Vojaiki nevimec <&;Ma<- HftHirijr. Kousjans; itreložii za »Hlov. Oo.&po- AlaR (Dalje.) MMoj Bog! Pa zaj-adi mene!" je vzkliknila (i<xklica prebledevši ter se vidno tresla. ,,Ne zmenite se za to, je [iresmeSno. Kojiec l.-o ta, da pojdeva skupaj pit; to j« Valončeva navarln , da dobi brinj.evca, kadar ga žeja. To se mu pripeti dvakrat na teden in to je splošno znano. — Zdaj pa ))o'diva hitro, po[jeljem vas v bolnico, kjer ]e Janez Brems." Katrica je plačala pivo in zapustila krfimo z vojakom. V pogovoru jo je peljal skozi par ulic ter jo, potem zapustil z besedami: ,,Ali vidito tam-le voja,ka. aa klopi precl vrati tiste velike hiše? To je bolnica. NagovoHte vojaka . Spusti vas noter, ako bo mogoče. Sre^no se vrniti domov in prav lepo pozdravite mojega oCeta, kadar ga boste videli.* wStokrat vam hvala, pri]atelj!" otlgovor.i Knt rioa in odide proti bolnicL Ko je bila deklica sama, se je njene duše loti- ' la globoka žalost in skoro se ni upala nagovoriti vojaka, ki je sedel na klopi. Ko pa se ye bližala bolnici. ji je ])rijazen smehljaj razjasnil lice, Zdelo se ji je, da j;ozna vojaka. In res, ko je bila le še par korakov od njega, ga |e že poklicala po lmenu; bil ]e Jakob, sodarjev ia Tistja, o katerem je.pisal #anez, da je postal korporal. Ueledavši deklico, ]e ves vesel skočil ppkoncu, hitel je nasproti in Idieal veselo iznenaden: ..Katrioa, vi ste? Moj Bog, kako sem vesel, da vas vidim tukaj. Kaj delajo ljudje v naši vasi? Ali je moja mati ozdravela? Ali .vedo tam, da sem postal i:orj;or:il? ICaj f.-a je rekln Tjizika, ko e to slišaia?" ¦ ,yae ]e. kot je bilo", odaovori Katrica; ,.vaša mati so bili za.dnjo uedeljo že pri maši; mrzlicn jih je zapustila in kar videti jim ni, da so bili moCno bol ni — Liziki sem sama povedala mimogrede, da ste povišani." ,,Ka} pa' je reka?" ,,Zardela je čezinCez in tako je bila vesela, da ! ni mopla vefi aovoriti; iz ogi sem ji br.ala to." l Korporal Jakob je pofiasi povesil glavo in zrl v. tla; obraz se mu je naenkrat izpremenil; tudi on . je 6ut.il, da je zardel od sramu in mu src« bije hitr«> je. Rojstna vas s polji in travniki, mill pogled za i-oCenke, Ijubezni polni smeh materin, nedeljsko veselje po dolgem delu, pesmi pod zeleno lipo, klepetanje domafie srake, laj,anje hišnega psa, šumenje domačih smrek . . . vse to mu je sveže in živo vstalo pred oftmi, vse to rau je vabljivo zvenelo na. uho ter ga potapljalo nazaj v čarobno življenje, po katerem je hrepervel . . . ,,Kaj pa sem rekla takega, Jakob, da vas je užalilo?" vpraša Katrica tiho, ,,Oh, Katrica", je odgovoril, ,,še sam ne vem. Naenkrat sem videl pred očmi našo vas, tako živo, da sein videl, kako se je solnce iskrilo na zvonikih. Moj o6e je na polju kopal strnišče in moja mati je stala j)Oleg in slišal sem, da sta govorila o meni. — Vsega me Je prevzelo, a zdaj je pri kraju." ..Pojdiva, Jakob", pravi Katrica, ,,ueljite me hitro k Janezu; kako bo vesel, ko me zagleda!" ,,Ali veste o njegovi nesreiči?" ,,Da, Bogu borli potoženo; jjrišla sem ž nmn govorit in ga tolažit. — Ne stojva dalje tukaj, tako] me peljite k njemu!" ,,Katrica, kako vas pomilujem", vzdihne Jakob v resnici žalosten. ,(Dal]e prihodnjič.)