Pontove barve pa uporablj* tudi že precej slovenskih avtoličaiskih delavnic. • M.G. 5.000 Fordov v dveh letih Ljubljansko podjetje Summit Motors, ki je od pomladi lej8 1993 generalni zastopnik za avtomobile Ford, jc le prešel*^ prodajno številko 5.000. Jubilejno vozilo so prodali ob kom-'0 letošnjega aprila, ob koncu maja pa je letošnja prodaia doseg'8 številko 1000. • M.G. V obnovljenih prostorih K A Š • Č E na Spodnjem trgu 1 v Škofji loki smo odprli novo poslovalnico banke Tu smo zarodi \ flj /O ljubljanska banka NOV« UUlU«NSK* lilU D 0 UOllJtM TC DOM Naklo, tel.: 488 303 VELIKA IZBIRA in UGODNE CENE Gradbeni material, barve in laki, elektromaterial, okovje in vijaki, orodje in zeleni program. NOVO: GRADBENI LES VREME 'a teden nam vremenoslovcl napovedujejo ,ePo vreme. Temperature se bodo dvigale do 30 s,opinj. V drugi polovici tedna so možne manjše pjevne plohe. LUNINE SPREMEMBE 3 V sredo bo ob 22.02. nastopil prvi krajec, Jato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem Ključu lepo na severu, v južnih krajih pa naPovedujedež. Hiramo stare razglednice vklet^L -lsmo tu'e obiav''' nel<° staro razglednico, na kateri je bilo naoi 1 *°Pališće blizu nekega gorenjskega mesta. Za pomoč smo sicer ^P|Sd,i tudi, da mesto leži v severovzhodnem delu Gorenjske, vendar in kj^anka postavljena prehitro po kar čudnem hladu za konec junija °blen ' z'as*' tal, da je bila to odlična promocija. Na Bledu in okolici so namreč posneli 90-sekundno predstavitev gostitelja, ki so jo prav tako predvajali v oddaji. sikti?,'""""!''1 Časih, ko mar 'Huk* vedno trpi hude "v,,,',,/''"'' ' "<•■ ker se ■ stanuj. nlrK P° Josipu Brozu Zli, aui,Hhl še nihče ni op a JQ)o 'Ie v smislu doga trn(, ;fr ''■<*'• Medtem ko ho\>ai."mala vse lrXe Prfime-bili p* 9lov*nske kot da bi ^olčkt KV' lUflh prinašajo Pfavi d..,*J,h r'i:redov, so ,olV citati od Ttiotat fevež,?2J s/"',Vv"/ »1'rvi !f *titt im,, ""'"K" /'• '/" Qj znat , l"r Kr uči< bo *• lahko L j ktit" k"l , SSS nuil <'""»<""« 'Juhi,*' n«""v'«" morate ,0*ari\i u' bih vas, jfni.,, """dinei med bo ^fdebudneia, k, t, Žalostno. Trikrat lalostno! Prvič zato, ker taka spričevala dobivajo otroci višjih razredov - in jim niti več ne povedo, kdo je bil Tito. Če imajo ie na uradnem dokumentu še vedno njegov dopis učencem z njegovim podpisom, bi pač morali vedeti, kdo Človek, navajen nenehnih sprememb, poslane pravzaprav rahlo užaljen. Najprej ga snarneš z ulične številke, zbrišeš iz vseh dokumentov, nato pa se ti potiho-ma prikrade preko tvojega otročka! Sto upravičenih intervencij je že bilo, ker, reci- Tema tedna Tito v torbi Na spričevalih so še vedno pozivi tovariša Tita, ki vašim učencem priporoča, da morajo postati takšni, kakršni so bili tovariši mladinci med bojem... '«*■ bil rnc.-akat, ki jim med drug "i tudi n etuje, da nun ajo poslali takšni, kakršni so bili njihovi tovariši mladimi med bo/em tovariši mladimi med bolem P Kakšna sot laltstična ostali na! Ob vseh ulicah, ki nosijo še vedno njego\o ime, /e bil in je še vedno rompompom tu pa li mlaihna nosi pred nos SIRI spričevalo z njegovim posvetilom mn, nagajivi Italijani niso Želeli sj>rcmcniti italijanskih maloobmejnih prepustnu k: so se vedno nosile lige SIRJ, ob tem ko n pa dete v šolski torbi nosi litola, je pa vse v redu ali kaj? No ja ■ če bi te pustili globokoumno spoznanje, da M kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini, ali bi bilo res tal l > tšikO prelomiti \ saj radnji odstavek teh tovarišev, mladiru ev med bojem? Res je zanimivo, da nihče ne zarohni - ko pa zarohnimo ob vsaki stari štampiljki ali kuverti, ki ima v kakšnem kotičku Še vedno kakšno označbo SFRJ! In kako šele se je rohnelo ob izbruhu problema, ali imamo v šoli še tršice ali ni več tršic. Ali je tršica ostalina starega režima ali ni? In pomnim celo parlamentarno vprašanje o tem, ali imamo v šoli še tovarišice učiteljice ali so poslej gospodične ali nekaj takega! In kako polihoma se je ukinjal S. marec - četudi ni bil v nobenem primeru kakš na aft-jevska zadeva, ampak praznik mamic. Otroci pa več ali manj zbegani: zakaj tršica pravi, da ni več tršica? Morda se starši bojijo, da ne bi ob kakšnem zvišanern tonu ob tej veleproblematiki šolskega izkaza otročku v šoli škodovali? Kaj veš, na kakšno socialistično ostalino od tovarišice v šoli naletiš! In bodo drugič v izkazu zana lašč slabše ocene! Pa boš imel intervencijo o Ttiotut heba bi> napraviti red na tem področju in če bo treba, s tem problemom skočiti tudi v parlament! Saj se srčno radi ukvarjajo s takimi zadevami. I l tO i.'"/'/' pOSebnO zaskrbi fetiost nb triicah ka ostalinah komunistu'nega režima, bo treba kakšno pametno reči tudi 0 tpričevalih, na katerih mirne duše še vedno stojijo tovariši mladinci med bojem in lito • I). Sedcj GOSTILNA IN RESTAVRACIJA BEGUNJE 21 ŽIVA GLASBA NA VRTU GOSTILNE AVSENIK V BEGUNJAH Vsako sredo ansambel GAŠPERJI ob petkih pa ansambel ISKRA! "Zlati mikrofon" Radia Žiri Mesec junij je za nami in tako je znan tudi junijski zmagovalec lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri. To je ansambel Tonija Verderberja in njihova pesem čaša sreče. Ob tem naj povem, da so se že začele priprave na zaključno prireditev, ki bo konec leta v Škofji Loki. Mi pa objavljamo nove predloge za julijsko lestvico, ti predlogi pa so: 1. MOJ MORNAR - Ansambel Braneta Klavžarja 2 VSEM PRIJATELJEM - Šaleški fantje 3. V NEDELJO POPOLDNE - Igor in Zlati zvoki 4. V DOLINI VRAT - Ansambel Vita 5. PRAZNIKI NAS DRUZlJO - Ansambel Obzorje Kljub lepemu vremenu, ki je namenjeno dopustom, upam, da nam boste poslali izpolnjene glasovnice na dopisnicah na naslov. Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri. Glasovnica: Glasujem za; Moj predlog: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo, ob 14.30 na Radiu Tržič: 95,0 FM; 1584 AM in 88,9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje: SOMMY Kranj, Stražiška 15 c, tel. 311-455 vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Koliko velikosti plenic poznamo? Kupon Odgovor: Ime in priimek: Naslov: Odgovore pošljite do petka, 7. julija 1995, na naslov Radio Tržič, Balos 4, Tržič 64290, s pripisom: "Za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje v nedeljo! Voditelj oddaje Marjan Murko euuia Bang&oiutsen sJSUTiO, Densen r .'i... I CENTER SPECIALIZIRANA TRGOVINA IN DEMO STUDIJI 64000 KRANJ, VODOPIVČEVA ULICA 2 TEL : 064 - 22 11 88 VAMAHA SONY Technics f, m«MRIa ONKYO Na nagradno vprašanje št. 4 smo prejeli kar zajeten kup vaše pošte. Spraševali smo vas, koliko pošlušalnic ima trgovina HI-FI center. Zvečine ste pravilno odgovorili, da imajo dve poslušainici. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali: Janez Zavri, Pot na Jošta 19, Kranj, čestitamo! Nagradno HI-FI vprašanje št. 5: Trgovina HI-FI center se ukvarja z glasbo za vse okuse. Navedite delovni čas HI-FI centra v Kranju, Vodopiv-čeva 2! Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Vsem naročnikom Gorenjskega glasa so poštarji v petkovem Gorenjskem glasu prinesli na dom tudi obljubljeno junijsko presenečenje, \i smo na najavili že k letošnji 50. številki Vašega easopisa: reliefni zemljevid ožje Gorenjske z vrisanimi mejami BOVU 15 občin. Barvni zemljevid jc v velikosti A/2. V uredništvo smo prejeli ogromno pohval o tovrstni promociji Gorenjske. Projen je zasnoval in realiziral Nogometni klub Triglav - Creina Kranj ob svoji 75-lctniei, gmotno pa so pripravo in tisk "občinske" razmejitve nekdanje gorenjske regije podprle gorenjske gospodarske družbe, zlasti Gorenjska banka in Zavarovalnica Triglav -Območna enota Kranj. Poklicalo pa Miis je tudi veliko bralk in bralcev, ki kupujejo Gorenjski glas v kolportaži ter potožilo, zakaj jim nismo namenili omenjenega zemljevida. Ker je bil zemljevid ročno vlagan v časopise v ekspeditu Gorenjskega glasa ob naslavljanju izvodov, je bil dejansko lahko vložen le v naročniške izvode, kaiti kolportažni izvodi so distribuirani direktno § časopisne rotacije TCK Ljubljana. V »odelovanju z NK Triglav - Creina pa smo zagotovili še nekaj dodatnih izvodov zemljevidov Gorenjske - in če ga želite, pokličite 064/ 223-111, da Vam ga pošljemo! Ta mesec na vrtu Julij - Mali srpan Če Magdalena (22.) v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti. Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo. Če na Marjete (20.) deži, orehov pričakovati ni; seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. Kdaj in kako zalivati Poletje z vročino se približuje višku. Ta čas terja od nas razumno in izdatno zalivanje v vrtu. Poleti zalivamo praviloma samo zvečer; zgodaj spomladi in jeseni pa je najprimernejši čas za zalivanje zjutraj, ker je po večernem zalivanju delovanje morebitnega nočnega mraza potem še huje. Voda za zalivanje naj bo kolikor mogoče postana. Sveža voda iz vodovoda rastline šokira, zlasti ob hudi vročini §C posebej so občutljive za toploto bolj zahtevne rast line. kot so kumare, fižol, paradižnik in še nekatere druge. Zaradi tega je najbolje, če zalivamo z zalivačo in z vodo iz soda. in če se le da tako. da rastlin nič ne zmočimo. Vodni curek iz cevi je premrzel in obenem tudi premo čan, saj rastlino lahko poškoduje, pa tudi tla poslab Šuje, ker jih napravi nezračna in jih zablati Zaradi tega mora biti na cevi dober razpršilnik, ki ga lahko naravnamo na različno močno škropljenje, da se poš- kodbam rastlin čimbolj izognemo. Zalivanje s cevjo ima tudi to slabo stran, da se navadno navlaži samo zgornja plast zemlje, ne da bi voda prišla tudi do korenin. Računamo, da je za dobro zalivanje potrebno povprečno po 10 1 vode na 1 m2. Ta količina zadostuje približno za en teden - seveda pa je količina odvisna od vremena Ob hudi in dolgotrajni suši se splača gredice ali kolobarje okrog drevja obrobiti z majhnim nasipom (visokim okrog 10 cm), da dragocena tekočina pn zalivanju ne odteka na pota in druge površine, kjer ni tako potrebna. Najbolje je, da voda na tako pripravljeno gredico iz cevi polagoma mezi. Pri takem počasnem dotekanju in zalivan ju po površini gredice se voda polagoma ogreva, pa tudi listja s takim zalivanjem nt zmočimo. S posebnimi šobami in posebni mi zahvalnimi cevmi vodo lah ko spremenimo v zelo fino roso ali meglo Pri takem zalivanju se voda v zraku toliko segreje, da ni več škodljiva. lzparevanje vode iz tal najbolj preprečujemo z večkratnim okopavanjem, zlasti pa z okopavanjem po dežju ali izdatnem zalivanju, dobro pa se voda v tleh ohranja tudi z mulčenjem (zastiranjem) Mulčen jc pome ni pokrivanje tal s pokošeno travo, ostanki rastlin, slamo in podbnim materialom. Kakor je sonce za rastline koristno, tako so v poletni vročini njegovi žarki škodljivi za nepokrita tla na gredicah: tla se zaskorjijo, drobnoživke v njih se pa nc morejo razvijati, kot bi bilo treba. Mulčenje varuje tla pred sončnimi žarki, zadržuje vlago in omogoča dobro zorenje tal. kar pa ni potrebno samo za dobro uspevanjc rastlin, pač pa tudi za nemoten in zadosten razvoj v tleh potrebnih mikroorganizmov. Julija sadimo jesensko zelje, listnati ohrovt. Sejemo zgodnji korenček, nizki fižol, kolerabico, jesensko špinačo, blitvo ali mangolt. mesečno redkvico, motovileč, cikorijo, kitajsko zelje, glavna-to solato, ledenko, endivijo, radič, sladki janež, repo, črno redkev. Nabiramo zdravilne rastline kot so bezeg, brusnice, koprive, lapuh, lipo. meliso, navadni skz. njivsko preslico, pelin, poprovo meto, rman, robido, sivko, slezenovec, timijan, trpo tec, itd. Setveni koledar za julij 1. in 2. sadimo ah presajamo plodovke. 3. in 4. korenaste rastline, 5. in 6. so na vrsti rože, 7. in 8. listnate rastline, °. in 10. pa spet rastline z nadzemnimi plodovi. 11. na vrtu nc delamo. 12. je čas za sejanje korcnastih rastlin, 13. in 14. za rože, 15. in 16. za listnate rastline, 17., 18 in 1°. pa za plodovke 20. in 21. so na vrsti spet pod/.cmni plodovi, 22., 23. in 24. rože. 25. in 26. listnate rastline, 27., 28. in 29. plodovke, 30. in 31. pa rastline s podzemnimi plodovi. Poskusimo še mi Paradižnikova juha /a 6 oseb: 5 zrelih paradižnikov, šopek zelenja od zelene, sol, 3 do 4 zrna celega popra 1 strok česna, 1 čebulica, 3 /lici- olja, 10 dag riža, po želji parmezan Dobro opran paradižnik zrežemo na manjše krhljc in stresemo v primerno velik lonec Dodamo dobro oprano zelenje od zelene, popramo in dodamo šc zre/an strok česna. Nato prihjemo še olje in 2 zajemalki vroče vode Pokrito kuhamo na šibkem ognju. Ko sc paradižnik razpusti, ga dobro zmečkamo z mcčkalnikom in nato juho precedimo. Ko precejena juha ponovno /avre, zakuhamo opran riž Kuhamo še približno 15 minut in večkrat premešamo. Juho izboljšamo, čc jo potresemo z nastrganim parmezanom Grah v sirovi omaki 30 dag graha; sirova omaka: 1 žlica margarine, 1 žlica moke, 5 dag sira, 2 žlici kisle smetane, sol. petersilj (irah skuhamo v slani vodi in odcedimo, vodo pa uporabimo za zalivanje sirove omake Medtem napravimo snovo omako tako, da na m irgarini prepražimo moko /ali|cmn / grahovo vodo, dodamo sir, sol, petersilj, nazadnje pa še kislo smetano in kuhan grah Vse skupaj še nekoliko pokuhamo. Korenčkova osvežilna solata 1/4 kg korenja, sok polovice limone, 1 jogurt ali 1 kisla smetana Sveže korenje na drobno naribamo Zmešamo ga z limoninim sokom in kislo smetano ali jogurtom Spinačne polpete 1/2 kg špinače, 2 žlici masla, 2 žlici moke, I dl mleka, 3 žlice drobtin, 1 jajce, sol, poper, 10 dag moke. 3 stroki česnašpinaco pokuhamo, odcedimo in sesekljamo. Na malsu prepražimo dve žlici moke, zalijemo z mlekom, dodamo špinačo in začimbe, še nekoliko pokuhamo in odstavimo. V ohlajeno dodamo druge sestavine. Če je masa preredka, dodamo še moko. Oblikujemo zrc/kc. ki jih spečemo na olju z obeh strani. M are lični cmoki /.a 4 osebe: 4 srednje debeli krompirji (1/2 kg), 2 žlici kisle smetane, 1 jajce, sol, 15 dag moke, 12 marelic, 6 kock sladkorja, žlica soli, krop, na maslu ali margarini prepražene droh-tine, sladkor za posip. Krompir dobro operemo, skuhamo, olupimo in pretlačimo Dodamo smetano, jajce, sol in moko ter ugnetemo na hitro testo, ga razvaljamo in razrežemo na krpe V vsak kvadra! zavijemo po eno majhno marelico (čc so večje, damo polovici in jih JC treba mani), ki smo ij peikO /amcniali s pol kocke sladkorja Kuhamo v slanem kiopu 10 minut Kuhano poberemo s penovko na krožnik, zabelimo s prcpiažcnitm drobtinami in posujemo s sladkorjem SREDA, 5. JULIJA TVS1 10.20 Hroščosned, ameriška risana serija 10.45 Naloga: Severozahodni prehod, kanadska dokumentarna oddaja 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Ognjena moč, dokumentarna serija 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.10 Tedenski izbor 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Pravljičar, ameriška nanizanka 18.30 Mlada Evropa poje, oddaja norveške TV 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Lotusova dežela, kanadski film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 šport 22.30 Žarišče 22.55 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Gangster, ameriška nanizanka DoDrodošli v Avstriji, ponovitev 4.00 Glavni osumljenec, ponovitev zadnjega dela AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 Dekleta z Immenhofa, nemški film 11.30 Modern Times 12.15 Ozn se po deželi 13.00 čas v sliki 13.10 Rešitev pred potopom 13.55 Pravica do ljubezni 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kuttura 20.00 šport 20.15 TV help zakonih 22.00 Čas v sliki 22.30 Partv on 22.55 Love-parade 23.20 New York meets Vienna, plesna parada 23.40 Prireditev na donavskem otoku 0.40 Tenis 1.10 Pogledi od strnai 1.15 Videonoč 13.00 Pesem tedna 14.00 enjska danes 18.00 Gorenjs danes, jutri 19.30 do 24M černi program - Parnas kulture R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvenc^ 95 MHz z oddajnika Kovor W 88,9 MHz z oddajnika Grad, » stereo tehniki, in iz oddajn«« Kovor na srednjem valu ^ Khz, od 13.30 do 19. ure. V prvem dleu lahko prisluhne' zanimivostim iz krajevnih skuP nosti, tržiške tržnice, pa še ™ ' bomo pripravili. Ob 16.10 bodo n» vrsti obvestila, ob 16.15 zunajj* politične informacije iz uredniS^' TVS2 10.00 Videostrani 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Tedenski izbor 13.55 VVimbledon: Tenis - Grand Slam, četrtfinale (m), prenos 18.00 TV dnevnik 18.05 RPL - studio Luwi-gana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 TV nocoj 20.05 Športna sreda: Tenis -Grand slamčetrfinale (m), posne tek 22.15 Omizje 0.15 TV jutri 0.20 Videostrani HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Legenda m resničnost 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Polna hiša 13.10 Življenej na severu, ameriška nadaljevanka 14.00 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.25 Filmska čarovnija 14.50 Bogati in tuja, američi čb film 16 30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Pozor, steklo 19.20 Loto 19.30 TV Dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.05 Željka Ogresta in gostje 22.10 Znanost m mi 22.55 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 23.45 Jazz 0.35 Sanje brez meja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 RE PORTAZA: OSP 19.21 MLADI ZA MLADE: LJUBITI ZELENO 19.32 FKOMINUTE: DAN ZEMLJE 19.44 OTROŠKI PROGRAM: VIDEO KROŽEK 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 AVTO MANIJA - TESTNE VOŽNJE: Lada Samara, Scor-pio... 20.31 ŠPORT IN REKREACIJA: KOTALKANJE 20.39 NAŠ GOST: MILENA PECE 21.03 EPP blok - 3 21.08 LOG - STIKALA MERTEN IN SVETILKE STEINEL 21.13 ŽUPAN Z VAMI - zadnjič (v živo) 21.53 M t ADI ZA MLADE VLADO KRESLIN 22.15 STREL 28 - oddaja za mlade m mlade po srcu 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Deutsche VVelle. Ob 1700 s*, beseda o knjigah, nekaj kasflfc ob 17.30 pa bomo govor'" novostih s filmskih platen, r dstavili bomo tudi nekaj zani' vosti iz sveta glasbe. »d ej« R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vrernens*8 napoved 7.00 Druga jutranjaJj* nika Radia Slovenija 7.20 H*i porodnišnici 8.00 Nočna kr°nZ\ (OKC) 8.30 Telegraf. Poletni PJ bisk na Bledu 10.30 Novice BBC, osmrtnice 13.00 Minute' ljubitelje narodnozabavne gJ3*£ 14.00 Melodija tedna 14.30 Te* graf 15.00 BBC, Nadalje^ poletnega obiska na Bledu , Zdravnikov nasvet 16.30 N°v,rt 18.00 Voščila 18.30 BBC nO"«' 18.55 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI d/l 5.30 Prva jutranja kronika Slovenija 5.40 Napoved PrCJj(j ma - servisne informacije ( Noč ima svojo moč 7.00 NO, m dogodki 7.30 Minute za n*£j no zabavno glasbo 8.30 VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ue do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. LOKA TV dogodk o glasbo 8.3-. Nasvet za kosilo Glasbo izbirate poslušalci 1 'j Dopoldansko novu 11 00 KUM% .. Videostrani non-stop M MTV ki, odprti, kot sc za poletje spodobi Naš model ima roza črte, lahko si pa omislite tudi svetlo modre, nežno zelene, rumene... Za večer naj bo zraven še kratek bolero iz enakega blaga lako čudovito ženstveno in sveže deluje vse skupaj. Takle model, v črtastem blagu, zapet zadaj z večjimi gumbi, spredaj pa zvončast, smo že videli pred mnogo leti, a moda se vrača in spel bomo radi segli po lahki, hladni, zračni bombažni oble Sončimo se po pameti Saj si ne mislite že prvi dan uničiti dopusta, kajne Ct greste kam v južne kraje, na morje, pripravite svojo kožo že doma za sonce Vsak dan se po malem sončite, pomagajte si s kapsulami, ki vsebujejo karotin le kapsule spodbudi jo v naših kožnih celicha poseben varovalni mehani zem Slednje morate jemati že nekaj tednov pred odho dom. Vsekakor pa vzemite s seboj na dopust ktemo o/iorma ol)e ali mleko za sončenje s laktoi jem. Bolj občutljivo kožo in svetlo polt imate, višp naj bo faktor Posebno je to pomenih no za otroke Proizvajalci zaščitnih krem so za letos pripravili zaščitna sredstva s faktorji od 3 do 25 Sicer pa naj velja tudi pravilo, da se ob najbol| vročih uiah dneva nc nastavljamo soncu Sploh je bolje, da se ne sončimo pose hej, raje pustimo, da nas ožge med plavanjem ali na spreho du po plaži, torej med giban jem. Lepše bomo porjaveli in tudi bolje se bomo počutili HTV 2 17.15 Slika na sliko 18.00 Skrivna orožja, dokumentarna sorija 18.25 Ptice trnovke. nadaljevanka 19.30 Dnevnik 19.55 Atletika, prenos mitinga 22.35 Ptice trnovke. nadaljevanka 23.30 Melodije hrvaš kega Jadrana posnete* KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.35 A shop 12.45 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vrečni krog. ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Sedem veličastnih 20.30 Pans, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 karma 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 Tropska vroči ca, ponovitev 11. dela 23.55 Fpikurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop 7.00, 9.30 In 13.30 Video strani I- morama 8 30. 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, ponovitev 19.00 KUHAIMO SKUPAJ, kuli narična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, telovizijska prodaja 20.05 ML D PRIJATE Ul. oddaja o narodnozabavni glasbi 21.00 SPOT TEDNA /IVI SCI Nt 21.05 KAMERA NA POTEPU: Euro tu nel, dok film b del/?!) 21.35 UDARNI BOJEVNIK (Kick Fight ■Ti dim 23.05 /AKtADI PRETEKLOSTI, 1. del/4, ponovitev 23.20 MMTV SHOP. televizijska prodaia 23.30 Viden strani 1.00 l)euts<:he VVeHe Dopoldansko novice n.v» . * . ni paberki 12.00 Škofjalo»\ 30. 13.30 Morda še niste slišali1 pV Brezplačni mali oglasi rJ godki danes - jutri 15-3U^' Slovenija 17.00 Glasben* ^i poldne Boom 19.00 BBC '' ed kovni tefai 19.30 OdPu programa R RGL c KRIM: 100.2 MH/ SANC^J MHz LJUBLJANA lOft1 v0d 5.00 Jutranji program ' ^15 Tamara Vonta 5.15 Novic« ^ Novice 7.00 Horoskop '• ,ioe vice 7.35 Vreme 8.00 OoP0' ■■■ -'■ • *"•- 22.55 \ le.,-. TV MEDVODE 00.00 20.15 Videostrani 20.15 20 20 l lok 20.20 21.40 POLFTNI HA/VI DHII NI PHi) GRAM 21.40 - 21.45 Reklamni blok 21.45 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.4)0 Informacija -zaposlovanje 11.20 Vsakdanje skrbi 12.30 Osmrlmce zahvale na Novice 19.25 Vrerr position 22.00 Hadosti 24.00 Nevv age Vi "i Cl,re 20.00,'J Uf; 2 00 R OGNJIŠČE $ 5.30 8 30 Jutranji P'<*"">' Duhovna misel. m5 % 8.30 Don ml. oddaja T": oglasi 11.10 Svetovani«' „«,t pop ... ..id.,(a is-O^V't' pozdravi poslušalcev J »• ^ voro 18.30 Večerna 19.00 (ilas Amerik« 3j,Jj najmlajše P^f^Tvi- jS dobrote oz Luč v terji fl-(M» teljstvo bolnih 21.» „s^ rornar, 22 00 5.30 9 program KINO m 20 CENTER ima akcij kom i'Hl I M >N ob 18 smer kom BHADY.II VA KI APA ob 19 in -Danes zaprt.,1 TIOER BOHINJSKA BISTRICA HUtl C IN BUTEC ob 20 30 uri uri 2ELV> DEŽELA priloga Gorenjskega glasa o občinah Bled, Bohinj in Radovljica (15) KJe se bomo kopali to poletje? Odlok o prometnem režimu naj bi zmanjšal posledice navala kopalcev Jkd. Boh Bistrica ■ Da bi vsaj delno zajezili poplavo tvpalcev, ki poleti dobesedno prepravljajo obali jezer z okolico, sta oba občinska sveta že sprejela odloka o °°alnem režimu ki naj bi vsaj delno omejila, predvsem 2 "redila promet v okolici Jezer. V Bohinju poseben rezim velja od 15. junija do 15. septembra, na Bledu pa 0(1 J-julija do 30. septembra. Parkirišča v dveh conah Seveda je, dolgoročno gle-^ano. vsaj za Bled ena od P°membnih rešitev poletnih Prometnih zagat v gradnji Obremenilnih cest, največ "aPorov pa za zdaj vendarle lagajo v urejanje mirujočega Prometa. Na Bledu bodo letos Ugotovili parkirišča za 950 Bohinj: V prvo cono je vključe-n* pef parkirišč: Na Vegi-M Pod Skalco, rezervno Parkirišče na Kredi pri hotelu rod Voglom. J>'k(n r°vt in Naklova glava, ki *typaj lahko sprejmejo 640 V drugo cono pa spadajo Parkirišfa Na Vorenčkojci, tabora, za hotelom Jezero, nu (ravniku pred TuristU nun društvom, na kritiito y*mc in pri Savici, kjer bo *?*Ote parkiran,,' l 400 vor,l v prvo cono spada tudt Prostor pred Turističnim ***tvom Bohinj, kjer je Jj^/eno brezplačno par- "Vanja za največ dve Uri osebnih avtomobilov, ki so jih razvrstili v dve coni. Prvo ob v bližini jezera in drugo, ki je bolj oddaljena. Podobno jc v Bohinju, lc da so v tamkajšnji odlok vključili šc gozdno cesto Stara Fužina - Vojc in Vogar - Planina Blato. Promet bodo nadzorovali redarji Na Bledu so se odločili, da koncesijo za urejanje prometa podelijo podjetju Kanja. Dvaindvajset njihovih unifor- Bled: Parkirišča v prvi coni so.Velika in Mala Zaka, Cesta Svobode do hotela Park in Kidričeva cesta proti grajskemu kopališču, kjer bo svoje avtomobile lahko pustilo kakih tristo voznikov. V drugi coni pa: parkirišče za hotelom Krim, ob tovarni Vezenine in podjetju Lip Bled, ob G rajši cesta in parkirišče ob TVD ter ob ielezniški postaji in ob koncih tedna tudi na travnati površini pred Vezeninami. met. Poskrbeli bodo za prometne oznake, in fizične zapore, ko bodo parkirišča polna, na vseh pomembnejših točkah pa bodo opremljeni z radijskimi postajami, po katerih si bodo sporočali stanje in tako lažje preusmerjali voznike. Na Bledu obljubljajo, da bodo o stanju okoli jezera redno obveščali informacijski center in prek njega množične medije. Sicer pa bo miranih redarjev bo od 7. do 19. ure na 11 mestih pobiralo parkirnino in usmerjalo pro- Bohinj Nadomestilo za enodnevno parkiranje za oseb-! ni avto v prvi coni znaša 800 tolarjev, za motorno kolo pa 200; v drugi coni 400 za osebni avto in 100 za motorno kolo. Letne dovolilnice za ob čane Bohinja stanejo 1.600 tolarjev (400 za motorno kolo) in 8.000 za lastnike počitniških objektov (2.000 motorno kolo). Tisti, ki bodo vsaj enkrat prespali v Bohinju, bodo lahko za 1.600 tolarjev kupili kartico "GOST BOHINJA", ki jim poleg drugih ugodnosti omogoča tudi brezplačno parkiranje. Za voinjo po obeh gozdnih cestah (Stara lutina -Voje in Vogar - Planina Blato), bodo morali avto-mobilisti odšteti 800 S TI, motoristi pa 200. Upravl-jalci planinskih koč si bodo lahko priskrbeli letne do-volibiice po 80.000 Sil Prt Bledu kandidira za sofinanciranje OKPOV ^ogo so potrdili tudi na Bledu program celostnega razvoja podeželja in obnove ) SIT sredstev za soudeležbo' 11 m,, " podeželja V' ie projekt, "btivnl! 1,111 I« vsaki v*" .rr" ,ok:K,j' i/<,Mik<> *»o*ofii!bno- /,mJ" veljavno JPoitevV r,,/",M krtJt- kl 'n (/. " pomanjkljivosti ^W4* vsc prednosti P* «>|' ^ pn tem 11 I), ' '•' "!<\r..m mi i, ilnos n«, 3J?°»I petdesetodstot S't ■"H"'' Ministrovo u hr«.1(, 1 l°w*arstvo In pre """■i , '..'V''1' sicdslva ,,, 'Hib, J = "gotovi! pripravljalni Pravu J 'i k" i« '" Selu Hc, k""""«c k.a,,,,,- s,,., '"'v,,. , .........lahni a Pr.s, ,,Mva Projekt °P »nu-iijcncmu P« so sc odločili, da bi zagotovili optimalni razvoj uibani/acijc vaškega jedra in njegove okolice Selo pri Bledu jc po številu goveje velike živine in pride -lavi mleka največja vas v blejski, celo bivši radovljiški občini V vasi sc lahko poliva lijo /. več kot dvesto glavami velike goveje živine in /. dnevno pridelavo mleka, ki sc giblje med 400 in H00 litri 1111 < v m i Vsa količina namol ženega mleka sc dvakrat dnevno sprejema v obnovIjc ni zbiralnici, celotni odkuj) pa poteka picko K( V/. Bled Ker jc večina kmetijskega zemljišča slabše kakovosti, prevladujejo ti.ivmki in pašni ki. Zato pa so poljcdcljske povišinc. ki le/iju na lavnih teias.ih, toliko bolj intenzivno obdelane in posejane s krom pitjem, silažno koruzo, krmni mi lastlinami, v zadnjem času vse bolj tudi z žitaricami Vas Selo jc svojo vlogo za sofinanciranje projekta našlo vila |t na nekdanjo občino Radovljica, vendar vloga na ministrstvu še ni bila potrjena. V primeru ugodne rešitve pa bo projekt sedaj delno financirala občina Bled, ki je na zadnji seji s sklepom vlogo potrdila in za izvajanje projekta v svojem proiačunu predvidela tudi potrebne zneske. • M.A. POSLOVALNICA BLED TRGOVSKO TURISTIČNI CENTER, TEL/ 76 414 DELOVNI ČAS ODO. DO H> URI« s< >h< )TA ZAPRTO Bled Za enodnevno uporabo parkirišča v prvi coni je potrebno odšteti 1.000 tolarjev ((300 za motorno kolo), v drugi coni pa 500 (150 za motoriste) Cena letnih dovolilnic za parkiranje v prvi coni je 10.000 SIT (3.000 za motoriste) domačini in gostje, ki bivajo v gostinskih kapacitetah, pa imajo pri tem kar 70% popusta. Letna dovolilnica, na kateri je napisana registrska številka avtomobila, mora biti prilepljena na vidnem mestu. pri urejanju prometa sodelovalo še pet komunalnih redarjev, štiri so za določen čas zaposlili prav v ta namen ter devet policistov - študentov, ki bodo skrbeli, da bo promet skozi Bled potekal kar se da tekoče. Bohinjci so se tudi letos odločili, da bo obalni režim izvajala Turistična zadruga Bohinj. To pomeni, da bodo morali, tako kot njihovi kolegi na Bledu, na parkiriščih in delih obale postaviti smetnjake, pobirati parkirnino in skrbeti za urejenost parkirišč, skrbeti za čistočo obale in postavljenih sanitarnih blokov ter kontrolirali čistočo vode. Režim ob obali V Bohinju kopalci obalo in jezero uporabljajo predvsem na območjih, ki so prek sezone označeni s tablami "obala zakopanje", to je zaliv Ukane, ob kampu Zlatorog, na Naklovi glavi, v Jakovem Rovtu, pri Hotelu pod Vo- glom in na celotni vzhodni strani jezera od Fužinarskega zaliva od počitniškega doma na Skalci. Na teh območjih bodo postavljene tudi sanitarni bloki, koši za smeti in kabine za preoblačenje, lahko pa tudi začasni gostinski objekti. Na Bledu je uporaba obale jezera v takšne namene dovoljena samo v Mali in Veliki Zaki, v Mlinem ter v Grajskem kopališču. Kopalce, ki bodo svoja pevozna sredstva pustili daleč od obale jezera, bo v Bohinju organiziran prevoz turistov s posebnimi turističnimi kombiji oziroma avtobu si. Prevoz bo potekal po zgornji in spodnji bohinjsk; dolini vse do Ukanca. Podobno bo na Bledu Po sebni avtobusi bodo vsak konec tedna (vključno s petkom) in ob praznikih vozili turiste turiste od parkirišč do jezera. Avtobusi bodo vozili od 9. do 13. ure in od 16. do 19. vsake pol ure, brezplačno pa se jih bodo lahko posluževali prav vsi. Za neubogljive celo pajek V Bohinju so za kršitelje pravil predvideli visoke kazni - od 5.000 do 100.000 tolarjev. Podobno je na Bledu. Posameznik, ki parkira motorno vozilo zunaj določenih parkirišč, bo moral plačati 5.000 tolarjev kazni, ki jo lahko na kraju samem izterja komunalni redar ali policist. Za tiste, ki bodo parkirali na posebej neprimernih prostorih (označeni bodo s posebnimi znaki), pa na Bledu predvidevajo celo odvoz s pajkom. * M. Ahačič PPEP POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUPI K NAM Affi SAL0.M ACKMAJA POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGU Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure GORENJSKI GLAS • 14. STRAN DEŽELA Otvoritev prenovljenega Roblekovega doma V soboto, 1. julija, bodo radovljiški planinci šc enkrat slovesno obeležili 100 let {»laninskega društva. Po dveh etih intenzivnega dela je namreč dokončana obnova Roblekovega doma na Be-gunjščici, li ga bo ob tej priložnosti blagoslovil škof Alojz Uran. Obnovljeni planinski dom se tako ponaša z novo srtre-ho. cisternami za vodo, stranišči na sončne kolektorje, in izolirano fasado. Notranjost objekta so načrtno pustili nespremenjeno, oskrbnica pa bo tudi v letošnji sezoni gospa Fani Vene, ki ji bo v času najhujšega navala planincev pomagalo nekaj študentov. Planinski dom je do konca septembra odprt vsak dan, sicer pa čez vse leto ob koncih tedna. Sprejem za odličnjake Blejski župan Vinko Gole ie pretekli teden v hotelu Park priredil sprejem za učence, ki so v letošnjem letu zaključili osnovno šolanje in bili vseh osem let odlični. Trije od šestnajstih prihajajo iz Gorij: Alenka Hočevar, Tamara Zekir in Nina Žvan. Ostali so z Bleda: Ana Janša, Gabi Volčanšek, Luka Šmit Mata Jemc, Miha Kadunc. Alenka To-fant, Polonca Noč, Maja Krivec, Mojca Volk, Eva Vrbnjak, Matevž Pintar, FJ vira Krupič in Damjan Mulej. Spremenjene takie za obremenjevanje okolja Radovljiška Komunala je vsem trem občinskim svetom, delujočim na območju bivše občine Radovjica, po slala predlog za spremembo cene odvoza in deponiranja odpadkov. Kot utemeljujejo svojo zahtevo, je cena za več kot polovico prenizka, tako da bodo uporabniki po novem plačevali 7.7 SIT za kvadratni meter stanovanjske površine in 221,3 SIT na osebo za gospodinjstva. Taksa za obremenjevanje okolja na poslovnih površi nah pa znata 15,4 tolarjev na kvadratni meter. Ukinjena dežurna služa? Kohinici protestiralo proti načrtom Zavoda za z.dravstve no zavarovanje, ki predvideva ukinitev nočne dežurne službe med tednom in dežurstvo zdavnikov v sobotah in nedel jah. Vse nujne obiske in intervencije naj bi tudi za Bohini prevzel ZD Bled, ka mor m v dežurno službo razporedili tudi zdravnike i/. Bohinja. Po kriterijih /avoda nam reč občine, ki imajo mani kot 15.000 prebivalcev, nimajo priznane dežurne ekipe, tem več Ic stanje pnpravljcnosti Občina Bohinj ima s približno 5 300 prebivalci po normativu pravico do 2.5 zdravnika v ambulanti Trenutno to v zdravstvenem domu v Bohinju zaposleni trije in eden za polovico delovnega časa, kar jc već od priznanega normativa Vendar pa so na Osnovnem zdravstvu Ciorenjske mnenja, da bi bilo potrebnozaradi zimskega in letnega turizma in zaradi geografske lege občine organizirati dežurno službo ob koncu tedna, to je v soboto od 14 ure in do 7. ure zjutraj v ponedeljek, kar podpira tudi bohinjski obcins ki svet. (j<7£) KIA MOTORS Pooblaščeni prodajalec In serviser MAKS AMBROŽIĆ 19.990 DEM 700 let župnije sv. Petra v Radovljici SEPHIA 1,6 sue SEPHIA 1,6 GIX Terenska vozila SP0R1AGE MRi SPORTAGE MROi 22.990 DEM 34.990 DEM 36.990 DEM KREDITI IN LEASING Rlbno pri Bledu Tel.: (064) 78-411 Osrednja slovesnost bo konec oktobra "Nastanek Radovljice in njene tržne naselbine na pomolu med dolino Save in Dolim je tesn° povezan s prenosom župnijskega sedeža in Rodin v Radovljico med leti 1173 in 1296 ter z gradnj cerkve in zidavo ortenburškega gradu v njeni neposredni bližini. Radovljica je na ta način postal pomembno cerkveno središče, po drugi strani pa nič manj pomembno oporišče ortenburški rofov..." (dr. Cene Avguštin) Radovljica - V okviru letošnjih praznovanj radovljiških pomembnih obletnic (dvesto let smrti Antona Tomaža Linharta, petsto let mesta in sedemsto let župnije) se v program najrazličnejših svečanih dogodkov vključuje tudi Radovljiška župnija sv. Petra. Radovljiško župnišče obnavljajo že nekaj časa, posebej v poletnih mesecih so številne kulturne prireditve takorekoč vsakodnevni dogodki, glavno slovesnost pa načrtujejo na praznik žegnanjske nedelje. 29. oktobra, ko bo v Radovljici maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Obnova še ni zaključena Radovljiško župnišče je bilo zadnjič delno obnovljeno po Cotresu leta 1970, po tem, ko so ili cerkvi z denacionalizacijo vrnjeni prostori v celotni stavbi, pa so se lotili temeljite prenove celotnega objekta. Za zdaj je končana statična obnova, sicer Občinski svet je na eni pomladanskih sej potrdil program prireditev ob letošnjih radovljiških obletnicah, v katerem namenja obnovi cerkve 12 milionov tolarjev, ki naj bi jih namenili za novo fasado, vendar šele, ko bo potrjen občinski proračun. Tega pa do sedaj ni bilo še niti v prvi obravnavi. pa prostori še niso izdelani tako. da bi lahko služili svojemu namenu Po načrtih naj bi vsi spodnji prostori sedaj velikega župni.šča služili skupnim namenom žup-nije: predvidevajo ureditev dveh učilnic, dveh prostorov za družabna srečanja, pisarno, čitalnico s prostorni za ponudbo verskega tiska in kapelo. V prvem nad stropju bo po načrtih prostor za župnijsko knjižnico in poseben prostor za razstave in predavanja, pa seveda kuhinja, obednica in stanovanje za duhovnika. Ob tem pa so prav pred kratkim končali z obnovo taverne ob župnišču, ki je bila dograjena v 14. stoletju. Radovljiški župniki so jo takrat uporabljali za točenje vina po maši in morda bo tudi v prihodnje lahko zaživela v podobnem vzdušju. Razstava v župnišču Prireditve v počastitev visokega jubileja radovljiške župnije se vrstijo že od začetka junija. V knjižnici je tako prof. dr. Metod Benedik predaval o tem, kako dolgo je krščanstvo že prisotno na slovenskem, organiziranih je bilo kar nekaj pevskih koncertov v cerkvi in pred njo, zadnjo nedeljo v juniju so odkrili spomenik pesniku Ivanu HribovSku Dan pred tem pa so v enem od že prenovljenih prostorov v župnišču odprli tudi priložnostno razstavo, ki prikazuje zgodovinske in umetniške predmete ter listine, ki jih hrani župnijski urad v Radovljici. Razstavo je pripravil dr (ene Avguštin, ki je vanjo vklju čil tudi starejše eksponate, ki jih V pripravi nova razstava o arhitektu Vurniku Vurnikova cerkvena dediščina I » rfl i jjjjR t. I! •s l'o načrtih bo tazstava cerkvene opreme, drobnih predmetov im masnih plaSčev za začetek na ogled jeseni v samostanu v Stični, kasneje pa na| bi, takt) kot prva, sploSnjcjSa, potovala po Sloveniji in zamejstvu Kot so povedali organizatorji, je za razstavo /bianega že veliko gradiva, v njej |>a bodo poskušali predstaviti tudi ustvarjalni delež Vurnikove soproge Helene, ki sc je po večini ukvarjala r ornamenlalistiko Sieer pa je mula dunajska pregledna razstava, ki je bila na ogled Se do predkratkim, velik uspeh lako da se organizatorji dogovarjajo, da bi jo prenesli Se v Prago Budim|vcSto, na Slovaško in v Zagieb. kei |>a so \ zadnjem času odkrili se precej novega gradiva piedvidevajo, da jo bodo posodobljeno na novo postavili Prav tako je v načrtih dopolnilo m popravki zbornika (ločina Radovljica pa bo izdala tudi Vurnikov koledar • M.A. RESTAVRACIJA PEPELKA Cankarjeva 76, Radovljica |«1 Ofi4/7 1 .*S A MM V prijetnem in modernem ambientu Vas bomo presenetili z vrhunsko internacionalno kuhinjo, ribjimi jedrni, divjačino... V FEPELKI kuhamo in strežemo ne le z znanjem, ampak tudi s srceml Atrij župnišča, ki ga ta čas ie obnavljajo, naj bi v prihodnje postal eden od centrov kulturnega dogajanja v mestu. sicer hrani Škofijski arhiv v Ljubljani Osredni del razstave vsekakor predstavljajo cerkvene posode, med katerimi po starosti izstopata ročki za vodo in vino, ki ju je leta 1630 cerkvi podaril proSt Gašper Bobek. Eden od bolj zanimivih eksponatov pa je prav-gotovo kelih, za katerega jc leta 1931 izdelal načrt arhitekt Jože Plečnik. Razstavljena cerkvena oblačila so plašči, izdelani po osnutkih radovljiškega arhitekta Ivana Vurnika in slikarja Staneta Kregarja, po stenah pa visijo slike iz delavnice kranjskega slikarja Leopolda Laverja in njegovih naslednikov Kot navaja dr. Avguštin, je posebnost slika Marije Mater Amabilis, ki jo je radovi jiSki cerkvi leta 1760 podaril grol I.amberg in je beneško delo i/ devetdesetih let sedemnajstega stoletja. Za Radovljičane pa je morda še posebej zanimiva slika požara Predtrga iz leta 1761 s podobo Radovljice. Slika je bila narejena iz zaobljube, ker je požar prizanesel mestu. Sicer jo hranijo v cerkvi sv Florijana na Studenščicah, kamor so Radovl-jičani dvesto let romali v zahvalo pnprošnjiku proti ognju. Med arhivskimi listinami pa po starosti prednjači kopija seznama papeških desetin oglejskega pa-triharha iz leta 1296, v katerem se radovljiška pražupnija prvič omenja, iz. malo manj oddaljene Zgodovini pa je zanimiv tudi osnutek prenove cerkvene las adc, delo Janeza Vurnika (načrt jc bil Ic delno uresničen) pa morda zamisel za nikoli zgrajeno stavbo otroškega vrtca, za kater cga jc denar namenila znana radovljiška dobrotmea Josipma Hočevar, pa ga jc potem, nalože nega v obveznice, požrla infladJ3 pred prvo svetovno vojno Maševal bo nadškof Šuštar Kot pravi novi radovlj^*1 župnik Janez Drolc, ki je v Radovljico prišel šele pred dobrim letom, po tem ko je ? šestnajst let izseljenski duhovni* v daljni Švedski, župnija & praznovanjih, kakršno j«■ ]*' tošnje, prav gotovo zaživi. T«*" so med drugim ta čas izda' "Z veseljem sem si ogleda' dragoceno kulturno dediščin0 in cerkev v Radovljici. Ker Je to tudi dediščina slovenske!1 naroda, bom storil vse, »* pripomorem k njeni obnovi. Obljubo je ob obisku razstave dan po otvoritvi v knjig0 obiskovalcev zapisal minister za kulturo Sergij Pelhan. panoramski zemljevid radoyj' jiške pražupnije z ostalimi žup11^ jami v dekaniji. Narisal g*' Bojan Simončič in je oprcm£. s fotografijami vseh šcstindvaj** tih župnijskih cerkva. Na drtj strani publikacije je natisnjf" karta župnijskih meja RadovlP-iz leta 17HS. ki jo sicer hran Nadškofijski arhiv v I |iibjan>; ' č is pa jc izvirnik na ogled tud'" razstavi v župnjišču Zato P bodo osrednje praznovanje * nec oktobra pripravili prtr,s' „ , tudi posamezne lx l*n{: lako da obiskova U ;Kl P'ide na »rad, ne vidi ka'nenja." pričani, da bb erad Kamen tista točka, ki bo nc le za obiskovalce Begunj, temveč za vse, ki pridejo v ta konec (iorenjske, najbolj privlat na Dolgoročnejši načrti namreč v gradu kamen pre dvidevajo tudi restavracijo m galerijo i a sedai pa se bodo morah obiskovalci zadovol- jiti s prijaznim Mihaelom Resmanom. ki jih, včasi v gorenjski narodni noši, včasih v kostumu graščaka, rad popelje po gradu. Prejšnji mesec jc pri njem gostoval tudi nadikol dr. Šuštar • M.Ahačič, foto: l^a Jeras AEROTAXI ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE - BLED 64248 LESCE, BEGUNJSKA 10 Telefon: +38 64 /33 431. Fax: +38 64 733 882. Telex: 37746 ORGANIZIRAMO TEČAJ za: jadralne pilote (starost od 16 let dalje) motorne pilote (starost od 18 let dalje) padalce (starost od 16 let dalje) NUDIMO TUDI ■ , , , ,M lil.- !> 000.00 SIT/3 osobo Panoramski polet Bohinj 10.000,00 SIT/3 osobe Panoramski polet Triglav - 15.000,00 SIT/3 osebe Pisne prijave za tečaj pošljite do 31 1 95 na gornji naslov Izšel je Kroparski zbornik Podrobno o Upniški dolini z Dobravami in Kropo Stoletni jubilej tovarne Plamen v Kropi so počastili z obsežnim zbornikom, ki opisuje naravo in življenje v delu radovljiške bčine, skrite med Dobravami in planoto Jelovica. Triindvajset člankov v zborniku obsega 245 strani Začenja se z geografskimi, naraiK>slovnimi in upravnimi prikazi, osrednji del predstavljata članka o tovarni Plamen in o kovinarski zadrugi v Kropi sledijo pa zgodovinski in kulturnozgodovinski članki jezikovne in etnološke teme, zapisi o šolski in muzejski dejavnosti. Knjiga je popestrena z zajetnim slikovnim gradivom povzetki tekstov so prevedeni v nemški in italijanski jezik, tako da bo založnikoma, tovarni Plamen in Občini Radovljica, lahko predstavljala tudi primerno poslovno darilo. Glavno uredniško delo so opravili Muzeji radovljiške občine, ki so zbornik tudi izdali Kot je povedala Verena Štekar - Vidic, urednica zbornika in ravnateljica radovljiških Muzejev, je namen knjige predstaviti desni breg Save čim širšemu krogu ljudi. Kljub temu, da je pripravljena po metodah, ki so značilne za visoko strokovne prispevke, saj so avtorji tudi priznani slovenski strokovnjaki z obravnavanih področij, je pisana tako, da jo z veseljem vzame v roke vsak, ki bi o Kropi in okolici rad izvedel še kaj novega. Predstavlja rezultat sodelovanja stroke (Muzeja), gospodarstva (v tem primeru tovarne Plamen) in lokalne skupnosti, torej občine Radovljica. Urednica je pri izbiri avtorjev dajala absolutno prednost domačim avtorjem, kot so Nadja Gartner - Lenac (Geografija doline Lipnice in sosednjih Dobrav), mag. Nadja Zupan Hajna (Geološka podoba Lipniške doline), dr. Mihael J. Toman (Rastlinski in živalski svet), Egi Gašperšič (Danes po vseh krajih nekaj nov'ga se godi), Janez Šmitek (Sto let plamena), Joža Eržen(Domača hišna imena v Kropi) in drugi. Preden so v času vladanja cesarice Marije Terezije začeli oštevilčevati hiše, so bile v urbarjih označena samo z gospodarjevim imenom. V Kropi so uvedli numeracijo 1770. Številko ena je dobila sedanja številka H9 (pri Ledrarju). Nato so oštevilčili hiše na levem bregu Kroparice, sledile so tiste za Pustom (zdaj Finžgar), do iupnišča in nazaj do Smela (zdaj Hafner) ter dalje po levem bregu do Potočnika. Številke so se potem vrstile po "Gasi" do nekdanje farovške kajie. (Jota Eržen: Domača hišna imena v Kropi) Ustanovitvi fužin konec 19. stoletja so sledile globoke gospodarske in družbene spremembe v življenju naselja. Sloj podjetnikov je propadel: nekateri so se izselili, drugi so se oprijeli gostilniške ali trgovske obrti. Na prelomu stoletja je bilo v Kropi 15 gostiln in 7 trgovin, ki so jih imeli nekdanji fužinarji ali njihovi potomci, vendar so zapovrstjo kmalu propadle. Izoblikoval se je nov srednji sloj prebivalstva - trgovci, obrtniki in lastniki zadnjih kroparskih vigenjcev. Kroparske in druge železarske hiše je ločila od gorenjske meščanske ali kmečke hiše veža v vlogi kuhinje. Poseben, od veže ločen ogniiščni prostor, je bil v Kropi sestavni del le gospodarjevega stanovanja v večjih podjetniških hišah. Stanovanja najemnikov in tudi stanovanja gospodarjev v manjših podjemiš-kih hišah kuhinje niso imela. Kuhali so na ognijščih ali mestejah (pečeh) na skupni veži. (Anka Novak, Tatjana Dolžan: Stanovanjske razmere in notranja oprema stanovanj v kropi) Kropa je tipično staro fužinsko naselje, nastalo in razvijalo se je ob dveh fužinah -Zgornji in Spodnji - ob potoku, kamor se je proti koncu srednjega veka preselilo z rooov Kroparske gore dotedanje gozdno ielezrastvo. Arheološki dokaz iz tiste dobe so ostanki plavža - Slovenske peči, odkriti leta 1953 ob gradnji ceste na Jamni k. Potok Kroparica, od izvira do izliva je dolg pollretji kilometer, ima ie v prvem kilometru sto metrov padca in ob zadostni kolčtni vode omogoča izrabo naravne energije z vodnimi kolesi; kroparski ielezarji so jo stoletja znali dobro izkoriščati. (Janez Šmitek: Upniška dolina v 16. stoletju) Projekt Kroparskega zbornika je nastajal tri leta. Temelj zanj sta bili dve deli: Zadrugar, predvojno tovarniško glasilo, katerega namen je bil "vzbujati zanimanje za preteklost domačih krajev in ljudi, obenem pa tudi ljubezen do domačije in dela," ter obsežna Kronika Plamena, ki jo je napisal dolgoletni ravnatelj Jože Gašperšič ob petdeset letnici tovarne. "Ti dve deli sta bili glavno vodilo ob nastajanju in urejanju pričujočega zbornika: predstaviti stoletno kroniko slavljenke tovarne Plamen in pa opozoriti bralce na naravne in kulturne posebnosti Krope in sosednjih krajev. Nastala knjiga zlasti domačine tako navdaja s samozavestjo in odgovornostjo do bogate dediščine, ki je v njej popisana," je povedala urednica. IVI. A., foto: Janez Pelko AVTO HIŠA MAGISTER Avtotervisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernovi 21, tel.: 715 ■ 256 POTUJTE V IDEALNIH mmm ZAGOTAVLJA INcivia f\% auto air condirioners vfrii il> serv-ice"^ KLIMATSKIH RAZMERAH • TO VAM RENOMIRANO IME OIAVIA wmm ■ VGRADNJA KLIMATSKIH NAPRAV V SKORAJ VSE OSEBNE AVTOMOBILE IN KOMBIJE ■ SERVIS IN REZERVNI DEU ■ GARANCIJA 1 LETO OBIŠČITE ALI NAS POKLIČITE P0 TELEFONU NA ŠTEVILKO: 715 - 256 Mesto Radovljica '95 Fotografsko društvo Radovljica, Zveza kulturnih organizacij Radovljica in Fotografska zveza Slovenije so v program prireditev Radolško poletje vključili še en zanimiv dogodek. Razstava fotografij Mesto Radovljica '95 je sicer že tradicionalna in se tokrat imenitno vključuje v praznovanje radovljiških obletnic. Razstavo bodo odprli v petek, 7. julija, ob 18. uri v galeriji Pasaža v radovljiški graščini. Sodeluje devet avtorjev, ki so na razpis poslali 52 barvnimh in 57 čmo-belih fotografij. Selektor Jakob Gnilšak je za razstavo izbral 28 fotografij. Avtorji barvnih so Janez Pretnar, Janez Resman (1. nagrada), Matjaž Klemene (2. nagrada), Ivan Pipan (3. nagrada), Edi Gnilšak, Matej Rupel in Janez Zaletel. S črno-belimi pa sodelujejo: Ivan Pipan (3. nagrada), Edi Gnilšak, Aleš Dolinar (1 nagrada) in Borut Jurato-vec (2. nagrada). Razstava, ki je po pravilniku Fotografske zveze Slovenije 5. stopnje, bo na ogled do 4. avgusta. Učilnica na prostem Za otrokom prijazno šolo Lesce - V Osnovni šoli F. S. Finžgarja so se odločili da bodo svojim učencem poleg drugačne vzgoje o umetnosti in kulturi omogočili še drugačno vzgojo o naravi. Po tem ko so stene svojih hodnikov opremili s slikami vseh najbolj priznanih slovenskih slikarjev in ilustratorjev, so se odločili da otroke popeljejo še v naravo. • SAVNA • SOLARIJ • x 13T 064/22-11-33 Del. čas: pon. - pet. od 9. do13. ure in od 16do22» ure sobota od 16. do 21. ure nedelja od 18 do 21. ure POVVER VVALK • SA "Sedeti v zaprtem prostoru je ravno tako, kot če bi bil zaprt v kletki. Želiš si svobode... Želja se mi izpolni danes pri uri slovenščine, ko nas učiteljica popelje v bliinji gozdiček. Sedim na gugalnici in pišem nalogo, prav ste slišali, spis, in lepo mi je. Mimo mene letajo čebele in metulji. Nagajivi veter mi kuštra lase, moje misli pa dobivajo krila." (Simona) "Ura se premika h koncu in gozdiček me spodbuja, naj pohitim. Pišem, sošolci ie oddajajo, učitejica pa hodi naokoli, se usede tu in tam, kaj svetuje, se posmeje, premišljuje..." (Mladen) "Tudi pesem bi lahko sestavil v tako lepem kotičku narave. Rad bi kar zaplaval skozi veje v nebo, ki je modro kot slavčkova melodija. Kar telko je oditi. Verjamem, da bi vsi najraje pisali in se učili v naravi. Odšli smo v šolo in sreča je splahnela." (Roman) • M.A., foto: Gorazd Šinik Radovljičani, brez skrbi! Sreče vam nihče noče ukrasti. V fontano z& knjižnico brez skrbi zmečite vse kovance, ki se vam valjajo po žepih in potem potrpežljivo čakajte, kaj bo. Ni se bati, da bi jih okoliški smrkavci pobirali iz vode in si z njimi kupovali sladoled v sosednjem lokalu. V vsej umazaniji, ki se kopiči tam, kjer naj bi bila voda oziroma kaj takšnega, kar bi polepšalo podobo prostora med stavbami, jih niti videli ne bodo. Mednarodno tekmovanje letalskih modelarjev Pred kratkim je na letališču ALL I POUCE Lescah Aeroklub iz Kranja PriPra?ll mednarodno tekmovanje letalski modelarjev v termičnem jadranju °~ jadralnih modelov F3J. na prizori™ se je zbralo 45 tekmovalcev iz Avstriji Češke, Slovaške, Hrvaške in Slove/"!1' Vremenske razmere so bile tekmovf*'. cem zelo naklonjene in ob d(>br!. organizaciji je bilo letenje z m0i u res lep športni dogodek. Zmagal je Luboš Pazderka, od Slovencev * finalnem delu tekmovanja pa se jc 7. mesto uvrstil Borut Perpar. Izve«™ tekmovanja so podprli številni 5P°K zorji pri izvedbi pa so pomagali ttta enote Slovenske vojske iz vojašnic* Kranju in Alpski letalski center. • Otokiir llluchy ŠOLA LETENJA šercerjeva 12 64240 Radovljica Tel./Fax: (064) 715-834 Kmečki turizem z letalom Naslov je nekoliko nenavaden, ampak vse je čisto res šola letenja Sokolje gnezdo iz Lesc je lansko leto turiste prvič popeljala z letalom z leškega letališča do Preložja, letališča pri Metliki. Tam so turisti izstopili iz letala, domačini pa so jih odpeljali do Kolpe, kjer so jim priredili piknik. Ob tem, ko so bile mize obložene i odojkom ali kozličkom z ražnja, so si nekateri privoščili tudi kopanje v zagotovo najtoplejši slovenski reki, nekateri pa tudi pravijo, da je ob Kolpi najdaljša slovenska plaža. Takšen izlet pa ni edino kar organizirajo pri Sokoljem gnezdu Ce turistom ni do kopanja v Kolpi, lahko obiščejo kakšno od vinskih kleti ah zidanic, po želji lahko izlet kombinirajo s poletom v Portorož, kjer po vožnji z ladjico pripravijo okusno večerjo z morskimi sadeži in podobno. Tisti, ki pa se v Portorož nočejo peljati z letalom, lahko v portoroški marini v Luciji poiščejo Franca Ku-helnika, ki jih bo popeljal na izlet z ladjico, lahko pa ga pokličejo tudi po telefonu 0609/613-628 Z letalom AN, v katerem je prostora za 12 potnikov in dva ali tri člane posadke (če je potnikov več pa še z dodatnim letalom za 3 potnike), posadka Sokoljega gnezda po želji turistov poleti tudi proti Uolskernu, kjer jih odpeljejo na kmečki turizem po povratku pa še v kočo na laležu ali proti Murski Soboti, kjer obiščejo Moravske toplice, v Slovenj Gradec, Velenie, Bovec m še kam drugum Najdaljši polet traja približno 50 minut, povratek pa je po želji turistov Cene se gibljejo rned 8 000 m 9 000 tolar|i po osebi Doslej so pn Sokoljem gnezdu, kjer letala upravl|a|o samo izkušeni piloti, prepeljali številne domače in tu|e turiste, med njimi tudi Italijane in Avstrijce Nekateri si zaželijo tudi skakanja s padali in pred kratkim •><■ je skupina avstrijskih padalcev odlo čila, da se bo popeljala nad Slovenijo in i/kočila nad vsakim slovenskim letališčem 7a prevoze imajo že omenjano letak) AN, ki je za tovrstno dejavnost najprimernejše, loti s hi- trostjo do 250 kilometrov na.u^fno vzlet m pristajanje pa potrebuje sa dobrih 200 metrov površine * M šoli letenja Sokolje 9™/d?0 in poučujejo osnovno, akroba,s. ajo športno p.lotiranja V l.i m-im:-"' ' " , še štiri druga letala: tako "nt"M'dno štorkljo, ultra lahko letalo i/^|oV> primerno za osnovno šolanje V ((> zelo kompatibilno z jadralmrni ^ K ..i.r. j...'- ilno letalo za jadralmh pilotov, letalo JAK .»• ' j(, ■ , .■ , . , : tei proslavljenih pilotov in z* • >t tlo I ipei VVarnor n '"""'f,( , in nabiranje praktičnih ur •e1«' mstrurnentno letenje letals*1*1 /a vse informacije o _ koj,efT> prevoziti m i ••<' Pn ^ev^1 gnezdu na voljo na telefons*' /15 834 ČETRTEK, 6. JULIJA TVS1 11.05 Punčka grund ° J': PopotovanJe na 0I° 11.30 Odkrivanje zemlje 15 l£?braževalna serija affi Po domače 3*22Porožila J.05 Oči kritike, ponovitev JJ.40 Tedenski izbor M-25 Slovenski utrinki, odaja Madžarske TV 18 SS W dnevnik 18 4n 9troški Program: Živ žav iq'?o ^allerJevi, nemška serija io o« Risa"ka \lZ J}1 dnevnik 2, Vreme 20 of špor1 , Komisar Rex, avstnjska 5acjaljevanka 2J-00 Tednik g-JOTV dnevnik 2?'*^ Posl°vna borza J2-50 Sova k^en sanjač, ameriška nanizan-'angster, ameriška nanizanka Rugen; Kuharski mojstri 21.10 Detektivki iz Hamburga 22.00 NYDP - newyorški policisti 22.50 Veličastni, francosko-tunizijski pustolovski film 0.20Čas v sliki 0.25 Nenapovedna sestanek, an-amenš- gleška kriminalka 1.55 Strašno prijazna družina 2.20 Schiejok 3.20 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Oddelek S TVS2 l4lSV'deOStrani 1300 El Wi'rnK, vrtincu, ponovitev 14.55 '^Dledon: Tenis - Grand Slam, Don,? 6 Pren°s 16.40 Sova. ^novitev 18.00 TV Dnevnik 18.05 *«9'onalni studio Maribor 18.45 KrLv-lte 19-10 ™ nocoj 19.15 Variflsk' s>kof, švedska nadalje-i "Ka 20 05 Večerni gost. Marko storila Oi entrna serija 14.50 i§l; ®k' ki je preveč vedel, amor-1?0o z 1630 Hrvaška danes Merita 'adri okoli sveta, doku bara Ser'la 1730 San,a Bar 18 ic arnenška nadaljevanka kniiga Mcče 1850 Hrvaška s Karn dnevnik 20.15 Pesmi ribar,neval '«sta "95 20.50 1000 let KuC[ n« HrvaŠkem 21.25 *a Jo ir 'I'"'1 22.25 IV r;!/sta r\_ *'.J5 Mn» -1____4 i oinevrii nevn,k\,Moi denarja 22.45 »-Vf1lk 23.05 Slika na sliko Sanjo brez meja HTV 2 sHkJ0^ k^odar 16.50 Slika ,fnovk« a patenta« 18.25 p ,rriovk0 sank ser ame 11.1 Ptice "j^aljevanka 19.15 Mi a 20i« Cd tja 21 in ' dokumentarna arisknk Brook,ynski most, vanka" 21 ^u.mor|stična nadalje levanka S ,ICft trnovke. nadal 22.30 ""^urnont—" *llc v 911' d'iehrvariške "«> riik 11.05 nih SessionA 9h°P - ^ovrtev^0^ 17-10 Ur,pat(,, Vrorne lanVr. shop 1900 oXft"°he amJ*lankn 19-10 luč 20-00 M., n,K'' nadaljevanka poroto amES?rt0P 2030 Pred X?rie,2wK,fta n«™anka 20.55 ?'35Pan, Me°la' ameriški dim k[n0'kino0rj;,,,,,'v,,,,v23-25 K„,„, Shop ' °-05S|)(,t tedna 0.10 A edem veliča: 11.45 Spot >P 18.35 Dance 805 >, f3Ooram*».00al"?nor8"? Wlal2,i£iki Pro9ram 15.3! 6at« D.ui. na družina 17.35 k^kern * 18 05 Gr«d ob i!?v,h 18 v»WrV 1900 P" Mu*"» :9VJ v,„,ir ~s v »•»k«/KwtturB »»'•ni 20 u20 00 Poa,°d' <>d 13 «avar«c na otoku AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Help TV 11.40 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.00 Alpe - Donava - Jadran 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svhiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju. humor in glasba 20.35 zagnanec, 2. del 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Dežela gora22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Cvberville 23.50 Mit informacija 0.15 Tenis 1.25 Pogledi od strani 1.30 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Letovanje v Pineti (v živo) 21.02 EPP blok - 3 21.07 Predstavitev novosti tiskalnikov Epson, Hevvelett - Packard in Lexmark na Brdu pri Kranju 29. m 30. 6. 1995 -NIBBLE, do o 21.20 REPORTAŽA: Kamniška Bistrica 21.31 Naš gost: Stane Stražar 21.58 Video-boom 40 (prva slovenska video lestvica), 45. oddaja 23.40 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18.. 19.20 in 21. uri. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40 45. del 21.00 EPP blok 21.05 škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.30 Policija svetuje, obnašajmo se preventivno, ponovitev ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13 30 Vidoo strani panorama 8 30. 1?00 m 1700 MM IV SHOP. televizijska prodaja 17.30 KOLO, ponovitev 5 dela 18.00 KAMf M NA PO H PU. doku ment.im.i sertlB, ponovitev B |PPr hoditi \ trgo vino. Ponava-d i me ne kregata. Če pa kaj ne naredim, sta huda. Kličem pa ju oči in mami." Gaber Kalan iz Kran-ja:"Moja mami in ati nista stroga. Zvečer lahko gledam televizijo do devetih, sedaj med počitnicami I pa kar do de- ** setih. Kadar lif pa nagajam, sta malo huda in kakšno tudi dobim. Malo jokam, potem je pa dobro." Maja Mustafovski iz Kran-ja:"Imam dobre starše. Kličem ju mami in ati, nikoli pa mat ali fotr. Včasih v* I me tudi kregata - zaradi I šole, če se nočem učiti. J Posebnih /a JM dolia t e v nimam, včasih moram pomiti posodo. Zvečer moram biti doma ob desetih. Sicer ju pa ubogam." Peter Dacar i/ Kranja:" Med moje domače z.adol ž i t v e sodi pomivanje posode in pospravljanje stanovanja Zmeraj nare-' v. dim, kar mi starši rečejo. Huda sta edi nole, če mi povesta, kdaj moram biti zvečer doma, pa ne pridem pravočasno. Moja zadnja ura je ob pol desetih." • U.P., foto: (..Šmik GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM LITERARNA DELAVNICA Kaj mije bilo v šoli najbolj všeč Počitnice so že, zato smo na šolo vsi skupaj za nekaj časa pozabili. Toda prijetni spomini so nam vendarle ostali. Kaj je bilo najbolj všeč prvošol-cem iz osnovne šole Olševek, ki jih je učila učiteljica Mirjana Alič? - Vse. (Živa) - Dan, ko smo prinesli igrače. (Andreja, Mitja N.) - Ker sem dobila nove sošolke. (Katja) - Ko smo zaigrali igrico. (Eric) (Erika) Športna vzgoja. - Pustni dan. (Vid, Primož) - Matematika. (Polona, Špela) - Zanimive ure pri SND. (Matevž) - Likovna vzgoja. (Aleš) - Piknik na Jezerskem. (Jure) - Ko smo igrali nogomet. (Janez) - Kadar smo šli ven. (Kristjan) - Piknik ob koncu leta. (Matej) - Prvi šolski dan. (Mitja K.) - Malica. (Grega) Šolska glasila Drobiž, Navihanček, Malo mešano, To so naslovi šolskih glasil, kjer so si osnovnošolci pred koncem leta dali ustvarjalnega duška. Drobiž so izdali učenci osnovne šole na Kokrici. Malo mešano je glasilo 4. a razreda osnovne šole Simon Jenko Kranj, podružnice na Primskovem. Navihanček je izšel v 2, b razredu Jenkove šole Center. Posebno razkošen pa je Osmov glas, glasilo osmo-šolcev osnovne šole Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi. Ob kopici resnih prispevkov ob slovesu od Šole so nam padli v oči zlasti tisti šaljivi. Naj dvoje smešnih dogodkov povzamemo tudi za naše bralce. Učiteljica je segrevala jod, ki je bil v epruveti, vsi smo zdolgočaseno gle- dali, ko se je nenadoma zaslišal močan pok. Po zraku se je začela kaditi vijolična para, epruveta pa ni prenesla pritiska in jo je razneslo. Bolj ko se je vijolična para širila, bolj se je spreminjal tudi obraz učiteljice. Postajala je vedno bolj rdeča. Vsi smo bruhnili v krohot. Kmalu se je z nami smejala tudi učiteljica. • Jana Dolence Jezgorc pa ni čakal pošiljke in se ie izmaknil. Njegova torba ni znala sama poiskati svojega lastnika in je na mojo veliko žalost pristala v velikem oknu. Pravzaprav je zaž-venketalo. Pa kaj moremo, tudi to je bil del našega šolanja. • luka Demšar S prijateljicami igram odbojko (MONOTIPIJA) Ana Steft, 5.e, OS Staneta Žagarja Kranj MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Vsak čevelj ima svoj par Čeprav sem takorekoč že odrasla, imam osemnajst let, doslej še M/Mm imela resnega fanta. Mama mi zaradi tega vse pogosteje teži. Zafrkava me in pravi, da bom ostala stara devica, ha/ morem, če mi noben ni dovolj všeč? Kako naj mami dopovem, da me pusti pri miru? M()J( \ Miha, II let "Vprašal IVOJO mamo, kdaj je ona dobila resnega fanta in koliko časa jc rabila, da je našla pravega Povej ji tudi, da ko si boš našla fanta in dobila otroka, |i boš malega kar takoj izročila v oskiho Ciotovo |o bo zbadanje minilo Fant in ostale stvari lahko še počakajo " iiojan, 15 hrt "Predvsem m mi zdi, di pretiravaš. Si se vprašala, če te morda ne muči sramežljivost in zakomplcksa-nosi'' Za "ozdravitev " stališč tvoje mame predlagam šok terapijo v stilu pregovora, da se klin s kimoni izbija: ne hi) se ti težko dogovoriti s kakim fnl odštekanim kolegom ali sošolcem, da se pri v.is doma pojavi kot tvo| fant Mama oo verjetno spremenila mnenje, če ji bo prišel težit facko v hullcrjih, z. noro faco in divjo frizuro, "ringlnom" in dozo švic parfuma." Scrgcja, L* let "TVOJI mama očitno ni na tekočem z modnimi trendi. V Združenih državah Amerike je zadnja leta zelo moderno devištvo, to sem brala v v več revijah. Če boš rabila odrezav odgovor, ti bo Amerika morda prišla prav Sicer pa mislim, da ravnaš popolnoma pravilno in da se boš pametno odločila, ko boš naletela na primerno partijo. lista popevka ■ N. i j boljši fantje so že poročeni" je namreč le popevka." Klemen, 22 let Dosti si Ic si.ua m upam, da se tudi že znaš postaviti za svoja načela (iolovo si že ugotovila, da celo življenje ne boš pri svoji m,mu m da ti ne bo ves čas narekovala, k,i| moraš storiti Ampak tvoja mama lega še ni doumela. Sla hiter in kratek, mogoče make pikei način ji dopove), naj ti neha težili i njenimi željami in načrti o tebi Sama pa tudi dobro veš, kaj si želiš imeti resnega fanta na prisiljen način ali pa boš raje počakala na svo| trenutek, ki bo gotovo pusel prej ali sle) Takrat pa ga / one m a lokama zagrabi m ne pusti, da bi ti ušel " Marjeta, 19 let "< N ItlM je tVOJI mama i/ srednjega veka, saj veš, takiat so ženske stopale v zakon s petnajstimi leti... Naj ti teži do nezavesti, saj se tudi ona ni poročila s tvojim očetom že v puhel leti, ali pač.' Kai se tiče tistega o stati devici, jo vpiaša), če hoče vnuke že tako /godaj, ah pa se sama že počuti tako st.no, da bi motala t'id babica Prepiič.tna sem, da boš enkt.it že spoznala svojega izbianca, s,i| ima tudi vsak čevelj svoj pat Da pa bi imela |iii osemnajstih tesnega fanta'* Ne, hvala Mladost ni čas za tesne stvari'" Korak k sončku v Preddvoru Fantje so videli, da porod ni nič smešnega Preddvor, junija - Ena od šol, v kateri je v letošnjem šolskem letu potekal projekt Veveriček, je tudi pre-ddvorska osnovna šola. Tako so tretješolci spoznavali svet vrstnikov, ki se rodijo drugačni, svet "ve-verickov posebne sorte". deklic zaupala, da fantje bolj jokajo kot deklice. Nato so se ustavili pn ortopedinji, ki jim je pre; dstavila svoje delo z otrok) s cerebralno paralizo, in pM logopedinji. Obiskala jih je patronažna sestra in jim z diapozitivi prikazala, kako Idejo za projekt so učiteljice dobile v knjigi Sve-tlane Makarovič Veveriček posebne sorte, nadgradile pa so jo v nekajmesečnem projektu. Temeljni namen je bil naučiti malčke gledati svet z očmi prijateljstva in tolerantnosti. Otroci naj bi se naučili dajati prostor drugačnosti in biti drug drugemu v oporo. Tako so tretješolčki obiskali kranjsko porodnišnico, kjer so videli inkubator in čisto prave dojenčke. Zdravnica jim je na veliko veselje prihajamo na svet in od kod. Psiholog jim je pove" dal mnogo o otrocih Jj vzgojnega zavoda, ki J"1 vsak dan srečujejo na šolskih hodnikih. En dan so tretješolčki preživeli tudi v vrtcu Mojca v Kranju med otroki, ki se rodijo druga*" ni. Čisto na koncu pa s0 napisali pisma vrstnikom, ki živijo v zavodu Matevža Langusa v Radovljici i|j tako dobili veliko novm prijateljev. U.P., foto: G.Šhli* Počitniški pozdravi Lani ste nam pridno pošiljali razglednice s počiti.'-Upamo, da tudi letos nc boste pozabili na nas, kjcrkJJ. boste že preživljali svoje prosto poletje. Letos nam jc DjJ; pisal Žiga Svete, doma z. Bleda, ki nam je poslal poč«,n,SS pozdrav iz Ptujskih term, kjer so ga prevzele zlasti \cV° starega mesta Ptuj. Za podravc se zahvaljujemo, vabimo P tudi ostale počitničarje. da nam pišejo: iz. šole v narav'. morja, s planin, iz toplic, s potovanja, s taborjenja. Lah** nam opišete kak zanimiv doživljaj ali pošljete samo ka 0 duhovito počitniško sporočilce. ILMSKA NAGRADNA UGANKA prav Knjiga o džungli Na komedijo Bradyjcva klapa, ki se vrti v kinematografih, se jc nanašalo naše nagradno vprašanji' ste imeli tisti, ki ste odgovorili, da se je izvirna TV nadaljeva ■ iz sedemdesetih let, po kateri je nastal film, imenovala na..^jj tako kot film. Bradvjeva klapa namreč. Nekateri ste dodan ^ ^ izvirni naslov, Ihc Brady Bunch Spet smo izbrali štiri ,merV^0 jih Kinopodjctje Kranj nagrajuje /. vstopnicami fA a predstave lz.rcbani so bili Jure Markelj, lončka De/.man Kranj; Mojca Špiler, Suha 42, Kranj, Kudi Potočnik, I lamen« naselje 12 ' vo 2, Skuha Loka, Dominik Brdnik, č.orenja vas -Reteče 41, škofja Loka Čestitamo' fV julija prihaja na filmsko platno v kranjskem kinu Storžu' Knjiga o džungli Poznamo že tisam tilm W.il l.i I )iMievj.i o tej temi /daj pa prihaja med občinstvo tudi igram lilm o neustraš nem M.iwg|ijii, deiku, ki odrašča med divjimi živalmi v džungli Divjega dečka ljubezen do hčeike angleške ga olicirja privede v civih/a cijo, ki pa jc zanj najbolj brutalen svet, kjei |c kdajko li bil Nekaten poznate Knjigo o d/ungii le i/ 1 Jisnevevr ''^je nekateri pa tudi literarni izvirnik Naše nagrad no Y^en\ V za tokrat sprašuje po avtorju Knjige o džungli pisatell11 l(|s(v.ir Angliji, ki |e večino svojega živl|i nj i preživ el v lnui|'» 'fa v 10 m \ /a.etki :t) stoletja m dobil tudi \obelovo n ^ v literaturo Kdo je tore) avtor Knjige o pričakujemo do koma tedna na nas! (Iilirtskd nagradna uganka) Zoisova 1, MIHIH Kranj POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK hJTA TISTIČNE INFORMACIJE HeP"Wfe Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, tele!ax: 061/216-932 iA INDEKSI CEN NA DROBNO WCENŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, JUNIJ 1995 J^i cen na drobno, SJJ&n, skupaj VI95 VI 95 VI 95 I-V1 95 VI 95 V 95 XII94 VI 94 l-V! 94 0 92 100,8 103,7 112,6 115,4 177,4 100,5 105,0 114,1 117,0 182,3 AVKCIJSKA^^HIŠA TEČAJNICA avkcije terjatev z dne 29.6.1995 za gotovinska plačila ^5SoTn-----_ 2aio>b obzorj* makibor 2taTT obzorja maribor Vik a p ^S&J**1* doc AGRouIldn,i ini1 "peklov (bivii Smeli) r K/ SHvaia po nO, Ljubljjn;. Ptuj I JJ^gJOTEHNlSKO podjetje Aj>|S tR i1"«. Minboi lten«TVRIZF-M rROOVINA d.o.o žd^v k,',,l'hlmn' 'J'-'Jrf RCK.ASKA. b1.aoovni ( h N T> R ZDrav * ! kooaSka. iinro d... !.'M 1 'x ■ HOI DING "M-s?" IROOVINA. Kope trg pri I om M, PM.OM, I"'K "•'m M"'<>kSrvA SIADKI Vkll po Op u up "ai.Oma'2**' ,,s* m ^ASriKV At>K()<'<)KSKA SIADKI VRH po !SKRa n'J"" '......- g JjONlK /A^Ol Bou i, eP>'«Oj 0">,f"' 1........... 2ps» 2."v 4,c"iu Mjnhoi SPIONN\ OBRTNA ZADRUGA RM|N'AI i k,,,„ w)ko. Mwclukc Kim)kc s<«xcnvk,i BittiK« P »o. NOMO McMo P"". Novo M.vi., ,;!;".....J^obzoiua Maribor SBe^j.......... 'EV ^rc;.................. 2*AV||,5. I 1 - MUH,,-.,, ^avi,.,:; "" 'všm IINRO ...... f,. AV'llSCi , X'XSK^ II! \(,<>VM ' I MIK VKSTRA 0 oj RO i mnhm Ml IZ razpis *• if». AVKCDO TERJATEV '^Oosil n ^r°meU WM»« »toritev ali drugih pogodbenih oh |2 prdVn'mi osebami v Sloveniji, ki bo 13.7.1995 • ur> v Avktijski hisi Ljubljana. Smartinska 152 ,|>(,H'()I1 /A SOi)| 1 ( ,VAN 11 NA AVK< lil d%h'ICI iTun""" ' ,!"M' ^,,^,,"""n »V'l'o'nsko plućlln li f,. >n,,r;inc , ' "c '""'''«' k. |>.iiiii.1i|<. v ,(>viil ,,s<-hc 'l1VC l,neJcm Pl4čil.i v lich dneh) Kupo «- |>iaw„ ni.A.i ' 1 Arlll" Kupu tci).ucv do dotoćOMga dnl>nika /m r*" eeni, dosc/rm i .i\k. ip (pl.ioli. \ nch ilneh) P'cdl.iJ,,,, o,.i,k..MK-K 'I" h ? IWM Plaći H,, ■ ' p doOnika ■'•v,, 1>8nc n.ilng« uli Oekc v depo Avkcijiki hi S* j* mm ni f—f lijjli Uaa laVlu iirMIW Z mutni* mvwomajVm Z*v«iwjJji»cc Trisjhv s» isjnui m M »prrisma jmmi. m mm mmmmmmjt jjHJhingin |wiw4ah ml Omi pnjumjpfnUm. ipwit»«iy nmlj*. mmimMk anati aa kam mmm mrnumm. PtirakouMJr fessai. Zakaj) m M Ms ta Rt ntnii uiVituH ,i>if,i Zavarovalnice Injilav zavarovalnica trlglav Sprejet tržni red za pšenic Cena pšenice za leto 1995 znaša 25,29 tolarja za kilog«*1" P Odkupili naj bi 100.000 ton doma pridelane pšenice. Jj Ljubljana, 3. julija - Vlada tega 100.000 ton pridelane rasti cen na drobno ^jajj, Keiuibhke Slovenije je na d< < , bo dobju od aprila dO i pj po oceni potrebno uvoziti letošnjega leta. A^gre^P Ijana, 3. julija - Vlada Republike Slovenije je na svoji seji prejšnji teden ■prejeli sklep o tržnem redu /a pšenico in s tem tudi določila letošnjo odkupno ceno ter količine, ki bodo odkupljene. Direkcija za blagovne rezerve bo odkupila vse ponujene količine doma pridelane pše-nice, ki ustre/. ajo kakovostnim zahtevam v veljavnem predpisu. Tržni red za letošnjo pšenico temelji na osnovi ocene letne bilance porabe pšenice in i/.delkov, pšenične moke in zdroba za potrebe mlinske industije v Sloveniji. Bilanca predvideva, da bomo letos potiebovali skupaj 230.000 ton pšenice, od Vlada je določila tudi odkupno ceno za letošnjo pšenico, ki znaša 25,29 tolarja za pridelek standardne kakovosti, kar pomeni 13-odstolno vlago, 2 odstotka primesi, 76 kilogramov na 100 litrov hcktolitrske mase in 11,5-odstotno vsebnost beljakovin Sklep vlade o tržnem redu velja od letošn jega 1. julija in bo veljal do 30. junija prihodnje leto. Za posamezne oddane količine pšenice se bo odkupna cena določala na mestu odkupa, glede na določeno ceno in dejansko kakovost, odkupu.i cena pa se bo revalorizirala z. 80 odstotki ugotovljene Občni zbor Zadružne /veze Slovenije Jutri bo v Ljubljani redni, 23 občni zbor Zadružne zveze Slovenije. Občni zbor se bo začel ob 10. uri v hotelu Austrotel na Miklošičevi v Ljubljani na občnem /boru bod«) udeleženci najprej pregledali lansko delo in obravnavali zaključni račun, ter sprejeli finančni načrt /.i letos Hkrati bodo sprejeli program dela, določili članske prispevke in obravnavali predlog sklepov o kriterijih /.i volitve v organe Zadružne zveze Slovenije Srečanje kmečkih /ena na Klegošu V nedeljo, 4 julija, bo na lilegošu tradicionalno, že dvajseto Srečanje kmečkih žena ki ga prirejata Kmetijska svetovalna služba i/ Škofje 1 oke :n Aktiv kmečkih žena i/ 1'oljan in Javori] Srečanje se bo začelo v nedelj«) ob \ ?. uri pn k«Hi na Hlegosu, v progiainu pa bodo sodelovali pevci iz bližnjih vasi. .citrrka in igralci, ki bod«i odigrali «Kllotnck i/ lavčai|cvcg.i (vetja v jeseni Kmečke žene b«>d<> pripravile dobrote i/ kmečke peči. za dobro v«»ljo in ples pa botJO skrbeli fantje izpod kovčka /a obiskovalce bodo pripravili tudi bogat srečelnv Dostop na Hlcgoi jc možen iz štirih smeri: iz llot.ivclj preko Lcskovue. kjer je h«>|c /a poldiugo uro. ali neko Suše in Črnega kala /a pnH.žno uro, tei i/ smeti kovosti, na osnovi kat Direkcija za blagog tt zerve odkupila pc' j ga opravljalo podjetje, .j direkcija P°°b' bol Uloške anal 0« nosih prodajalci- " no pSenico bodo P uf dobili plačano v 3» 0 jtf prevzemu pšenice nem mestu, če pa v anaBj še ne bo opravljena »j« kakovosti bodo pro«"J 2 izplačali akontacijo- c ffll Direkcija blag^ ^' /erve praviloma nt kakovost ne bo U%J Ijavnim pr^gg^f IX vc bo neustrezno kazala tudi analiz« pScni« - odkupi«;1;M-*' tolarjev za kilogram Nemcij^ služba K-.UM. eljgajj prireja izlcl ) pnot»J5 den v Nemčijo ,i.-velCavjc.kiso««^ Izlet v ,/Ui v soboto, B i altjj »4 G.i.l ob pol ICStl U' !,.. blejski ivio^fi avt. t usodo- ^l^rifl^j I prcu " n* Icasncj^ .J pa še preuVenJjO^rt ob 5.5(5, v Radovf ^ m Rodini < bo «>b S 40, nekai ini«"1 Železnikov preko Zalega loga. Potoka in Črnega kala ter iz ^ Poljan preko Javorij, Gorenje žetine in črncga\ala 1,1 ob 6 15. v /'^- 6.30 na HruIlCl tol»r' cena izleta jc SCOTT "to je to - dob'r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna ' Znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. " Popravilo koles, rezervni deli in oprema " Posebna ponudba dirkalnih koles - rollerji V*LY- ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, __Kokrica, tel. 064/215-750 AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d, UREJA: Vilma Stanovnik lančano državno prvenstvo v vaterpolu TRIGLAVU NI USPELO Mi tekmi je MICOM KOPER premagal Triglav s 7:4 in postal ob pokalnem še državni prvak -Nto'0!?01 KoPru ie uspelo J |t Trip| F Je dos,ei uspevalo D lb*!-8 avu: PO lanski osvniitvi No "ova H^P° lanski osv°iitvi je 2a , ur/avnega prvaka si stavil °,SnJ° nalogo in cilj i?rv enV»v da °svoji pokal in Sl° 10 tu so uspeh Maja J,m ie veliki met. okaia 2. na finalni tekmi riem iLi0vemJe na nevtralni] Gol V zimskem baze-fvaia T^e,C s 10:6 premagali ^edseH g , v ,n iz rok p°d-Rve2e o?n,ka Vaterpolske Sloven,[°VeniJe m direktorja Kren, . ■ rePrezentanc Lea , V d2]a prejch p"kal. r^Janitv"! Prvcnstvu Jc 1 wJ »vod°plvca v p°s1- rkafi n Bel°fastov, Marko i^aiin t°Tns GolJuf- Mladen 'Sar d r°Š VejnovičvAleš »IlirBoJan Bržan, Čedo- OOl^n.A x. . • ... Maus Kolčne, x>rna I Stratan in Marino Uprav taCremagala Triglav i-Potrcbn rat" ko Je bilo to prcdno« -,n s tem pridobila ■ 'Siaf* 'fanJa tekme več v 11 le hi|(^ bazcnu. Prav to pa ■Hgltva "S°dno za 'Cralce 'l «vajj .gra ^SvLu So Prcd končnico Rada Čermelja. Ali je bila ta poteza pravilna ali ne se bo videlo. Prav gotovo pa je sprememba pnnesla v ekipi nekaj dobrega, to pa je, da jih je trener postavil na realna tla. Ta pa so, da so morda spoznali, kaj je slabega v njihovi igri. V končnici so igrali Trigla-vani pod vodstvom novega trenerja Ozrena Bonačiča odlično se borili in v prvem srečanju v Kopru, ko so drugič igrali v morju, minimalno izgubili z rezultatom 11:9. V drugem srečanju v pokritem kranjskem olimpijskem bazenu so vaterpoliste Obale premagali z 9:4, da so tretjo tekmo, ki se je igrala v Trstu ponovno izgubili z minimalnih 7:5. V četrti tek mi so nasprotnika popolnoma nadigrali, ga premagali s 14:7 in s tem rezultat v zmagah poravnali na 2:2. No o držav nem pravaku naj bi odločala peta, odločilna tekma, ki pa se je zaradi boljšega položaja no končani mini ligi igrala v Kopru. Dvatisočglava publi- bi morali na e prevzeti odgovornost na tako veliki tekmi, so se ponovno dokazali, da tega niso sposobni. Tu pa tiči ključ uspeha izkušene ekipe Kopra in po porazu na zadnji odločilni tekmi s 7:4 so morali Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Uroš Čimžar, Žiga Balderman, Matej Nastran, Blaž Rebolj, Gašper Stružnik, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Tadej Peranovič, Klemen Štomajer in Primož Troppan nasprotniku podali le roko in iz rok predsednika Vaterpolske zveze Slovenije sprejeti pokal za drugo mesto. Seveda pa tu niso krivi le igralci. Krivdo za neosvojen naslov mora nase sprejeti tudi uprava kluba, ki ni naredila dovolj tistega, kar so igralci od njih pričakovali. V Kamniku pa je cel teden potekal tabor mladih vater-polistov cele Slovenije. Na taboru, ki so ga vodili Dare Homar (Kamnik), Igor Štirn (Triglav) in Uroš Čadež (Kranj 90) je bilo prisotno ka je naredila svoje v glavah več kot 30 mladih vaterpolis-zamenjavo trenerja mlade ekipe Triglava listi, ki vvelc •'35šski skoki sm&mnrrj nJU tekma smučarskih skakalcev J PETEK SE JE POSLOVIL ^Orhj v anJ' svetovni prvak bo ostal v smučarskem skakalnem v 1 Cc mu bodo ponudili sprejemljivo priložnost. °aPlasti^4* Ju,'Ja - Na sobotni in nedeljski skakalni prireditvi Plovil „ 1*P"*alnici v Velenju se jc od aktivnega nastopanja ^ Poslov *! 111,1 svetovni prvak Iranci Petek. Kot jc povedal th ^P°rta 1 f.Cni skoku, slovo s smučine ne pomeni tudi slovesa 11 *na' b v mu b°d() ponudili si; lclovanje, ki ga bo /mogel 0 franci ostal ie naprej v športu p. M|. Do i., '........j p h Ccr n- Kl nsl'11 st' "apicj v športu ■ Scnetlj1 J° na lckmi /;1 lovoriko Rudarska svetilka j jk- J1Vu /magal član Alpine i/ /nov Primož Kopač Si k, ( lOStišO ( Iliiii.i ce tov. Vsak dan so imeli aktivnosti v vodi in izven nje. Odigrali pa so tudi nekaj tekem s skubi Slovenije, v goste pa so povabili tudi mlade vaterpoliste Primorja Croatie Line iz Reke. Tabor sc jc končal z 2. zborom vaterpolistov Slovenije v nedeljo, na katerem so bili prisotni vsi vaterpolisti ,ra-zen prvih dveh ekip Triglava in Micom Kopra, ki sta imeli zvečer zadnjo tekmo za osvojitev naslova državnega prvaka. Na tem taboru so ekipa HRirjj,' "*,,l°V»Jec skakalnega 'TlKfl precej pač preti (Ilirija center), P i i m ože m Peterko (Tngla\ ). Žonto (Dol) m Mcgličcm (Tržit) Šesta in sedma sta bila "ugledna tujca" Linct Soinmcn in t Vh P.uma. Na nedeljskem i-oni Ski Jumping ('h.illen gerju, prvo mesto jc prineslo 5000 mark. pa je \ tekmi na izpadanje zmagal Iižičan Kobcit M ,'hč Drugi jc bil < iosliša, tretji lekovec, četrti pa Bogataj Peti je bil Italijan Cccon, šesli linet i aitinen, ledni m osmi pa Ceha Šakali m Jež. • J.K. ■LSTVO med seboj odigrale tekme po prirejenih pravilih vaterpola, saj se je igralo na dva polčasa po 10 minut. V konkurenci do 11 let sta nastopila le Kamnik in Koper in igrali neodločeno 4:4. V konkurenci do 13., 15. in 17. let pa Triglav ni imel konkurence in je bil prvi v vseh treh kategorijah. V konkurenci 13 let so bili doseženi naslednji rezultati: Tri-glav:Kamnik 7:0, Portorož : Tivoli 2:4, Koper Kamnik 4:3, Triglav : Koper 10:1, do 15. let Triglav : Koper 5:0, Tivoli: Maribor 1:5. Kamnik : Triglav 0:10, Kamnik : Koper 4:4, Maribor : Koper 2:5, Tivoli Triglav 2:5 in do 17. let Triglav Ostali 10:1. Na večer pa so se med seboj pomerili se veterani, ki so se zbrali v kamniškem bazenu. Med njimi smo lahko videli Borija Chvatala, Franca Nadižarja in druge. V torek pa začno s pripravami kadeti državne reprezentance. Trener Rado Čennelj je za torek ob 10.30 uri s shodom na letnem kopališču v Kranju vabila poslal na naslove: Uroš Čim-zar, Jure Kern (oba vratarja), Martin Šifrer, Marko Krem-žar, Matej Nastran, Klemen Podvršček, Gašper Stružnik, Teo Galič, Erik Bukovac, Branko Klančar, Matis Kolen, Klemen Štromajer, Matej Ramovš, Sanel Puškar in Boštjan Košir. Že v petek bo ta reprezentanca odšla na tridnevne skupne priprave z vrstniki sosednje Hrvaške v Rovinj, kjer bodo v soboto odigrali tekmo. • Jože Marintek Padalsko državno prvenstvo LEŠČANI NAJBOLJŠI Lesce, 4. julija - Letošnje tekmovanje padalcev za Pokal Bleda je bilo tudi državno prvenstvo. Državna prvaka sta postala Irena Avbelj in Bogdan Jug, ki sta osvojila tudi Pokal Bleda. Ra/.cn naših padalcev so tekmovali šc padalci i/ Hi vaške. Češke in Avstrije. Mladinski prvak jia jc postal obetavni Domen Vodišck. (3TLON DAN TRIATLONA nuni Sl?>i»"Skil P0""** Kranju •L!0 KRANJ ZMIGAL Pavleta 4' JiUlija ' N(,'u na skrivnost m y«t, da jrna k,anJ$ki atletski ste/i na stadionu ne ustreza pkio »L J?o5k 8r> al'et sci Popravilo sedanje prevleke bi bilo ki« kazalo v Kranju, na občini in Športni Misliti SC *c adetika spet začela pobirati, resno .*Wnič Damjan, 3. LomŠič Jani; ženske: 1. Nakrst Nataša, ? Ko/jek Nada • M. Petek GLAS ZA VAŠ STIK Z OOREMJSKIM TROOM Plavalec Marko MILENKOVIČ "lovi" evropsko prvenstvo ODLOČITEV V BRATISLAVI Kako deluje na vas prestop iz Plavalnega kluba Triglav Kranj k Radovljici? "Pozitivno. V Radovljici so boljši odnosi med vodstvom kluba in trenerji ter odnos uprave do plavalcev, pa tudi organizacija kluba je boljša kot v Kranju." Vaša trenutna forma? "Mogoče forma ni tako dobra, kot je bila lani v enakem času, ko sem tudi več treniral. Naslednje tekme bodo odgovorile na vprašanje o stanju moje pripravljenosti." Na katere tekme odhajate? "Sedaj sem bil na Mediteranskih igrah v Franciji in Španiji, ta teden pa grem v Bratislavo, ki je zadnja priložnost za doseganje norme za uvrstitev na evropsko prvenstvo avgusta v Budimpešti." Koliko vam manjka do norme? "Računam na nastop na 200 mešano in 400 metrov. Če bom dosegel normo na 200 mešano, bom plaval tudi 400. Norma za 200 metrov mešano je 2,07, na 400 pa 4,27. Na 200 metrov mi manjka do norme poldruga sekunda, na 400 metrov pa tri sekunde. Možnosti za doseg ali vsaj približanje normi so, če pa mi ne bi uspelo, računam, da bi pri normi malo popustili in mi vseeno dovolili nastop na evropskem prvenstvu." Z novim kranjskim bazenom so se tudi za vas pogoji vadbe zboljšali? "Pogoji so bistveno boljši. Ne samo za 100, za 200 odstotkov se je vse skupaj zboljšalo. Na voljo imamo več prog in več prostora, tako da lahko normalno treniramo." Gre tudi v šoli tako dobro kot v bazenu? "Kar gre. Končan imam tretji letnik ekonomske srednje Šole in polovico četrtega. Ostalo mi je še nekaj izpitov za zaključek četrtega letnika." • J. Košnjek, slika G. Šinik REKORD, NE PA NORME Odprto mednarodno prvenstvo Slovaške v plavanju je bilo zelo kakovostno, na njem pa so sodelovali tudi naši najboljši plavalci. Zelo dobro je plavala Radovljičanka Alenka Kej žar, ki je bila na 200 metrov prsno s časom 2:34,80 druga, Dobro je plaval tudi Marko Milenkovič, ki je na 200 metrov mešano lovil normo za nastop na evropskem prvenstvu. Kljub državnemu rekordu (2:07,94) norme ni dosegel. V Bratislavi je tekmovala tudi Nataša Kejžar, ki je bila na 100 metrov delfin 12., Blatnikova in jerebova sta bili na 200 metrov hrbtno 6. in 13., na 100 metrov prsno in in 100 metrov hrbtno pa sta bili Nataša in Alenka Kejžar tretja in druga, na 200 metrov mešano pa Nataša Kejžar tretja. • J.K. Kalinarji trenirali v Radovljici - Pod vodstvom selektorja in trenerja državne balinarske reprezentance Darka Guština so pretekli teden v Radovljici trenirali člani državne reprezentance, ki se bo med 9. in 18. septembrom udeležila svetovnega prvenstva v parih, v hitrostnem in preciznem izbijanju v Hamiltonu v Kanadi. Na pripravah so bili Aleš Skoberne in Matjaž Pele (Brdo Ljubljana), Jure Rijavec (Skala Ljubljana), Grega Sever (Polje Ljubljana) in Uroš Vehar (TIrata škofja Loka), z reprezentanti pa je vadil tudi Grega Moličnik, sicer Kadovljičan, venmdar igra za IVato. Slovenci odhajajo v Kanado (prvenstvo bo v dvorani, ki sprejme 15.000 ljudi) kot favoriti in so skupaj z Italijo, Francijo in Hrvaško nisilci skupine. Konkurenca bo močna, vsaka uvrstitev med štiri bo uspeh, zadnji čas pa je, da v preciznem izbijanju po štirih letih spet pridemo do kolajne, je dejal selektor Darko Guštin. Balinarji bodo prišli na priprave v Radovljico še dvakrat. Tu so pogoji dobri. Za slabo VTeme imajo na voljo pokrito balinišče v Lescah. Naši balinarji so najmlajši, saj nihče ni starejši od 24 let. • J. Košnjek, slika G. Šinik UREJA. Vilm« Stanovnik rvanje mmmmmminmn V DVEH BAZENIH HKRATI (Naj)mlajši kranjski plavalci so se to soboto in nedeljo spoprijel s sovrstniki kar na dveh bojiščih - na domačem, letnem bazenu v Kranju so v prijateljski tekmi gostili Madžare in Hrvate ter plavlce Bisera iz Pirana, bolj pomembna pa je bila tekma za pokal mesta Ljubljane v prenovljenem bazenu na Koleziji v Ljubljani. Med več kot 300 tekmovalci - tekmovali so v dveh kategorijah, kadeti in mlajši ter mladinci - je s solidnim uspehom nastopilo tudi 27 Kranjčanov, poleg njih pa še Radovljičani in Kamničani. Rezultati gorenjskih plavalcev so: med mladinci je bil Jončeski (Kamnik) dvakrat prvi - na 50 in 100 metrov prosto, Dovžan (TK) pa je bil tretji na 200 m hrbtno. Večkrat so bili na stopničkah kadeti. Radovljičan Pogačar je zmagal trikrat - na 100 in 200 m prsno ter 200 m mešano, Pire (RPB) je bil dvakrat drugi - na 100 in 200 m delfin, prav tako Radovljičan Jenko je bil trikrat tretji - na 100 in 200 m hrbtno ter 200 m mešano, Tnglavan Kovač pa je bil tretji na 100 in 200 m prsno. Med mladinkami je bila Kamničanka Dukovičeva prva na 200 in druga na 100 m prsno, med zmagovalke se je vpisala tudi Triglavanka Omejčcva na 100 m prsno, Žerovnikova je bila druga, Sušnikova (obe TK) pa tretja na 400 m prosto. Med kadetinjami je Prosenova (TK) na 200 m hrbtno in 200 m mešano, na 100 m hrbtno pa je bila druga (pri njej je treba omeniti, da je v Ljubljani plavala samo v soboto, sicer bi bil njen uspeh zanesljivo večji), Kovačeva (TK) je zmagala na 100 m in bila druga na 200 prsno, prav tako Tnglavanka Bregarjeva pa si je priplavala tretje mesto na 200 m delfin. • Ilija Bregar STRELSTVO NASA REPREZENTANCA IZPOLNILA PRIČAKOVANJA Brdo, 2. julija - Na Brdu je bilo od 30. mnija od 2. julija evropsko tekmovanje v lokostrelstvu za mladinski pokal 1995. Tekmovanje je bila nekakšna generalka pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto v Kranjski Gori, in naloga organizacijskega odbora je bila preizkusiti vse tehnične in strokovne službe. Tekma je bila dobro izpeljana, vodje reprezentanc so pohvalile tako teren na Brdu, kot kompletno organizacijo. Sodelovalo je 100 mladih iz enajstih evropskih držav: Belgije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Slovenije, Slovaške in Ukrajine. Prvi dan so potekale kvalifikacije za nadaljnje tekmovanje, v soboto pa so se med seboj pomerile ekipe. Med dekleti je v olimpijskem sloguzmagala Ukrajina, ravno tkao med fanti. Slovenci so v compondu za 2 kroga zgrešili prvo mesto in pristali na drugem, med dekleti pa je v compoundu zmagala Italija Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje v nedeljo, ko so se za medalje borili posamezniki Slovenski reprezentanti so se i/k.i/.ili kot uspešni, saj so /lasti moški izpolnili pričakovanja. Naše barve je najbolj zastopal Dejan Sitar, ki je v compoundu dosegel 3 mesto. Koltovšek in Lmeršič pa sta v čc'rtini finala ž al izpadla. Drugi rezultati: dekleta olvmpic: I. Maximova (UKR), 2 Mikhailova (tIKR), 3. Pomerantscva (RUS); fantje olympic: 1 Szymc/.ak (POL). 2. Volleiulmf (MM), 3 Van Alten (NIZ); dekleta compound: 1. Bcccari (I LA). 2 Disaro (I TA). 3. Cotta (I I A), fantje compound: 1. Raundall (FRA), 2. ( aireak (FRA), 2. Sitar (SLO). • Majda Šoro SflRSTVO SAVČANI NA DIRKAH Kranj, 4. julija - Kolesaril Save so, kot poroča trem. Maiko Polanc, sodelovali na dveh dirkah v Italiji, v Varcseju in v IVentu. V Varescju jc bil Martina Hvastija sedmi (startni 180 kolcsaijev, dirko pa jc končalo 37), v Trentu pa jc bil Hvastija i7 med 19 kolesarji, ki so prišli na cilj. Mladi kolesarji so vozili na dirkališču v Kranju. Med deJcki C so bili prvi trije Davni Rozman (Sava), Matej StarršuiiČ (Črnomelj) in Miha Krakcr (Sava) Med dečki B so na prvih treh mestih Jure Z.rimšek (Kika Novo mesto), Kristijan 1 \ijl (Portorož) m Matic sSrgar (Astra Ljubljana), med dečki A pa so bih na stopničkah (ifegOl ZlICM | S..vaproiekt Krško), Miha Koncili)a (Rog Ljubljana) in Primož Četrtič (Savaprojekt). PENIMO LETALSTVO ttfflffi«! Državno prvenstvo v jadralnem letenju VODIJO PILOTI ALC IZ LESC Slovenj (.rudec, .V julija - Na letališču Slovenj Gradec poteka že dni|(o leto zapored državno prvenstvo v jadralnem letenju, kjer se je zbralo 32 pilotov iz letalskih klubov Slovenije in sosednje Avstrije. Po »tirih tekmovalnih dneh v obeh razredih vodijo piloti Alt i/ i «■••« V sonoto, 24 junija, sc je na letališču Slovenj Gradec, ki slovi po svop urejenosti, gostol)ub|u m za polete z jadralnimi letali odlično lego, državno prvenstvo v jadralnem letenju. Vreme jc v preteklem tednu omogočilo štiri tekmovalne dni tega najpriljubljenejšcga letalskega športa, pn čemer so jadralni piloti na preletih obleteli že vso Slovenijo, nekaiki.u pa so bile obrnilne točke tudi v Avstriji V standardnem razredu jadralnih letal s IS metrskim razponom kril je konkurenca izredno huda, sai tekmuje 27 jadralnih jnlotov na / lazluiuh tipih letal, medlem ko so v odprtem razredu, kjet za razpone in druge lastnosti letal ni omejitev, zato pa so ta letala izredno draga, tekmuje le pet tekmovalcev. Na splošno bi lahko ocenili, da je juikazana raven letenja izredno visoka saj tekmoval« i dos< y ijo na preletih povprečne MtfOttJ nad 100 kilometrov na uro. Državnega prvenstva se udeležuje Šest tekmovalcev iz Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki so v dosedanjem tekmovanju i/redno uspešni v standardnem razredu vodi po 4 p| i >ii Ivo Šimenc, s odprtem pa Hosijan Pristave«, .Ivi >,• Al.( Tekmovanja se bodo nadaljevala do sobote 8 |ulija, povemo pa lahko, da Že dosedanje Miri discipline omogočajo veljavnost tega državnega prvenstva. • $. /.. ČARMANOVI DVA NASLOVA DRŽAVNE PRVAKINJI Na D P za ml. mladinke in mladince, ki je bilo v organizaciji AK Triglav v petek in soboto v športnem parku v Kranju, so Triglav ani osvojili pet naslovov državnega prvaka, doseženi so bili tudi trije novi državni rekordi v metu kladiva pri mladinkah v teku na 2000 m pri mladinkah in skoku ob palici ravno tako pri mladinkah. Prezelj je pa rešil čast kranjskih fantov z naslovom državnega prvaka v skoku v višino s skokom 195 cm. Dve drugi mesti in dve dvojni zmagi za Triglavanke sta priborile Jana Zupančič v troskoku (1134) in Suzana Jenko v metu diska (33,04). Tretje mesto in svojo drugo medaljo na tem prven-stuv si je priborila Mirjana Idžanovič v metu kopja (36,22). Za malenkost sta medalji zgrešila Tina Bergant s 4. mestom in norim osebnim rekordom 1:36,33 (izboljšala ga je za celi 2 sekundi) v teku na 600 m, in Edi Okič v metu krogle z metom 13,20. Zaradi bolezni Petre Bregant in poškodbe Teje Batgelj Triglavanke (še Urša Hribar n Tina Bergant) se niso mogle boriti za eno od medalj v štafetnem teku 4x300 m (v sezoni 1994 so bile 4. na DP). Čc povemo, da so Triglavanke in Triglavani v sezoni 1994 osvojili dve drugi mesta in tri tretja, potem lahko brez dvoma rečemo, da je uspeh na domačih tleh bil izjemen Naslovi državnih pravkov po disciplinah ter uvrstitve domačinov: mladinke - petek: Kla-divo-Simona Kozmus 40.64 (Brežice); 80 m ovire - Djgogič Ditka 11,88 (ŽAK); 300 m Roman Sonja 41,05 (Pomurje). 9. Tina Bregant 42 54 in 16. Urša Hribar 43,27 (Triglav); višina - Mateja PerŠič 170 cm (Gorica); troskok 1 Tina < u man 11,91 in 2. Jana Zupančič 11,43 (Triglav); disk: 1. Marjana Idžanovič 35,30 in Suzana Jenko 33,04 (Triglav); 1000 m: 1:31.19 (Pomurje), 4. Tin* gant 1:36,33 (Triglav); k% Mateja Dražnik 14,D y murje), 7. Zupan Nina »a (Triglav): 2000 m: Maja t» (Vič, 12,86, 28. BngitaPst^. 13,86 (Triglav); 2000 iffj < Žižek 6:26,37 (Ptuj); **3W ŽAK Ljubljana. dJvC| Mladinci - sobota: kl*gJ Primož Kozmus 57,60 l J žice); višina: Rožle P«52^ (Triglav); 300 m ovire" Trener kranjskih atletov Dobri-voje Vučkovič Foto G. Šinik Udeleženih jc bilo 347 tek-movallk in tekmovalcev iz 25 klubov. Kvaliteto organiziranosti tekmovanja so dopolnili veliki uspehi mladih Triglavank in Triglavanov z osvojitvijo pet naslovov državnega prvaka dveh drugih mest in enega tretjega, ter doseženimi tremi državnimi rekordi: Simone Kozmus iz Brežic v mestu kladiva (40,64), Petre Milenko-vič iz ŽAK Ljubljana v skoku ob palici (258 cm) in Maje Žižek s Ptuja v teku na 2000 m (6:26,37). Tina Čarman je osvojila kar dva naslova v troskoku (11,91) in v skoku v daljino z novim osebnim rekordom (568 cm), Mojca Golob je naslov prislužila v metu 500 gr. kopja z novim osebnim rekordom 46,92, Mirjana Idžanovič je tudi z novim osebnim rekordom v metu diska (3530 m) prislužila četrti naslov, Rožle Cilj teka na 300 metrov Maja Žiček 2:58,23 (Ptuj); 4xl0?0 m - AO Slovenska Bistrica 49,91. Mladinci • petek: palica: Ivan Kostec 440 cm (Brežice); daljina: Leon Šešerko 692 (AD Štajerska). 7. Gašper Zupan 617 cm (Triglav); kopje Sebas-tnan Grosek 58,70 (/Kladivar Četis). 6. Denis Zadnikar 47,08 in 8. Edi Okič 44,00 (Triglav), 110 m ovire: Bošijan Bradcško 14.91 (ŽAK Ljubljana); 300 m: David Marinič 34,98 (TAM Maribor); krogla: Damjan Verbnjak 15,65 (Velenje). 4. Edi Okič 13,20 (Triglav); 2000 m: Mitja Krančič 5:38,54 (TAM Maribor), 4x100 m: ŽAK Ljubljana. Mladinke - sobota: palica: Petra Milenkovič 285 (ŽAK Ljubljana); 3(X) m ovire: Beti Urša 44,75 (ŽAK Ljubljana); daljina: Tina Čarman 568 (Triglav), 8. Jana Zupančič 499 (Triglav), kopje: Mojca < loloh 46.92 (Triglav), 3. Mirjana Idža novic 36,22, Meta Klančar 33,64 in Suzana Jenko 32,60 (vse rriflav); 600 m: Sonja Koman Poles 39,13 (Velenje); Sebastijan Grošek 41,44 gj divar Cetis), 6. Edi Okič m Mitja Ančik 30,10 (TnfJJ 1000 m: Dejan Mihevc 2:3*\ (Šentjur); troskok: Matjaž y> dat 13,64 (Posočje); 10° J Matjaž Krajne 11,42 (VeMft 3000 m: Pavel Pori 9:W} (KAK Ravne); 4x^1 ZAK Ljubljana 2.26,86. J Na koncu dvodnevnega ^ movanja je organizator A Triglav podelil pokale za "J holjše rezultate (točkoval*1 IJ madžarskih tablicah) po *fl nah teki - meti - skok-« ■ kategoriji mladink in nigjj cev posebej. Dobitniki po*JJj mladinke-me t i: Mateja D**1 (Pomurje) v metu krogle: J dinke - teki: Sonja RJ^ (Pomurje) v teku na 3t* . mladinke-skoki: Mateja P« (Gorica) in Lea Cimpeffl (Ohmpija) za preskočenih i cm v skoku v višino; m'8'' teki: Boštjan Brade.ško ( Ljubljana) v teku na H0 tf ovirami in David (I A M Maribor) m (oba sta dobila rezultat 956 točk). - Verbnja* meti: Damjan VerbnjakJfl lenje) v metu krogle m - ,;' ci-skoki: Triglavan . ■ Prezelj za preskočenih v skoku v višino 'v^KTHO PLEZANJE TRI ZMAGE SLOVENCEM V Einzu je naša mladinska reprezentanca v šestih kategorijah pobrala tri prva mesta - S sedmimi kolajnami najuspešnejši i/med 9 držav Kranj - Pretekli petek m soboto s cic v Linzu zbralo 92 plezalcev iz 9 evropskih držav in sc med schoj pomerilo na prvem evropskem mladinskem Mastru v športnem plezanju Slovenska reprezentanca, ki jc štela 16 članov, sc je iz Avstrije vrnila z več kot odličnimi rezultati Domov so prinesli tri zmage, po dve srebrni in bronasti kolajni, ter šc tri četrta mesta. Fantje in dekleta so nastopili v treh starostnih kategorijah V najmlajši skupini so bili slovenski reprezentantje praktično nepremagljivi. Pri dekletih so si Saša Truden ter sestri Šeliga razdelili vsa tri odličja Po kvalifikacijah in polfinalu jc srci najbolje kazalo Urši Šeliga, ki pa je v finalu plezala slabše od Trudnove, ki si je zasluzeno priplezala svojo prvo mednarodno zmago. Pri fantih je ri'a situacija približno enaka Po poltinalu so bili naši trije edini, ki so vse smeri splezali do viha V finalu je bil Boštjan PotoČnk edini na vrhu, Blaž Rant in Aleš Česen pa sta imela velike težave z vpenjanjem nekje na sredini smeri Rant se je potem nekako izvlekel in osvojil drugo mesto, Česnu pa s četrtim mestom ni uspelo, da bi naši tudi tu pobrali vsa tri prva mesta. V drugi skupini sta pri dekletih pred finalom obe smeri splezali do vrha Stremfljeva in šuštarjeva ter imeli skupaj z Nemko Sedlmaycrjcvo največ možnosti za zmago. Na koncu pa je zmagala Nemka ILiagcr, ki je bila sicer slabša v polfinalu. štiemfljcva, najmlajša v tej skupini, je osvojila tretje, Sušlaricva pa četrto mesto. Pri fantih je našim po polfinalu Lizalo nekoliko slabše, razplet finala pa jc pokazat, da bi Matej Sova z nekoliko bolj mirnim m nat..učntrn plezanjem vendarle lahko priplezal kolajno laki) j>a se ;. : • d dovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom Aleš Stioiau |c I il s. dnu V najstarejši k iKg« 'U' P" dekletih naša Martina ('ufar s svojimi tekmicami n: imela pravzaprav nikakršne konkurence Kljub poškodbi gležnja je bilo že po čel rt finalu popolnoma jasno, da bo njena pot do zrnate satno dober trening l'n fanoh v isti sku|>im pa jc bil to edini tinalc, ki )e minil brc/ naših tekmovalcev Cehov in je namrcC osmem o najnoljših /grršd /a eno mcslo, Stepanjan in 1'erko pa sta bila sl.d>< i S končno bilanco je naša reprezentanca lahko zelo zadovoljna, sai so bih v Linzu v središču pozornosti. Od KS tekmoval« rv sc jih jc 10 uvrstilo v finale m na k«>ncti je bila Slovenija s tremi /I Mirni, dvema srebrnima in bronastima kolajna, tremi Četrtimi, rnun sedmim in dvema devetima mestoma daleč najuspešnejša »trživa Našo mladins ko reprezentanco že puh- «lnji konec tedna čaka šc ena mcilnato«lna tekma v Ravcnm, k|ct redno lahko pričakujemo podobne te/ ili.Uc. Rezultati Li i ima ikepka \ (letnik ki de u)t dekletu i Truden, ? Špela Šeliga, t Urša Šeliga (vse Sl.(ž); fanlj«-: I B(»štjan P«>t«>čnik, J Blaž Rant (oba SLO) t ( aspci Icnsvthoft (NL). 4. Alcl Česen (SLO). Skupina It II. t.uU 78 do H0): dekleta: 1 Am h ktrifl Sedlmavi («>be D), t Katarina šlremfelj, 4 Maja šuntai, 9 I niča Gradišar (vse Si O), fantje: 1 Danici Kadlec (CU), ? M.ins Milew»ki (A), 3. Daniel Nikov (Bul). 4 Matej Sova, 7. Aleš Str«)jan. 1? Peter Bračič (vsi SLO). Skupina t (letnik 75 do 77); dikl.li. 1 M 11 m.i C-ifai ( SI ( ) |, Ilisabeth Kronsteiner. V Alexan«lra Gr«>ssaucr («>ba A); fantje: 1 Kalin Garbor (Bul), 2 David Carrctoro (S), \ I urno Sanganas (D), 9. Urh Cehovin, 13. David Stepanjan. 17. Urol Perko (vsi SI «)) • i orno t Vsen irm i KioaoMET xmvs: PRVENSTVO PREDSELEKCIJ V nedeljo, 18. junija, jc bil na igrišču RK SAVA v or$> „ VIN/.O /akljium (pla> ott) (utnn občinskega prvenstva I lekcij pionirjev rojenih p«) 1. avgustu 1984. Na '•■'kl;utj\ [\ predselekcij. ki delujejo v okviru ŠŠD na osnovnih 10IJ[»U*^ ookrovitelistvom nogometnih klubov, so se uvrstile: ()\iiidj} Coč - NK Crcina Tnclav, (>s Stane Žagar - NK Zarica, OS ^ Seljak - NK Sava OS Naklo - NK Naklo. Prvo mesto je Osvojila ekipa OS Malija ("op, ki je v tm.dni tekmi P'V"1'1. ,m Seljak V tekmi /a tretje mesto p ' |e OS Si i"^ ^\ ptemagala OŠ Naklo Rezultati tekem OŠ Mati|.i (" "P '(1ri' 6:2. OS Stane / igat • OŠ I i.. '|an S.-|j.,k l ' OŠ Stane /'^.P' Naklo 4:1. OŠ Matiia Čop OŠ Luciian Seliak 5:2. J JMflNJE, PO PRVEM DELU TRATA MfjJJ K«>nčal se jc spomlad inski del v prvi gorenjski baJin.«'( ^ mlatit jc prva. ki mu pet točk prednosti pred Kasledovai^ jcf lahko mimo piičakujl nadaljevanje prvenstva 25 avgi'1*'^: bodo (Hligrali šc siilc m kol V Eadnjent k<-lti sd bili Jesenice H (t, I esce : Planina -1 "'• 1 Koi i/nii ( enter ("iratlis /m 10 4, irat.i mladi Železniki 10 I m AlpctOUI 1lu'e. ;e Kjj| i Vrstni red IVati mladi 24 Oradis Jesenice 19, Ziri *2'E!20> P>. Planina 1K Cente. 16, AI|>ctour I S, | oka 1000 I1*.''1"" Ix;see 7. • II. Ar/cnšfk ZARICA IN ŠENČUR VODITA V drugi gorenjski balinatski lig' Planina 91 4 io. Hi,nov Smuk ' '("'/^ k«"........Mk«^,S Kranj, 4. julija • " ,kI- ktot; Izidi Borec 8, čuče Sava 7 7, Žirovnica Podnart s 6 Vodi Zarica pred Podnartom, n«; Žirovnico, Borcem Bratm Smuk. cirčanu sa\o m 1 I torenjtki balinarski ligi * ki«»gu igrali ,J II> uruJ'SL Pie«losljeS h. Visoko H tuca mladi 4 10, Center II VjjjiaJ I i >n Milje lela Adrijan I rnivec 10 4 Vrstni red' ^n' Bistrica mladi Hrulica, Adrijan Črniva PredoatP" V isoko in ( enlei • J K UROS VIHAR PRVAK M Mihc, \. julij- - ^P^Vfl Milje ITT A i<* prirc^JJ«^ «-"Pk- I ^n<.v'l^i,'' Ebijenju /.» člane ]^t&i f,i bafinarjev, vlogo ravorlJJ opravičili balinarji ' s, I odnesi, dvojno Ltf ",ti I ,oš Veha, d.ugi !>•• ',..."'>' ,.,k s i I mestom P 's,,!."1',/ mladinski prvak Darnian i&Jji mladinski prvak P^{%0tilfgj0. ki (Trata) lu-i,. .cj' ,l ^ ■ [>ebe<. Cetit. p« M' \ ,,,.,„.< ,r ./ Radovln- I ;is',,p^"' ,-k uvistila na držav,..» yeU \A JI I avgusta s I ^\x*«$'A MihaVirb.1 («»,%Vi M I ado Pevci (huje Kiaiij) in osmi ! ! oka) Na sliki Cm* Vthae Miha Virbil (HUJJ ^ Boštjan Križa. (M'«f (.,-r«ti ". k ilia* ion ..,ski tt^afc # J- T°rek, 4. julija 1995 STOTINKA, GLASOV KAŽIPOT 23. STRAN • GORENJSKI GLAS NEKDAJ SMO JIM PLOSKALI. GLASOV KAŽIPOT It JANEZ TERAN, namiznoteniški šampion _ PRVI DOMA IN V EVROPI Ze dolgo ie tega, ko ste paniunoteniški lopar zamen-1*U za veterinarsko torbico. Kako vam gre v poklicu? . "Letos je slovensko veterinarstvo v prehodnem obdobja Na stara leta bom moral {ostati zasebnik. Zakon, ki je Jj" sprejet lani pred Božičem, določa, da sta zdravljenje in 0semenjev anje živine samo Osebna praksa. Sedaj smo v Pohodnem obdobju. Prehod m enostaven. Gorenjski živi-J^rejskoveterinarski zav od b° 1. julija prenehal obstajati ln bo le enota državnega *v°da, mi pa moramo do *°nca leta postati zasebniki." Kdaj ste imeli zadnjic v nami/not« miški lopar. 2araiL Žalosl Prcti Pclim' leli- značaja sem bil dopoldi a žalost službe. Prej tako kot večina —ne v službi, vsak četrti a" peti teden pa sem bil sobotni in nedeljski dežurni, ^edaj pa je treba dobiti stalne stranke in moraš biti stalno d°segljiv. Kmetje gredo zju- traj in zvečer v hlev in takrat je največ dela, posebno zvečer." Kako se spominjate zlatih časov kranjskega namiznega tenisa? "Spomini so lepi. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let smo bili v kranjs- kem Triglavu vodilni v takratni Jugoslaviji: leta 1962 ekipni državni prvaki, leta 1963 pa drugi. Namizni tenis je bil takrat popularen šport in danes z nostalgijo gledam na te čase. Zdi se mi, da ni samo v Kranju ampak tudi drugje zašel ta šport v slepo ulico. Tudi sama igra, kadar jo gledam na televiziji, ni več tako zanimiva. Praktično ni več igre. Večinoamso same rotacije in močni udarci, tako da gre žogica kvečjemu trikrat preko mrežice." Kdo je bil takrat v kranjski ekipi? "Moštvo je bilo sestavljeno iz treh igralcev in dveh igralk. Večinoma smo igrali Riki Frelih, Lado Tome, Marjana Plut, Ema Čadež in jaz, občasno pa Vinko Marušič in Mirko Janškovec." Bili ste tudi evropski prvak v paru s slovitim Vojislavom Markovu, in iz Beograda. "To je bilo na evropskem prvenstvu leta 1962 v Berlinu. Prvi smo bili ekipno in midva z Markovičem v dvojicah." Kje je sedaj Markovič? Ste imeli z njim kasneje kakšne stike? "Zadnjikrat sva govorila 26. junija leta 1991, ko se je pri nas začela vojna. Zanimalo ga je, kako je v resnici v Sloveniji. On je v Beogradu advokat in je bil verjetno obveščen, da smo v Sloveniji vsi mrtvi. Pred dvema mesecema pa je klicala neka gospa iz Ljubljane in povedala, da je pri njej hčerka Vojislava Markoviča. Nje nisem videl, saj jc bila rojena med Spen-tom leta 1965 v Ljubljani, jaz pa takrat nisem več igral. Sklepam, da jc hčerkin mož iz Ljubljane, sicer se ta gospa ne bi predstavila kot tašča. Povabil sem jo v Kranj, vendar ni utegnila, saj je morala naslednji dan preko Madžarske v Beograd. Prosil sem, naj se ob prvi priložnosti oglasijo in očetu Vojislavu prenesejo moje pozdrave." • J.Košnjek, slika G. Šinik Planinski izlet Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na planinski izlet na Monte Cavallo nad Pontebo v Kranijskih Alpah. Skupaj bo za 6 ur. Potrebna je obvezna dobra vremenskim razmeram primerna planinska oprema in palice. Ne pozabite na potni list! Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure skupaj z vplačilom 1.400 SIT, do 10. julija. prizadevne in v vedno boijši glasovni formi, zato bodo zadostile se tako zahtevne ljubitelje zborovs*e-ga petja. Vabljeni! Prireditve Festival Groblje Groblje - V baročni cerkvici v Grobljah pri Domžalah bo danes, v torek, ob 20. uri koncert Komornega ansambla Camerata Labacensis. Kot solisti bodo nastopili violinistka Monika Skalar, oboist Matej Šare ter čembalist Andrej Jarc. Orkester pod vodstvom Tomaža Habeta bo igral glasbo Johanna G. Grauna, Jo-hanna S. Bacha, Roka Goloba in Josefa Suka. NOVA SLOVENSKA RAT1NG UST« MLADI ^DUŠENIZA ŠPORT iiiHSTvo mm orninnir] ^n |n več je bilo prijavljenih 24, za Izumih partij (55) je odigral ml hRUv Krško, polurnih pa Tadej S . . rb na listi aktivnih igralcev za , /.a aKiivni san ya ■» V, 7 mladi (iora/d Novak iz SK Smole iz Komende (89). □ igrali e\ za turnirski šah (Ro) kr«»m«> Sc* Najv.šje jc Zdenko Kožul (2565), registriran za SD feida Maribor, prvi slovenski igralce je EnverBukrf (rU%) na 6. mestu Sledijo /.vommir Mcštrov.č (2446),! r pil >tisa (2440). Janez Barle (2440), D danilo Polajž.er (2435). ',cp0rg Mohr (2433). itd. . VI n ■ , DrPri »gralkah je najvišje Kiti Grosar (2195, Nova Gorica) 5? Anti« Ličmo (214')) in Petro Ipavec (2076). ZriI ,hsl1 /a polurni lah (Ro60) je vrstni red naslednji Hul\ Ko?ul (2561). Dražen Scrmek (2532) Zvonimn Mcštrovič ihistkah je prva Narcisa (2026) in Jano Krivec Euitk"roc^s" v^°*j. (24SJJ Ai GcorK Mohr (246?) Mfici7J?*« Orosar (2440). Pri ia (19H7) 44) Prc(l Petro Ipavec i j?°ln p?2?|ncih so najvišje Duiko Pavasovič (23(X)). Primož Ss 'n H / 1,1 ''rimož Riegler (2290) na listi za daljši igralni prim0; 'u: .>-.■. » - ki jim jih je podelil naš najuspešnejši nordijski kombinatore« Franci Jekovec, potem ko so jim tržiški smučarji - skakalci pnka/ali kuko trvnirajo v skakalnem centru v Sebenjah. Prav tako uspeSno so opravili H pohodov v akciji "Ciciban -planinec" in so udeleženci zat«> prejeli priponko Planinske zveze Slovence, 50 otrok iz VVZ Tržič je opravilo kar 12 pohodov in so prejeli pesmarico, 7 otrok pa je opravilo 15 pohodov in so prejeli dnevnik "Mladi planinec". Te nagrade so jim bile podeljene na Bistriški planini, kamor so sc povzpeli v sodelovanju s starši in Člani Planinskega društva Tržič, naslednji: Vzporedno s temi dejavnostmi pa je uspešno zaključila svoj Krunoslav program tudi skupina mladih planincev, ki sta jo v ćasu od oktobra r^i,i vToouttliici Irena Puhar in Vesna Prelog. V Folklora iz Rusije Kranj - V kinu Center bo danes, v torek, ob 20.30 nastopila ruska folklorna skupina Istoki, ki je svoje sodelovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Mariboru izkoristila tudi za nekaj nastopov po Sloveniji. V Kranj prihaja kot gost Folklorne skupine Sava Kranj. Vstopnice pri blagajni kina. Zborovski koncert Radovljica - Ženski pevski zbor LIP, ki že vrsto let uspešno deluje pri radovljiškem društvu upokojencev, pod vodstvom pevovodke Betke Demšar - Zupan Vabimo vas, da prisluhnete njihovemu petju v petek, 7. julija, v preddverju graščine v Radovljici. Koncert se bo začel ob 20. uri. Pevke so zelo Enkratno poletno potovanje po severni Nizozemski: otok Terscheiing, Frizija, Hoiandska in Amsterdam, s pravimi holandskimi kolesi in staro jadrnico! Odhod: 3 8 1995, 6 dni, cena 870 DEM (možnost obročnega plačila). Zahte vajte podroben program, število prijav je omejeno, zato pohitite! Vsi počitniški programi na enem mestu! Posebne ponudbe! Turistična agencija CHEBUL INT., Radovljica Tel.: 064/715-031, far: 064/715-872 PRAZNOVANJA Gledališče iriiniin v 2J0VSKE K0ŠARKARICE DRŽAVNE Svakinje program iuui smijmu,, »■,■..... do junija vodili vzg«ijitcljici Irena Puhar in Vesna Prrlog. V skupini jc bilo 10 otrok, ki so se v novembru mudili na Kofcah in okolici ter Javorniku, Beli Peči in Konjščici v decembru na Dobrči, Lcšanski in Bistriški planini v januarju so opravili zimski pohod do Bistriške in Breškc planine, v februarju so namesto pohoda, ki jc odpadel zaradi slabega vremena, poslušali Jaka Čopa s "Pravljico o Zlatorogu"; marca so se sankali v Ltimu. aprila so obiskali Kriško goro, maja so sc povzepli od Tominčcvcga slapu preko Belega Potoka, Balcntove Seimžcni do Bistriške planine, junija pa zaključili svojo aktivnost s pohodom «>d Scnožeti p«>d Storžičem d'» Velike Poljane ter I)«>nia pod Storžičem Ia pohod so opravili skupaj s starši. Pri delu te skupine vzgojiteljicama ni bil edini cilj prehoditi določeno ra/daljo, pač pa sta predvsem strmeli za Številnimi dtugimi stvarmi, ki oblikujejo mlado osebnost in bodočega planinca / istimi cilji so v VVZ pripravili tudi letos dva planinska tabora na Kofcah J. Kikei Odprto: pon - pet. 9. -12.30 ure in 16. - 18.30 ure, sob 10.-12. ure Lutkovni četrtki Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein bo v četrtek, 6. julija, ob 19. uri prva od lutkovnih predstav ob četrtkih v juliju in avgustu. Lutkovno gledališče Kranj bo zaigralo Dva zmerjavca. Razstava fotografij Radovljica - V okviru prireditev Radolško poletje je tudi razstava fotografij z naslovom Mesto Radovljica ' 95 Razstavo bodo odprli v petek, ob 7. julija, ob 18. uri v galeriji Pasaža radovljiške graščine. Na ogled bo 52 barvnih in 57 črno belih fotografij devetih avtorjev. foto bobnar Rhau,H«tovini kus.uk«- Oanovnc lota Žiri »k uvratUi UkijJ**0 mlajii dečki kol mlajle deklice Deklice ip muh '■Mu/'11 luult" i' junija 1995 v Rogaiki Slatini, kjej w ..cnu l*vonU- n.islos dižavnih piavakmi Druga ekipa jc OS JJ'Pa OS Scnt.upcU ti« tja OS Rogaška Slatina, četrta W °m',,U" Zasluge /a /lato gicdo i/redni borbenosti • i ti m nk___j*._____"-tcliaac_____1 SMERI TRŽIŠKIH PLEZALCEV lržič, junija - Tržiški špoitni pic/.alci dosegajo vse boljše ie/ultate, ne samo v umetnih pač j>a tudi v naravnih stenah Plezanje v naravnih stenah je /a špoiine plezalce obvezno, saj sc poleg i e zult atov na umetnih stenah tudi ti Štejejo za katcgoi i/.acijo in t »bene m omogočal«) nastop na tekmah /a državno pivcnstvo. Ttžiški športni plezalci so največ plezali v Oapu v Mišji Pcči, v BobinJaU BeU * Kotecniku pn Celju in seveda v domači Dovžanovi soteski Omenimo nekaj najpomembnejših v/j>onov: Kl i Ml' n lil < an (h Itmk 1W.M Milja Peč v Osjm snini Danjei ione (7aj in Nina (7*fj rOMAŽ VAUAVEC (1962*) Mišja Peč v Ospu smeri Trio fantasticus (bc/7a) in Maudit (7aO ter v BodeŠčah pri Bledu smer Trije zelem viagci (7a). maikj sova (iwi v ()sPu imeti Capricc (7b/ho ln I ragile (7b/b.). lknča (.Kadišar (1978) v Bodeščah pri Bledu smeri Butalska uš (bci) in Trije zeleni vragei (7a) ter v Mišii peči srner Mičkcna (f>c) in v Ospu smer Dcinolition party 1 R (6c). Vsi štirje mladi tržiški plezalci so vse omenjene smeri pn plezali na pogled J. KikcI PlflVR LUGUNR Preživite tudi letos ugodne počitnice v vosih sončnih lagunah. POLPENZION ŽE OD 35.- DEM (+ tur taksa) (Paviljoni Bellevue, sobe s prho in WC) OTROCI DO 12. LETA IMAJO DO 50 % POPUSTA NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 55.- DEM (*♦ tur. taksa) (apartmaji Bellevue) Ljubiteljem kampiranja med hrasti priporočamo: Naturistični center Ulika in kampe Zelena laguna, Bijela uvala in Puntica. INFORMACIJE Agencija Vašega zaupanja ali pa Plava laguna, Poreč Tel. 00 385/52/451-822, 410-202 Fax. 451-044 KOMENTAR Pokopališče živih V^ine ISešter, novinar Radia ICranj Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni lat RS, št. 28/93) in odredbo o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS; št. 19/94 OBČINA CERKLJE objavlja JAVNI RAZPIS "Sveta preproščina"; je zanesljivo eden od vzklikov, ki človeku uidejo, ko se ozre po nesrečnih posmrtnih ostankih nemških vojakov, ki so bili svoj končni mir prisiljeni debeli dve leti čakati v starih mrliških vežicah zaviti v črne polivinilaste vreče. Da ne bo pomote: dogodek, ki je pretekli konec tedna polnil prve strani časopisja ni v ponos prav nikomur. Ne lupanu Vitomirju Grosu, ne predsedniku vlade Janezu Drnovšku, ne Kranju in še manj Sloveniji. To kar se je kar nekaj sila mučnih ur dogajalo za zidovi posvečene zemlje pred očmi svetovne javnosti (dogodki so bili namreč obilno preneseni predvsem nemški publiki) ne sodi niti v okvir živih ljudi, kaj šele tistih, ki so svoje zadnje besede - pa na katerikoli strani so že bili - izrekli pred pol stoletja. Če je celotna Zgodba doživela vrh z radikalnim posegom države -vlada se je namreč očitno na zadnji seji odločila, da je potrebno pokop skozi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opraviti "za vskako ceno" - ni jasno, zakaj je moralo preteči toliko časa. še toliko manj, ker je Grosu pred tednom dni uspelo povleči (edino še preostalo) karto, ko je z nemško zvezo za 1urejanje grobov uspel najti skupni jezik, da se pokopi opravijo sredi julija. Prav zadnji dogodki povsem nedvoumno kažejo na to, da bi lahko (moralo!) vse skupaj potekalo povsem brez incidentov, hude krvi, nekontroliranih besed in celo brcanja. Popolnoma nedopustna je namreč situacija, kar bi se morala zavedati tako kranjski župan kot predsednik republiške vlade, da se pokopališče spremeni v politični ring, v merjenje moči med državo in občino. Če kam, potem med nagrobne kamen politika in njene pri-tlehnosti nikakor ne sodijo. A ker se v tej državi še celo vrsto reči šele vzpostavlja, tako praktično tudi zandji kranjski dogodek, ki seveda niam pra vničesar skupnega s tako opevamm Prešernovim mestom, ni izjema. Svetla izjema so le ljudje, ki neobremenjeni Z že začeto volilno bitko, Zgroženo opazujejo meje politične norosti, ali zaradi fi- zičnega obračunavanja ali zaradi vloma. Pri tem je praktično zane-meraljivo, kdo bo koga prijavil tožilstvu, gre za scenarij, ki se sploh ne bi smel zgoditi. Tako tudi ni (tako zelo) pomembno, kakšna je bila pri celotni zgodbi vloga dosedanjega dirketorja kranjske Komunale Jožeta Pešaka, ki menda odhaja na nov fotelj v obrambno ministrstvo. Dejstvo je, da je slednji očitno odigral igro do konca in pri tem zmanipuliral tudi novinarje, ko nam je praktično nekaj ur pred pokopom zagotavljal, da "v zvezi s posmrtnimi ostanki nemških vojakov ni nič novega". Dejstvo pa je tudi, da je državni sekretar Janko S. Stušek kar nekaj ur prebil v palači gorenjske policije, kjer se je odigrala ena od epizod, ki je na koncu dobila epilog skozi odredbo republiškega zdravstvenega inšpektorja Janeza Žepiča. Žalostno je, da moramo skozi mrtve uvidevati kakšne traparije lahko počenjajo živi. Se bo iz aktualne kranjske zgodbe vsaj kdo kaj naučil? Podukov je namreč najmanj osemsto. PREJELI SMO Invalidi vojn, predstavniki nacionalnih organizacij civilnih invalidov vojn in vojaških vojnih invalidov evropskih držav, zbrani v Republiki Sloveniji v Ljubljani dne 23. 6 1995 sprejemamo naslednjo Izjavo o dobrih namenih za ustanovitev Evropske zveze invalidov vojn Izhaiajoč iz opredelitev civilnih invalidov vojn in vojaških vojnih invalidov, izraženih v statutarnih določilih evropskih nacionalnih organizacij, o obsojanju vojn in vseh oblik nasilja, udeleženci na slovesnem podpisovanju dne 23. junija 1995 v Ljubljani sprejemamo Izjavo za ustanovitev Evropske zveze invalidov vojn: L Ustanovi se Evropska zveza invalidov vojn 2. Zveza je nestrankarska, nepolitična in nevladna skupnu oblika dela evropskih nai tonalnih organizacij civilnih invalidov vojn in vojaških vojnih invalidov 3. Evropska zveza vojn deluje na območju vse Evrope in včljanjuje v članstvo nacionalne organizacije civil nih invalidov vojn in vojaških vojnih invalidov 4. Sedež Evropske zveze invalidov vojne za prvi man dat je v Republiki Sloveniji 5. Namen Evropske zveze invalidov vojn je: - obsodba vojn v Evropi in svetu - uveljavljanje pravice do vojne oilškodnine za vse žrtve vojn - prizadevanje za enotno varstvo vseh invalidov vojn v Evropi - prizadevanje za uveljavi tev pogoja pri vstopu drŽav v združeno Evropo do popolnega spoštovanja človekovih pravic, predhodnega prene hanja vseh oblik nasilja in povrnitve vse škode, povzročene z vojnami. Ljubljana, 23. junij /veza društev civilnih invalidov vojne R Slovenije 96 MHz za izbiro izvajalca za izvedbo menjave oken v OŠ Davorin Jenko Cerklje 1. Investitor je občina Cerklje, Slovenska cesta 2 2. Predmet razpisa je izbira najugodnejšega izvajalca za menjavo oken OS Davorin Jenko Cerklje Z vročitvijo ponudbe, na podlagi tega razpisa, ponudniki pristajajo na razpisne pogoje m izražajo svoj pristanek, da bodo v primeru, če bodo izbrani, kot najugodnejši ponudnik za izvajanje določenih del, sklenili pogodbo po načelu "kvalitetno" rok izvedbe v mesecu avgustu 3. Ponudniki lahko dobijo potrebne informacije m popis del za zamenjavo oken na sedežu občine Cerklje, Slovenska cesta 2 in to v ponedelje od S. do 12 ure, sreda od 14. do 16 ure. petek od 8. do 11. ure - od dneva javnega razpisa 4. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi razpisa Javno odpiranje ponudb bo v prostorih občine Cerklje, dne 19. 7. 1995 ob 13 uri 5. Ponudbe morajo biti dane v zaprtih kuvertah z oznako "ne odpiraj" - ponudbe MENJAVA OKEN na OS Davonn Jenko Cerklje 6 Rok za menjavo oken je v mesecu avgustu in sicer do 31 8 1995 7. Ob upoštevanju 12 člena odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa, za oddajo javnih naročil (Ur I RS št 28/93, 19/94 so menla za izbiro na|ugodne|šega ponudnika naslednja: - usposobljenost ponudnika za izvajanja ponudbenih del, - reference, • cena. - roki, - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 8 Opciie ponudb ne morejo biti krajše od 30 dni od dneva začetka odpiranja ponudb Valute m podobne varovalne klavzule ne bomo upoštevali. Plačilo bomo izvršili po končani adaptaciji 9 Naročnik sodelujočim ne prizna nobenih stroškov v zvezi z izdelavo ponudbe 10. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 5 dneh po odpiranju ponudb Številka: 216/96 Datum: 3. 7. 1996 OBČINA CERKLJE n« Gor. Zupan: Franc Cebulj IVA/ NAJ GORENJSKA PVZ7A Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak torek v Gorenjskem glasu. PIZZERIJA KARANTANIJA na DRULOVKI pri Kranju! V naši pizzeriji boste poleg 12-ih vrst pizz ♦ pizzo po želji izbrali še naslednje jedi: - morske solate - narezke - klobase v zaseki - prekmursko gibanico - jedi na žaru - kalamare - sladice i *'-L - palačinke Značilna je naša pizza KARANTANIJA z domačo salamo, čebulo in sirom ter družinsko pizzo. Poleg vseh dobrot vam nudimo ie tople malice, m sicer od 9 - 11. ure zvečer, v nedeljo pa od 17 - 22 ure. Kdaj nas lahko obiščete? vsak delavnik od 9. - 23, ure v soboto od 12. - 23. ure v nedeljo od 17 22 ure Ostale inf. dobite po tel.: 064/332-110 Priporoča se pizzerija KARAN IANIJAI I it 3? rs- r„1 PODLISTEK - 1 Argentina in Čile Januarja se je mudila v Argentini in Čilu skupina alpinistov m gornikov z Jese nu m okolice Naš cilj je bila 6958 m visoka Aconcagua, najvišji vrh obeh Amerik, in ogled pokrajine, ki se raznros tira na skrajnem jugu Južne Amerike med Atlantskim in lihim oceanom Že septem bra 1993 se ie porodila ideja, vendar je otišla, kot je prišla Tihe želje pa so še tlele in naslednje let<> me je mogoče ravno zaradi "cagavosti" kolegov prijelo ln sem se lotil kar tako, da pokažem, da se da Najprej seveda tran.\/><h l I 00 Dunaj, ob 14 (M) l on don. nato 7 ur čakanja m ob 9.00 zvečer proti Buenos AM esu Naslednje jutri) prislane mo *e v legendarnem, vsa/ [>o pustnih karnevalih. Rtu de Janeiru, a le toliko, da na 4» ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVIJE POČITEK SPROSTITEV Dnevna menjava termalne vode v bazenu - večji zdravilni učinek Nudimo počitniške, zdravstvene in vikend programe. Ugodni popusti za upokojence in družine. Informacije in rezervaicje po tel. (063) 731-336 Zdraviliška c. 4, 63270 LAŠKO, tel. (063) 731-312, fax. (063) 731-347 TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 24, 64000 Kran|, Slovenija, lel/fax 00 386 64 22 32 85 y* znižanje cen v hotelskem kompleksu Bernardin 5- dnevni paketi v sezoni že oo 19.500 SIT dalja 7- dnavnl paketi v sezoni Že od 27.300 SIT dalje S* še vedno nekaj prostih apartmajev in zasebni-1 na slovenski obali - 7 dni že od 14.800 SIT dalj«^ S* ugodna ponudba aranžmajev na hrvaški oba«' dodatno znižanje cen S* NOVO aranžmaji v tujini z odhodom z Brnika -nudimo možnost ODLOŽENEGA PLAČILA S* NOVO ugodne ponudbe počitnic v klubih (vsa hran«i pijača, športi vključeni v ceno) Dominikanska rapublikajurčlja, Španija z odhodom Iz Av»w... NOVO . počitnice v zadnji minuti na Kanarskih otokm OGLASITE SE V NASI AGENCIJI J, SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONIJD* Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj, IT064/22 32 85 Klemen Volontaf novo napolnili) rezervoar/e in hladilnike Se slabe ln ure in na < ilpi smo. Med potjo nas prisrčno j>o:dravi kapetan, ki dobro [>ozna Hled in za povrh pove, da tu m tam kaj spleza, če je čas V Ruenos Airesu je vroče in vlažno Po carinskih forma! nos tih se odpravimo proti izhodu Lam nas nasmejan čaka gospod Lojze Rezelj Kar nisem mogel verjeti, da je res / gospodom Rezl/em se namreč tudi slučajni) nn\rcic! j>rvr alpiniste iz Slovenije in to tradicijo ohrania''^ >'»»' *%"1A v venlje Pop*lW!fa0A r. vi začasni M*- frit£2 it bU igrajenspr^f^ J, prispevki /"«"""','.„//'", vencev in /■ --— Ql, S'" brt ■ wroanlW ,„„. vonja kot začasru *» 1 Spreme nas ^ od predsedni** u.,v :; dobavitelji«? w namestimo, r %ggp**W »i FranciNovf^ »^JL tukaj ™»*Z"adtt*Jft smo preživeli k" tmi \e "lt 4. julija 1995 HALO ■ HALO, OGLASI GORENJSKI GLAS • 25. STRAN & HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTO šola B in B \°zmški izpit med počitnicami NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 10. julija, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne Vožnja na vozilih: VW Polo, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornem kolesu Kavvasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55-22 nakupovalni izlet ^ardaland Trgovina 'cvetka Jr- Staneta Žagarja Ar««7, tel: 225-162 Nakupovalni 1 zlet *evok TRADE ^dričeva 2, Kranj 1*212-367,211-142 IL:WF1 • video SAMSUNG samsung ^toSlJNG samsung SAMSUNG samsung l%°^na BAAK "] Pristava - Bled l€l- 741-061 ščitnice v *pANlJl sz, d o. o. ?K Duh 125, Šk. Loka ¥bggi tours skkofja LOKA *aPucinski trg 7 pMva laguna pvreč PALMANOVA, 4. 7.; GARDALAND - AOUALAND, 10. 7.; MADŽARSKA - LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 UGODNE CENE: ženske bluze 2.900 - 3.900; ženske hlače 3.500 -3.900; moške in ženske bermuda hlače 1.900 ter velika izbira otroških poletnih oblačil. Del. čas: 9. -12. ure, 15. -19. ure; sobota 9.-12. ure Madžarska - Lenti: 8. 7 in 22. 7. Konrad, tel.: 242-356 R^ALISČE &OVUICA *L: 064/715-770 Posebna ponudba v mesecu juniju: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W, dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusa BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55 859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTV od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stolpi, radiokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekorderjem, fotoaparate... Nudimo vam izdelke iz medenine in drugih kovin za opremo stanovanj in darila. Velika izbira svetil. Izdelujemo tudi po naročilu! ŠPANIJA 8 7 , 28. 7., 18. 8., 1.9.18 9., 3 10., 13. 10. - 8dni, polni penzioni že od 300 DEM Obročno odplačevanje! JAMI TOURS Kranj, tel.: 064/213-160 Trgovci, gostinci - Ugodna prodna REGISTRSKIH BI-AGAJN za trgovine in gostinstvo! Tel.: 064/634-146 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko -Lenti (1500 SIT); nočni Gardaland (60 DEM) 1.7.; vsako zadnjo soboto v Benetke. Letni oddhi v Grčiji, Španiji, Italiji, na hrvaškem Primorju ter slovenski obali. Vrsta drugih programov. Skupinski izleti doma in tujini. Smo poceni, pridite in se prepričajte! Kranj, tel.: 223-488, fax: 223-870; Škofja Loka, tel.: 624-155, fax: 624-169 Tudi letos preživite počitnice v vaših SONČNIH LAGUNAH. Polpenzion že od 40 DEM + turistična taksa - v paviljonih Bellevue. Otroci do 12 let imajo do 50 % popusta! Najem apartmajev za 3 osebe že od 86 DEM * turistična taksa (apartmaji Bellevue). Ljubiteljem kampiranja priporočamo naše AVTOKAMPE Zolena Laguna, Bijela uvala in Puntica ter Naturist center Utika. INFORMACIJE: Agoncija vašega zaupanja ali PLAVA LAGUNA, Poreč, tel.: 00 385 52 451-822, 410-202; fax: 451-044 Kopališče je odprto od 10. do 18 ure, sobota, nedelja in prazniki do 19 ure Rekreacijsko plavanje: ponedeljek, sreda, petek, od 20. do 21. ure. ORGANIZIRAMO tudi novo plavalno šolo, z začetkom 3. 7. ob 10 un in začetek vadbe v fitness centru na kopališču. KR/i'k KOPALIŠČE Vse, ki jih veseli plavanje, obveščamo, da bo v letošnji sezoni bazen *ANj za rekreacijo odprt od ponedeljka do petka, od 10. do 17.30, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10 do 20. ure. Celodnevna ljw vstopnica znaša 350 SIT. za otroke do 10 let pa 250 SIT. vas vabi na izredno ugoden nakup: moške, ženske in otroške konfekcije, ženske, moške in otroške nogavice, srajce; podloge za likanje, tkanino na kg Prodajalna jo odprta od ponodeljka do petka, od 8.30 do 15.30 S0VSk° - 34, Kranj T I L O V juliju in avgustu imata radovljiška knjižnica in enota na Bledu za bralce počitniški urnik Knjižnica v Radovljici je odprta le dopoldne, od 8. do 14. ure; izjemni dnevi so: ponedoljek, ko jo lahko obiščete tudi popoldne do 19. ure, četrtek samo med 10 in 14 uro in sobota od 8 do 12 ure. Knjižnica Blaža Kumordeja na Bledu bo od ponedeljka do četrtka odprta samo dopoldne, od 8. do 14 ure, v sredo ves dan - do 19 ure, v petek pa samo popoldne od 14 do 19. ure Kopališče v Tržiču lahko obiščete vsak dan od 9 do 18 30, ob petkih od 9. do 18 uro Vsak petek nočno kopanje od 20. do 23 ure. Vstopnina: odrasli 300 SIT, osnovnošolci 200 SIT, predšolski otroci Mino 80 Sil Vstopnina /a nočno kopanje 200 SIT OSMRTNICA f °r°čamo Žalostno vest, da nas jc v 37 letu starosti nepričakovano zapustil ANION IANGLRHOLC kljut a\ iiu ;ir v PC - 7 I ),| n- 1 vas bon'j\V' ht|m" Poslovili n.i nokop.ilisču v Stan Loki. O datumu i ° sr (,,,V( Mih Žaru pokojnika bo do pogrebu v iniliški vežic i' )l>>>p;,|,s;u ,u(n v su.(|(, s jni,,,, iuvS, v dopoldanskih ui Obi.mili j-.i bomo v trajnem spominu m mi pogrebu na mestnem urah Deltvd Goteatjaka prtalftaka ta i atatakaa lkoQa i <>k;i Škofja I oka. 4. juliju 1999 Bila je vroča prva julijska sobota, 200 udeleženk in udeležencev Glasovega drugega letošnjega izleta v Celovec pa se je prijetno hladilo v udobnih klimatiziranih avtobusih jeseniškega in tržiškega Integrala. Takole nas je Lea Jeras "ujela" v fotoobjektiv pred maketo planeta Zemlja v Minimundusu, kjer smo (tudi) bili - v Celovcu nas je pred Mestno hišo sprejel svetnik za turizem dr. Dieter Jandl, s potniško ladjo Kaernten smo pluli po Vrbskem jezeru ... Naslednja Glasova celodnevna izleta v Celovec (program izleta je podoben kot minulo soboto, tudi cene so nespremenjene) bosta še 5. avgusta in 2. septembra - prijavite se lahko po telefonu 064/ 223 -111 ali 064/ 223 • 444. V juliju pa bosta dva Glasova izleta: v petek, —————————— 14. julija, v Laško (s celodnevnim programom v Zdravilišču Laško in večernim obiskom prireditve "Pivo in cvetje"); v sredo, 19. julija, pa celodnevni avtobusani izlet na veliki Klek (Grossglockncr) v Avstrijo. Tudi za ta dva izleta dobite vse informacije in se lahko prijavite kar po telefonu na Gorenjski glas (064/223-111 in 064/223-444). MALI OGLASI 223-444 rfALLo PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8'° - 2200 ^MEDEL IA OD 1 100 - 22°° APARATI STROJI Prodam MOTOR za pralni stroj Candv. «688-166 15742 Ponudba celotne računalniške opreme, potrošnega materiala za Epson, Hawlet Packard in Fujitsu, onginalni trakov, zvveckform etikete, knjige za računalnik, servis in tečaji računalništva. AGILIA.d.o.o , 0266-564 157m ZETOR 72 45, samo 450 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodam. 0 067/55-546 16123 KOMBAJN za krompir, avto kuča čakovac, rabljen dve sezoni, prodam. 0 067/55-546 16124 MIKROVALOVNA PEČICA Whirlpool Philips, 1000 VV, Švedska 0 77-093 16436__ Poceni prodam VIDEORECORDER Samsung, star eno leto, s 4 glavami, cena po dogovoru. Pokorn, Podlub-nik 152 i«.4»» Malo rabljeno zamrzovalno SKRINJO 300 I, prodam 50 % ceneje. 0S5 301 18476 Prodam eno sezono rabljen PUHAL -NIK Gnč z motorjem. «741-472 16466_ Prodam KOSILNICO BCS in vlečni obračalnik BCS. «731 009 iwi? Prodam TRAKTOR IMP 533. zelo dobro ohranjen Cena po dogovoru. Ogled možen po 15. uri. Barle, Ratoljče 15, Lukovica i«r>?2 Prodam različne elektormotorje raznih obratov im moči. « 47-490 1662»__■ •_ Prodam TRAKTOR FEND 4X4 M KM, prevozni bazen za mleko 200 I, PAJEK In zgrabljalnik z« seno «068/42-925 1653« GR. MATERIAL Velika Izbira ELEKTRIČNIH OMA RIC, /unanjin t»f notranjih, komplet no opremljenih, po ugodnih cenah Možnost dostave In montažo. « 061/75V425 ali 751-432_tMtl Prodam OKNO Jelovica 180x140. «215-546_ie«? Brezplačno oddam rabljena OKENS KA KRILA «214-425_i*M/ Ceneje prodam 2 novi FIKSNI TERMOPAN OKNI Inlea. «711 1656' IZOBRAŽEVANJE AKTIVNI JEZIKOVNI TEČAJI v tujini -I i|,In 1 «0(>1/1272-083 l»4M POKROVITELJ IZLETOV >rasfcman™^ GLASA V CELOVEC KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS DD LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA LJUBELJ Tel.: 53-211, 53-550 • HOTEL ln GOSTINSTVO MEJNI TURISTIČNI SERVIS • DUTY FREE • ŽIČNICE ZELENICA M I KOMPJ VS MTS \! w r^ttJriaTffJ J O 0 #0 fax: 64/331 087 TKtelefon % BREZŽIČNI TELEFON SAMSUNG 900 MHz PTT ATEST SLO:21 l-004/95-Ol l * Garancija: 24 mesecev /OSL n NAJCENEJŠI /mVJ] A-testiran brezžični telefon^^ jw\ ŽIČNI TEFONSKI APARATI Jt/ OD: 3.300 SIT NAPREJ brez p^fe^p' Garancija: 24 mesecev ATESTIRANI HIŠNE TELEFONSKE CENTRALE, FAX-SELEKTORJI( ZAŠČITE, VEZJA PROTI PRISLUŠKOVANJU . . . IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL TeX Podjetje ROMA-TEX, d.o.o., Pod šijo 14. TriiČ proda posiovne prostore na Deteljici pri Tiiiču, v zidanem objektu v izmeri 175 n\2 in 10 xx\2 priročnega skladišča za izklicno ceno 218.885.70 SIT/m2 Objekt je 4 leta stara restavracija s kompletno opremljeno kuhinjo, priročnim skladiščem, točilnico in 55 sedeži. Ponudbe pošljite na naslov podjetja PO M A-T EXt a 0-D-i Pod Šijo 14, Tržič v roku 15 dni od objave Lokal bo prodan najboljšemu ponudniku Za mtormacije in ogled po dogovoru. Tel.: 064/58-427 pri g. Viliju Romihu 064/57-67fi TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261, 218-586, FAX: 0641211-790 POSEBNE AKCIJE IZ KATALOGA MOJE POLETJE NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI *UMAG, NOVI GRAD, POREČ... 7 POLPEN7AONOV ŽE ZA 269 DEM >ROVINJ, MEDULIN, PULA... 7 POLPENZIONOV OD 235 DEM dalje OTOK RAB 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalje KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM TUĆEPI: hotel + ladijski prevoz že za 285 DEM POSEBNA POiWLH>BA: X ZELENIM AVTOBUSOM V ROCiAŠKO - 7- dnevni paket, odhod iz Kranja in i J uhlja nt?. ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE JORDANUA-BANGKOK-P ATT AY A Wm-~ 15 dni, odhod 15.7. in 19.8. 95, supercena 1.599 DEM ► iRl LANKA, lO dni, odhodi vsako sredo, za samo 1750 DEM * MALDIVI, 10 dni, odhodi vsako t rt do, It za 1850 DEM PRODAJAMO UTftim IX LADIJSKE VOZOVNICE ! Panasonic M* piai AKCIJSKI CENE! ^^^^^^QT KOLIČINE OMEJENE TELEFAX • TELEFON - TAJNICA ■ KOPIRNI STROJ KX-F230BX;S 65.800SIT + p.d. ATEST. GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CEU SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastoonik Matsushite in znamke Panas6nic Tjtelefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868. fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA tel /far 061 /1590 232 Poslovalnica KRANJ, tel./fa»: 064 / 222 150 POROČITE SE PRI NAS vila aijfftkt TEL.: 064150-232 Prodam KNJIGE za 7. razredo OŠ. «329-479 16547 KEKEC S.P. ali je bil vaš otrok med šolo manj uspešen? Nič ne de! Odpravljanje težav v branju, pisanju, računanju in priprave na popravne izpite vseh stopenj za OŠ in SŠ nudimo v učilnici AMD. Sodobne metode, predagoški prisop. •0609/ 632-874 16556 KEKEC S.P intenzivne priprave na popravne izpite za OŠ in SŠ v učilnici AMD v Kranju. Sodobne metode, pedagoški pristop, uspeh! »0609/ 632-874 16556 INTEGRAL JESENICE objavlja prosto delovno mesto: VOZNIKA Pogoji: vozniški izpit "D" kategonje, IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj, znanje slovenskega jezika Prgave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: INTEGRAL JESENICE, p.o., Titova 67 v 8 dneh po objavi. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. POSESTI Prodajamo več parcel, vikendov hiš na Gorenjskem, oddajamo P£ slovne prostore, najemamo in »JPJ jemo vikende, hiše in PoS'°jlj prostore. Posredujemo pri p«*"' (nakupu) menjavi ali najemu mičnin. AGILIA.d.o.o.. AGENCIJ*' NEPREMIČNINAMI ©064/266-56« 15765 ____ Iščemo nepremičnine za tuje P*** nerje. AGILIA,d.o.o.. 064/266-304 15787 Kupim manjšo hišo z vrtom v KraW ali okolici. S 218-824 ____22 Slovenka išče v najem starejšo^ v okolici Kranja. Šifra: MIRNI ^ 16492 7 km iz Kranja prodamo dvostajj vanjsko HIŠO CK, telefon. KO^, S.P. 332-061 HIŠE PRODAMO: Naklo: 1/2 hiš«?? m2 z vrtom 300 m2 in zidano g» ^Kupim omaro za obleko. »46-516 Kupim star črn frak, srednje velikosti »67-198 16565 Pokliči Čvekafon! Samo tebe še čakamo ZABAVA PO TELEFONU Po vsej Sloveniji! Zavrtite naso številko in že ste v družb; NAJSTNIKI 090 90 90 IT OSTALI 090 91 92 1 MIN. 23 4 SIT PO SLOVENIJI KUPIM LOKALI Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, r«/ql«Klnice.. Nudimo tudi kvalitetne RES TAVRArORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavče/ieva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 Kupim pritlično stanovanje z atrijem ali staro hlao. • 331-016 imm Kupim rabfttTM GRADBENE ELEMENTE • /8 997 i44M» Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. » 45 464 i64«i RADIO 104.5 J^fl/l 105.9 107.5 V IIII V 107.5 ognjišči: tli. 152 II 26 f«. 152 U 62 illlllllMIIII.il1T foto bobnar Kranj KONICA FILM (2 kom) 135/ 24 + CD SUPER CENA 1699,00 Razvijanje filmov in i zda tava fotografij MMS K«p//en* filme, razvijamo brezplačno! KODAK EKSPRES ■ i i i i i i i ■■ i i ■ i i i fTTnd POSLOVNE PROSTORE OOOAMO: več trgovskih lokalov v Kranju, trgovino l živili in mešanim blagom v okolici Kranj«, trovino 20 m2 na Mohorjevem klancu: pisarne različnih povriin; delavnice in skladišča v okolici Kranja; garažo v šorlljevem nascliu DOM NEPREMIČNINE. Kor-oška C 16, Kranj. » 211-106 i64or Prodam kompletno opremo za trgovino z živil »324-473. Od 13. do 22. ure 1*463 V strogem centru Krania oddamo 80 cm2 za poslovne prostore eli mirno deiavnoet. KOŠNIK, S.P 332 061 164M Oddamo živilsko trgovino, brez odkupe inventarja Koin*. S.P. 332- 061 164»« GOSTINSKI LOKAL v centru Škofje Loke oddam. Odkup inventarja • 631 355. med 9. in 12. uro imm POSLOVNE PROStORt PRODA MO: pisarne v Centru Kranja, v I II in III. nad. po 1200 DEM 73 m2, 75 m2. B6m2 DOM NAPREMlČlNl. Koroška C. 16. Kranj. »211-106 itui POSLOVNE PROSTORI ODDAMO več trgovskih lokalov različnih površin v KRANJU, trgovino z živili v Orehovliah, pisarne, delavnic.e. ski« dišča DOM NI PRI MILINI . Kon/.kd C 16, Kranj, »211 106 i6U6 DAJEMO V NAJEM: v Predosjah skladiščne prostore 800 m2. K 3 KERN Kranl 221-353 i*«* DAJ! MO V NA.II M. v Oišuvku ob glavni cesti damo v najem edino trgovino / mešanim blagom za 2 leti i odkupom blaga K 3 KERN Kranj, 221 353_16606 PRODAMO živilsko trgovino / odku Rom Inventarja v Kr«n|u K 3 KERN r«n|. 221 363 i*«' PRODAMO v Kranjski gori kava bar z odkupom inventari« K 3 KERN Kranj. 221 353 iteue DAJEMO V NAJl M kava bar z odkupom mvent«r|a v Kranju K3 KERN Kranj. 221-363 i660t KOLESA ProOtim 7l ni.KO (iOHSKO koki n« 18 preetav, novo. Še v garun« i|i » 57 919_16441 Prodam MOIDR NSU MAXI 1/5. ohnovlien r«gistnr«n /a 1J(X) DLM »55 038_iMii Prodam dirkalno KOLO spectaJka IHOIK) SIT m novo GORSKO KOLO I50O0 Ml »217-914 1661« Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1987 za 250 DEM. »620-805 i 654o Prodam dekliško KOLO, cena oo dogovoru. »403-035 16567 šerifi OBVESTILA za 75000 dem, nedokončani BAŠLJU. BRITOFU. SUHL » hišo v Kranju. Britofu. S Vogljah, Sp. Gorjah, Ribnem DOM NEPREMIĆINE, 211-_^>l HIŠE KUPIMO: manjšo, sta^jj z vrtom v Kranju in v okolici K^v*-10 km. DOM NEPREMIĆINE. ^ oškca c. 16. Kranj, «211-t06>l ooslovn^ ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portogruaro -četrtek. »49-442 isisa Enodnevni nakupovalni izlet s kombijem na Madžarsko torek-petek-sobota. »49-442 15166 HIŠE PRODAMO: vajsko v Kranju in pri Kranju.---j^ Gozd Martu'jek, zazidljivo zew ^ nad Jesenicami 1500 m2, v rW , pri šk.Loki 630 m2, v Lescan u piošče, staro hišo pod Krvav ' APRON 331-292. 331-366 V ponedeljek, 3. julija, smo pričeli v Zg. Gorjah s TRGATVIJO RIBEZA. Tel.: 725-015 OBLAČILA Prodam JAHALNE ŠKORNJE št. 43. »331 382 _ 164*3 Prodam delovne kombinezone, primerne za mehanike, gradbena delavce »061/711-782 iesM OSTALO Tel..F*i: 0 mm nnxn!B0 0f AVTO ALAH* mo bitel piobl«4««r>; .... . i« p«Kl«l^^^;. SLIKARSKO STOJALO novo. prodam za 12000 SIT »731-250, zvečer ts4M Prodam hrastove KADI. »242-387 166?0 PRIDELKI Prodam domače BELO VINO Sa vignon - Plnot in domači SADJEVEC. »241-038 16736 Sprejemam naročila za ĆRNI RIBEZ - Poljanska dolina »065/808-095 1646« Prodaiam v-.ak dan SVL?A JAJCA Zg. Brnik 24, »421-254 i66i» Prod«|«mo kvalitetne dnevno sveže domače ČEŠNJE: »58 818 i6644 SADIKE hibndov zelja, cvetač«. •vidike, radič«, dobite na »685 500 16»69 HIŠE PRODAMO v Šk.Loki prodamo novel*"^ hišo, mirna lokacija. K ' Kranj,d.o.o., 221 353 ^^\f> HIŠE PRODAMO: na starejie hiše z lastnim f*Tj/P vrtom K 3 KERN Kr«njda PRODAMO: v rao^\ starejšo adaptirano hišo >££,u. V mi prostori v sosednjem m KIRN Krani.d ■» o ■ ^JŽ>R< >DAMO: v m«jJJJJnOj Kranja hišo prodamo -r,on|w<> v delu Kranja « 218 824 ti..ii m Najamem garsonjero v Kranju « 218 824 i64io V najem vzamem - sobno STANOVANJE ali garsonjero na relaciji Radovljica do Bleda «733-276 16467 Na Planini prodamo 2s»2k slano vanje KOŠNIK, S P. 332-061 16601 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I, 28 m2, 34000 Dl M, Planina II, 34 m2, 43000 DEM Planina III, 66 m2. 79000 DEM /:i mina II. H/IKI0 DEM in več 2 s In 3 ss v CENTRU DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Krani, • 211 106 16671 STANOVANJA ODDAMO Jesenic« Is, 40 m2, opremljeno, 4(>o Dt M m 1 h neopremljeno. 400 DEM, PRE DPLAČILOm Garalo v Šorllievem naselju oddamo. DOM NEPRf Mic NINI, Koroška c 16, Kranj, «211-106 MM STANOVANJA KUPIMO: 1 ss, 2ss. 3 ss v KRANJU šorlijevo naselje, Zlato podile aliVodovodnl stolp DOM NE-PMI Mu NIN! . Koroška cesta 16. Kranj. «211-106 is*x> Ogrevano sobo • souporabo KUHINJE In kopalnice oddam paru aH ženski «48 621 1666J ODDAMO 2 ss v hiši v Kran|u in i 1 in v hlokii 1*h na Jesenicah in 3 sn Mojstrani In Jesenicah. APRON 331 292. 331 366 11»*r STANOVANJA PRODAMO v Kranju 1 ss 34 m2, 3 ss 79 m«, 2.5 s« 63m2 in klasično v mestu 76 m2, na Jesenicah 2ss klasično 54m2, komfortno 2ss 52 in 60 m2 v šk. Loki 2 ss Frankovo nas. APRON 331-292 issss STANOVANJA PRODAMO: na Zlatem Polju 2 ss v pritličju, na Planini 68 m2 stanovanje v 2. nadstropju s takojšnjim prepisom. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 16595 STANOVANJA PRODAMO: v Kranjski gori 1 sobno 41 m2 v 1. nad. K 3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 16596 STANOVANJA PRODAMO: v Kranju 1 sobno 34 m2, 2 sobno 65 m2 in 68 m2, 2,5 sobno 67 m2, 3 sobno 82m2, 84 m2, 2s+2k sobno 98 m2. K 3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7, 221-353 18597 STANOVANJA PRODAMO: na Bledu prodamo 1 garsonjero 20 m2 v bloku v nadstropju. K3 KERN Kranj.d.o.o., 221-353 16598 STANOVANJA PRODAMO: na Jesenicah prodamo garsonjero 24 m2 za 22000 DEM, 2 sobno 54 m2 brez CK v 1. nad. po 850 DEM/m2 z garažo. K 3 KERN Kranj,221-353 16599 VOZILA DELI MENJALNIK 5 prestav za R 18 (500 DEM) in lamela. «225-733 16563 VOZILA PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. «325-981. 325-659, po 20. uri 9526 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portogruaro -četrtek. «49-442 15162 Enodnevni nakupovalni izlet s kombijem na MADŽARSKO - torek-petek-sobota. «49-442 16164 Prodam FORD ESCORT Cl_X 1,4, letnik 1991. « 718-566 16084 VW 1200 J. obnovljen, letnik 1976, registriran 6/96. «403-097 leno Prodam VW JETTA, letnik 1987, registriran do 5/96. 0 871-000, po 15. Uri 16450 Prodam R 4 vozen za 500 DEM. «41-348 16464 Prodam TOYOTO COROLO metalik 1.3, letnik 1990, cena 13000 DEM. «214-279 15455 Prodam JUGO 55, letnik 1989. »633-697, 621-928 1M57 Prodam FORD FIESTA, letnik 1980, odlično ohranien, prvi lastnik, reg do 5/96. cena 3000 DEM. «733-033 16456 Prodam 126 P bolha, letnik 1987, 58O00 km. «874-249 16460 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1988, 34000 km, lepo ohranjen. »43 160, Sandi 16466 Prodam FIAT UNO 1.0 IE, 5 vrat, 94/ 5. »217 562 Jože, po 15. uri 16466 SKODA FAVORIT 135 L, letnik 1991, 46000 km, ohranjen, ugodno prodam «311-876 i64r? Prodam JUGO 45, letnik 12/89, cena po dogovoru. «725-690 16475 Prodam GOLF bencin JX. letnik 1979 december. Trboje 74 16477 Z IGRO DO NAGRAD 090 45 09 Cena 58,50 SIT/ 0,5 min Prodam GOLF JX bencinar. lentlk 198//88, modre barve »m 632-751 Prodam R 5, letnik 91/3, 5 vrat • 78-622, Andrejka 164*4 Posredovanje informacij o najugodnejših avtomobilskih kreditih Strošek Informacije: 156 SIT/min •090-42-14 I64ar Prodam GOl F JGL, letnik 1982 • 41 804 1661« Prodam R B campus, letnik 1990, reg do maj« 96. •718 045 iewi Prodam YUGO 45, letnik 1985, registriran do //96 • 45 /94 16674 Prodam GOt r Cl 1 3, letnik 1986, cen« 8400 DEM •332-389 i«6» iii nadi T I CAMPUS 4 v, star dve leti In 9 mesecev, ugodno prodam • 212-463 ».•« SATELITSKE ANTENE ♦ AVTOMATSKI VKTIJIVI SISTEMI Možnimi plafila 2 do 12 čekov tel.: 064/422 585,421 li)K SAT TRADE d.o.o. Polarnih IO CerkUt NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VOZILI NOVO VOZILA CORSA OD 17.300 DEM ASTRA OD 23.500 DEM FIESTA 1,3 OD 18,900 DEM M0NDE0 1,8 GLX 35.900 DEM (klima) DOBAVLJIVI TUDI VSI DRUGI MODELI VOZILA SO Z BOGATO SERIJSKO OPREMO, UGODENE CENE, POPUSn, KRATKI DOBAVNI ROKI VRBA, d.o.o.,STRUZEV0 4, KRANJ, TEL: 064/211-090 Prodam os. avto KATRCO, letnik 1983, reg. do 2/96. «41-675 16542 Prodam TOYOTO COROLLO, letnik 90 in GOLF, letnik 1986, Jezerska c. 122, Kranj, «242-397 16543 Z 101 GTL, letnik 1987, reg. 9/95, prevoženih 73000 km. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 16548 JUGO SKALA 55, letnik 1988, rdeča barva, reg. do 6/96, prodam. Boris, Gorenjska 20, Radovljica, popoldan 16548 JUGO 55 KORAL, letnik 1991, 55000 km, prodam. Prezelj, Zariška 12, Drulovka Kranj lesso Prodam VW HROŠČ, solidno ohranjen, registriran december. 0622-885, 620-186, po 16. uri 16552 Prodam Z 126 P, letnik 1987, reg. do aprila. 083-329 ie5se Prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1989, cena po dogovoru. 0871-182 16559 EFERS, D.O.O. PARTIZANSKA 6, KRANJ telefon: 22-33-93 Nudimo vam strokovne in hitre finančno računovodske storitve. Gospo ali gospoda iz škofje Loke ali okolice, z veseljem do urejanja vrta in z ljubeznijo do cvetlic, iščem! To!.. 064/t>31 **G35 Redno zaposlimo administrativnega - pripravnika. ASK.d.o.o., Kranj, 0216-706 15911 IŠČETE DELO? Pri nas ga dobite! Pogoj: srednja ali višja šola, telefon in avto. 0061/824-081, od 9. do 17. ure v torek lem Zaposlim pripravnika kovinske stroke. 0 241-089 16206 Iščemo natakarja za strežbo v gostilni v Gorenji vasi. 0 681-424 16242 OZ PREVOZNIK GORENJSKE Naklo, Cvetlična 10 objavlja prosto delovno mesto VODJA RAČUNOVODSTVA za nedoločen čas Pogoji: - srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - 3-mesečno poskusno delo Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili . sprejemamo 8 dni po objavi. V času dopustov ZAPOSLIMO DVE DELAVKI v proizodnji, kasneje možna stalna zaposlitev. 067-063 16506 Redno ali honorarno zaposlitev na področju zastopništva DZS. OD 150.000 SIT in več. Delo poteka v prijetni skupini, izkušnje niso potrebne. 051-297, po 14. uri 16512 Delo v kuhinji dobi KUHAR ali KUHARICA in pomočnica, v gostilni pri Bledu. Možnost stanovanja. 072.5-050 16519 Sprejmem delo na domu. 0620-805 16541 Skupina prevzame vsa ZIDARSKA DELA. 0225-362 16545 Posebna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatni izobraževalni program nudi redno zaposlitev. Delo poteka od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. 0 634-064, 0609/620-475, 56-105 16560 ŽIVALI Sprejmem delo na dom - sestavljanje. Skušek, Zupančičeva 19, Kranj 16264 Takoj zaposlim trgovskega pripravnika ali pripravnico in skladiščnega delavca z B izpitom za prevoz blaga. 0213-558 16273 Zaposlimo mlado dekle za delo v šanku. Zaposlitev je redna ali honorarna. 045-360 16350 15 letni fant išče zaposlitev med počitnicami. 0 215-701 163«7 Pizzerija Špela iz Tržiča išče vestno dekle za delo v strežbi. 0 50-267 16402 Trgovina MAK zaposli PRODAJALKO, po možnosti z izkušnjami v živilski trgovini. Informacije v Trgovini MAK, Škofjeloška 19 (Stražišče, pri pošti), Kranj! Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1979, registriran do konca leta ter prikolico za osebni avto. 082-424 16581 R 18, letnik 1986, prodam za 4100 DEM ali menjam. 0225-733 16564 Prodam JUGO 45. letnik 1989. 61000 km. Podhom 31, 725-301 16588 OPEL CORSA 1.2 I SVVING, letnik 94/95, 2900 km, 2xair bag, prodam 0714-975 16570 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1986, registriran 3/96, cena 130.000 SIT. 067-010 16571 Prodam GOLF, letnik 1981, cena 3000 DEM. Voglje, Letališka ul. 23 ZAPOSLITVE Zaposlimo dekle za strežbo v pizzeriji. 0421-226, po 14. uri isese Takoj honorarno zaposlim VOZNIKA C in E kategorije. Možnost redne zaposlitve. Relacija Slovenija - Rusija. 041-369 18471 Iščemo dekle ali fanta za ulično prodajo sladoleda. 0224-604, dopoldan 16476 Iščemo urejeno in pošteno dekle ali študentko za pomoč v bonbonieri. 0224-604, dopoldan 1847» Nudimo zanimivo delo, možnost dobrega zaslužka. 0 47-632 16482 Zaposlimo PRODAJALKO s prakso v živilski trgovini. 0312-274 164«1 Zaposlimo KV KUHARJA 078-858 16504 ODOJKE in večje PRAŠIČE prodam. Voglje, Letališka 7, 049-085 16344 10 tednov stare rjave JARKICE ter grahaste PETELINCKE primerne za zakol ali nadaljno pitanje, prodam. ©Stanovnik, 685-546 163W Prodam visoko brejo TELICO in 4-5 mesecev breje KRAVE in telice. 0632-716 16461 Prodam TELETA simentalca, težkega 120 kg. Meglic Francka, Pod-brezje 79 164S2 Prodam PRAŠIČE odojke ali za rejo. Sp. Bela 2, Preddvor, 045-306 16463 LESSI ŠKOTSKI OVČARJI - imamo leglo lepih mladičev, to so očarljivi in ljubeznivi psi. Iščemo dobre gospodarje! Cena ugodna. 057-760 16464 Prodam 7 tednov starega TELETA simentalca za zakol. Sr. Bitnje 9, Žabnica 16465 Prodam breje KRAVE in TELICE po izbiri. 045-457 16467 Prodam teden dni starega TELIČKA. 0422-689 16470 Prodam BIKCA starega 11 mesecev. Gorjanc, Kotna 3, Voglje 16474 Prodam TELICO ČRNOBELE PASME, ki bo v kratkem telila. Visoko 39, Visoko 16495 Prodamo lepo, brejo TELICO. 0 723-703 -6500 Prodam PITANE PURANE - domača hrana. 0224-743 18610 Prodam 14 dni starega telička simentalca. Mače 7, Preddvor 16523 Prodam KRAVO in TELIČKO. »4v 349 :..5j« Prodam TELICO brejo v 9 mesecu, simentalka, cena po dogovoru. 3req 19, Preddvor les«« Prodam KLETKE za kokoši. 316 »41- 18661 Takoj zaposlimo redno ali honorarno 2 natakarici. Zaželena praksa. Hrana in stanovanje je preskrbljeno. Tel.: 730-212 Prodam BIKCA simentalca. 05/- 089 16554 MLADE MUCE iščejo prijeten dom! 0211-373 18675 Prodam PURANE, težke od 10-15 kg za zakol. 0312-309 16576 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Forma FRANC MOHAR rojen 1933 Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 1 julija 1995, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, matere, hčerke in sestre MILENE KUNC sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, sošolcem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani, darovali sveče in cvetje ter izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevcem, obema govornikoma, gospe Ivanki in Anki in gospodu duhovniku. ŽALUJOČI Ziri, 29. junija 1995 NESREČE Razdejanje po eksploziji plina Golnik, 2. julija - V soboto, 1. julija 1995. ob 21.05 so obvestili operativno-komunikacijski center v Kranju o eksploziji plina na Golniku. Do močne detonacije je pnšlo ob 20.55, zatem pa je sledilo nekaj manjših eksplozij. Takoj zatem se je vnel požar, ki so ga omejili v kleti kranjski poklicni gasilci, na pomoč pa so prišli tudi gasilci z Golnika. V preiskavi so ugotovili, da je imel lastnik hiše F. H. v kletni delavnici spravljenih več jeklenk s plinom. Iz ene od njih je verjetno uhajal acetilen, ki je eksplodiral zaradi iskrenja ob vklopu hladilne skrinje v istem prostoru. Eksplozije so uničile opremo v kleti in osebni avto, popokale pa so tudi nekatere stene in betonska plošča na terasi ter vsa stekla na hiši. Po grobih ocenah je nastalo za okrog 3 milijone tolarjev škode. • S. Saje, foto: M. K. Zagorel kozolec s senom Kranj, 3. julija - V nedeljo, 2. julija 1995. je v prvi jutranji un zagorel kozolec na Ovčanu ob Kokri v Kranju. Na 70-metrskem kozolcu je bilo okrog 20 ton mrve. Na srečo so hitro posredovali z dvema voziloma poklicni gasilci iz Kranja, pn gašenju pa so sodelovali tudi člani PGD Kranj-Primskovo. Požar so pogasili ob 01.45. vseeno pa je nastalo za približno poldrug milijon tolaricv škode. Kozolec na Kokaljevi kmetiji jc oddaljen le približno 50 metrov od hiše, zato je bilo hitro posredovanje gasilcev še toliko pomembnejše. Vzroke požara kriminalisti še raziskujejo. Vseeno ne bo odveč opozorilo številnim obisko-valcan Ovčana, da ima lahko kurjenje v naravi in odmetavanje ogorkov nezaželene posledice. • S. S. Pozabil na štedilnik Kranj, 1. julija - V petek, 30. junija 1995, ob 14.30 je zagorelo v stanovanju na Trgu Prešernovih brigad v Kranju. Upokojenec, ki tam stanuje, je pristavil kosilo na štedilnik Zatem je odšel na zrak pred blok in pozabil na kuhanje. Nastal je manjši požar, ki pa |c na srečo povzročil le /a okrog Nt 000 tol,ir|cv škode. • S. S. NESREČE V GORAH Srčna slabost Zagrebčanke Kranjska Gora, 2. julija - ("'lani planinskega društvi Matici i/ Zagreba so se !. julija 1995 podali na izlet i/ Tamarja proti Slemenu. Med pohodniki je bila tudi upokojenka N K , ki je zaostala za skupino. Okrog 18. ure je sama prišla na Sleme, vendar je tam omagala Čez približno pol ure jo je našla druga zagrebška skupina, ki io je zaradi slabosti prenesla na rokah v Tamar, Tam je zdravnik ugotovil srčno slabost, zato so planinko odpeljali v jeseniško bolnišnico. • S. S. Avstrijski padalec strmoglavil kriška gora, 3. julija - V nedeljo, 2, julija 1995, sta se povzpela na Ktisko goro brata i/ Avstrije, ki sta nameravala leteti z jadralnim padalom I člen od bratov je ob 1530 poletel, vendar mu je na * metrih višine veter zapil padalo Zato je strmoglavil m tićil v dievo Na srečo je /vil le gleženj V dolino so ga prenesli tržiški gorski reševalci, na kraj nezgode pa so odšli tudi policisti • S. S. Na cestah 18 hudih nezgod Kranj, 3. julija - V tednu od 26. junija do 3. julija 1995 se je na gorenjskih cestah zgodilo kar 18 hudih nesreč. Največ, 11 jih je bilo v kranjski občini. 3 v škofjeloški, 2 v radovljiški in po 1 v jeseniški ter tržiški občini. V teh nesrečah je umrla 1 oseba, kar je že 20. letošnja žrtev prometnih nesreč (lani 16 v enakem času). Razen tega se je ranilo 23 oseb, med njimi tudi 3 mladoletne in en ctrok. Do nesreč je prišlo kar v 10 primerih zaradi neprave strani vožnje, pn 7 nezgodah pa so ugotovili tudi alkoholiziranost voznikov. • S. S. Smrt kolesarja Kranj, 30. junija - V četrtek, 29. junija 1995, ob 13.48 se je Martin M., rojen leta 1944, doma s Kokrice. peljal s kolesom v prepovedano smer in po nepravi strani. Ko se je spustil od Gaštejskega klanca v semaforizirano knžišče pri železniški postaji, je iz nasprotne smeri pripeljal tovorni avto s polpriklopnikom nizozemski voznik. Nameraval je zaviti desno proti postaji, pri tem pa je spregledal kolesarja. Ko jc slišal pok, je zavrl, vendar je bilo za kolesarja prepozno. Vlečno vozilo je zapeljalo prek njega, zato je kolesar podlegel poškodbam na kraju nesreče. • S. S. Z avtom v ograjo Jesenice, 2. julija - Voznik kombiniranega vozila VW, Edvard G., doma iz okolice Brežic in začasno stanujoč v Nemčiji, se je 1. julija 1995 ob 15.20 peljal od karavanškega predora proti Vrbi. Pod Mežaklo je s prednjim desnim kolesom zapeljal na peščen rob in nekaj časa vozil po njem. Ker se je bližal betonski ograji, je sunkovito zavil levo in zapeljal prek vozišča do vmesne betonske ograde. Ob njej je z vozilom drsel še 25 metrov. Voznika so odpeljali zaradi hudih poškodb na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. • S. S. Gostinci želijo obratovati tudi po 22. uri Šenčur, 1. julija 1. julija je začel veljati zakon o obratovalnem času, ki gostinskim lokalom v strnjenih naseljih dovoljuje obratovati le do 22. ure. Kazni bodo visoke, zato si gostinci najbrž ne bodo drznili na črno podaljševati obratovalnega časa. Prošnje o podaljšanju Ic-tega so zato že naslovih na nove občine Tudi šenčurski občinski svet jc na zadnji seji obravnaval sveženj prošenj gostincev iz domače občine, ki bi imeli radi odprto v poznejše nočne ure Svetniki so se pn odločitvi ozirali tuoi na mnenje krajevne skupnosti, kjer gostinski lokal dela, saj v najbližjem okolju najbolje vedo, ali ie za okolico moteč ali nc. Tokrat so se tudi dogovonli, da bodo pri gostinskih lokalih, kjer je občina nemara zainteresirana za daljši obratovalni čas, krajevna skupnost pa mu nasprotuje, poslali na oglede posebno komisijo Pri prošnjah, ki so jih reševali tokrat, komisiji še ne bo treba na teren. Praviloma vsem gostincem, ki strežejo tudi s hrano, so dovolili obratovati do polnoči Izkušnje bodo pokazale, ali jc bilo zaupanje utemeljeno • I).Ž. Do posojila pogojno tudi brez vpisa v zemljiško knjigo Republiški Stanovanjski ■klad je prejšnji teden določil dopolnitev pogojev za posojila n nakup obveznic ssrs [ako bodo na skladu po novem sprejemali v zavarovanje posojila tudi etažno stanovanje ali poslovni prostor, ki še ni vpisan v zemljiško knjigo Seveda pa mora v tem primeru prosilec deponirati l/vu nik listine, na podlagi katere je pridobil lastninsko pravico Vendar bo ta posojila možno najeti le, če bo višina upravi čeno zaprošenih posojil (ka-teie pa je potrebno zavarovati z. vpisom v zemljiško knjigo) manjša od v mam razpisane (15 milijonov DEM) Pomočnica direktorja re ptlblilketl Stanovanjskega sklada, Nevenka lajdiga, je ob tem še povedala "Ta ukiep je del naših prizadevanj pn prodaji stanovanj, ki so jih maja gradbena podjetja ponudila tižišču za plačilo / obvez nicami Stanovanjskega sklada Republike Slovenije I Ipamo, da bodo te dopolnitve, Kot tudi ■I SJMfjetO podalJIaBJC roka do to |uii|.i, pripomogle k u um di dosežemo M odrto! no i-misi|o obveznic " Po zadnjih podatkih je se piecej stanovanj na voljo v Ajdovščini. Postojni. I eiulav i Sežani in Velenju, edina na Gorenjskem razpoložljiva ,ta novauja (stolpič na I oki pri Tržiču) pa so že prodana Rok /a oddajo vlog /a nakup obveznic SSRS poteče 10 julija Dobimo se v nedeljo, 9. julija Novinarski dan na Ermanovcu Kranj, 3. julija - S Planinskim društvom Sovodenj bomo pri Domu na Ermanovcu podelili spominske potrditve o Gorenjcih meseca. Srečali se bomo s tremi župani, pa — Velika kulturno družabna prireditev bo v nedeljo, 9. julija, pri Domu na Ermanovcu. V Gorenjskem glasu jo pripravljamo skupaj s Planinskim društvom Sovodenj in ob sodelovanju Radia Cerkno in ter Žiri. Pod naslovom Novinarski dan na Ermanovcu se bomo srečali z župani občin Cerkno, Gorenja vas Poljane in Žiri, z Gorenjci mesca po izbiru bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev radijskih postaj, pa tudi z domačini iz Sovodnja. Nedelja, 9. julija, torej ne bo navaden dan. To bo gorenjski Novinarski dan, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Zato vas že zdaj vabimo, da si vikend prihodnjo nedeljo rezervirate Pri domu na Ermanovcu. Začelo se bo postopoma že ob 14. uri, živahno pa bo postalo ob 15-uri Tudi ansambel bo z nami. To bo Ansambel bratov Poljanšek. Za presenečenja bodo poskrbeli sponzorji in med njimi glavna pokrovitelja Zavarovalnica Triglav in ••• Več in bolj podrobno ter natačno pa v Gorenjskem glasu v petek, 7. julija. • A. Žalar Sreča v nesreči Zasilni pristanek letala Lahovče, 2. julija - Lastnik ultra lahkega letala V. P-l Ljubljane je skupaj s svojo ženo poletel z Brnika v nedeljo ob ^ uri in 10 minut / letalom |c skušal doseči višino liscu "K'",()( kar pa mu ni uspelo Začel je celo zgubljati višino, ZatO )c . izkušen pilot ugasnil molot m se odločil /a zasilni l"ls'',rlL|] Zajadral jc proti travniku pri I ahovčah, kjel je skušal P"^''. peler zadel v neravna tl*i£ »nstanku sta sc zakonca Kei |c med prista|aii|cm mote u ni propelei zadel v neravna v*L letalo obrnilo na streho. Pri pristanku sta se zakonca '• , poškodovala vendar so v bolnišnico odpeljali le pilotove 'L' ^ Na letalu, ki še ni registrirano zaradi premajhnega fttcvil* ^ letenja, je nastalo za približno Vs milijona tolarjev škode Menja, jc Saje, foto: KUM Odprli Kmečki sklad 3 Kmečka diužba je pod nedavnim izpolnila ^nlCCj|j sklad 2, v katerem so z odkupom certilikatov t'"^^c potreben kapital Ker je zanimanje za kmečke skla1 vedno veliko, so v Badnjih dneh junija odprli Se Km«-' sklad v vpisovanje eeitihkatov p| /e poteka SkUP*J r Kmečka družba v svoje sklade do zdaj pridobi lastninske certifikate 70.(MM) Slovencev čki pumu ima. potem /a krpanje jam v asfaltu ničesar' • S S. foto: (. S.mL res n«' STERE QORENJSKA POROČILA VSAK DAN OB 14. URI