TRST, nedelja 23. oktobra 1955 Le‘0 XI. - Št. 251 13180) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 25 lir Poštnina platana ▼ gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 da re zdi ■ietovj'. vladi zel° važno, po- fenšv^v' Se z italijansko pred Nato ■ ostankom. »a Kvi -e F°ster Dulles odšel «očnoicmal’ kJer ga ie v nav' veleD '! ministra Martina in e Luce sprejel Med republike Gronchi. •poroxi^azgovor°m je Dulles Pi-frtir, Gronchiju pozdrave tjttov a Eisenhovverja in bile u.0,..4elJ°' da bi predseduj rrl'ian3Ne republike obi-Zaradi Eisenhovver-ti*o m zdravstvenega stanja °Niska °S. Kovoriti o datumu »vil?- Kasneje je bil Dulles Pri - Nadama gost na večerji ju o edsedniku vlade Segni-Sfeni zdravicah sta Dulles in Poudarjala italijansko-Jutr- Priiatelj stvo. ®ttlle. Predpoldne bo imel razgovor s Segnijem. ob 13. uri pa bo z letalom odpotoval v Pačiz. Z istitn letalom bo na Dullesovo vabilo potoval na zasedanje atlantskega sveta tudi italijanski zunanji minister Martino. Pred Dullesovim obiskom pa je prišlo predpoldne na seji vlade do dokaj razgrete diskusije v zunanji politiki. U-radno poročilo govori samo, da je «miniistrski svet soglašal s smernicami, ki jih je prikazal zunanji minister,. K temu dodajajo v dobro poučenih krogih, da po treh urah še diskusije niso mogli dogovoriti o tem, kako naj te smernice praktično izvajajo. Martino je, kot vedo poročati, izrazil mnenje da je glede, vprašanja sprejema I,tanje v OZN treba upoštevati možnost istočasnega sprejema šestih držav, za katere to predvidevajo mirovne pogodbe in da bi bilo to treba prikazati Dul-lesu med njegovim obiskom. To tezo je prinesel s seboj Nenni iz Moskve. Proti Martinu je nastopil Saragat, ki se je predvsem pritožil zaradi Nennijevega sprejema v palači Chigi in dejal, da zunanji minister prepogosto sprejema voditelja PSI, kar da je dalo Nenni- jjSIIBOTU POVRATEK ?en .lnsulai Franciju ^ Rimane sprejel ponudbo za sestavo maroške Kotarji tiska o napovedanih volitvah v F 22. — Ben Slima-itav? sprejel ponudbo za se-tfo^.Jbaroške vlade. To je ' il» • P° dolgih razgovorih Itn,n! kronskega sveta in z rezidentom. V po-WJek misli začeti posveto-Ib«.-2 raznimi predstavniki vlade Francill . mnenja. Istočasno je ko. Slimane sporočil, da je Uf* sultan Ben Jusef odpo-mLu? Madagaskarja in da vCTPel v Francijo v sobolj, bo muslimanski praznik ijjfflZ, 22. — Danes je bife 1* seja francoske vlade ^Predsedstvom Faurea, na Ki Popravili načrt za- n določa politične vo--° seji je predstavnik da ima načrt *ll i?a,en sam člen, na pod-lle »ar!,eie6a bo oblast sedali !*br,? e skupščine potekla jMa J,arja- Načrt zakona bo I. ®Min') a v Predsedstvu i. v torek in zahteva- «!’ 4» Postopek. Potrebno K v-n^tečejo trije tedni ?°v« -1'ivami in sklicanjem c k° K., Pečine. Volitve bi tak Pa k *■ ali n- decembra, i« °*1 Se sedanji volilni k^bje bi drugo gle- š. ‘ahko bilo 18. decem-»1, ‘bda v. br pMina želela, da bi se ten dokLiVSai do 5. novem-so odločila, in dolu, Dn.V da bo Faure po po-^bice tudi vprašanje SSfr tisk je v glavnem »5 'b o razPustitvi skupšči-i,Vlh pf?dčasnemu razpisu £Mtj, volitev. Številna na-H, s«dan?o 8e Pojavljajo gle- V ' ^Sto volilnega zako- V -Vezi -,S<; Pričakuje s tem živahna debata A*1« jtlifiKifSSS k. Pa ,v°htve prebiizu, družil 9vljati je treba najPr®j ji,.'b 11 o volilnem zako-*v, ‘e potem o dnevu vo-> Tilde. It.Ku 'aVance pa poudarja 'os ^xPress», da vlada •ti, «mniJ?red4®sne volitve l4‘- '?a014‘ o volilni refor ker . m°lk je zaskrblju K0tiRe le vprašanje volilne V., Pajk-i .Poglavitne važnosti Cyce# J. Prizadete, to je za Vvjh v„. ,ls* govori nato o fevUdztv ’ zaradi katerih “ vedno manj zani-•l$i avna zadeve. To Je kj, kalt.i®' ker »politični biijjtftu t?n ie sedaj, se zd Italijanski predstavniki so takrat namreč zahtevali, da bi na razgovorih obravnavali vsa vprašanja in bi sklepi dobili dokončno obliko, medtem ko so Avstrijci polagali vso važnost na mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, ki naj bi dokončno re-Sila vsa pereča vprašanja. Ni šlo torej toliko za formalne razlike niti za rešitev nekaterih tehničnih vprašanj, temveč za stališče italijanske vlade, da ne bo dopustila nika-kih zahtev po soupravi pristanišča, čeprav to predvideva londonski sporazum. Vendar pa so bila tudi tehnična vprašanja izrednega pomena. Avstrijci so zahtevali znatno znižanje tranzitne tarife za promet blaga v Trst. Te zahteve ostajajo — kot lahko sodimo po pisanju iv-strijskega tiska — tudi sedaj osnovne, vendar so se jim pridružile še nekatere druge, ki imajo izključno tehnični značaj. Tako zahtevajo Avstrijci okrepitev naprav na pomolu št. 5 za razkladanje premoga in za izkrcavanje žitaric in okrepitev pomorskih prog. «Franc Tireur« jevemu potovanju v Peking m Moskvo poluraden značaj, baragat je nato ostro napadel možnost istočasnega sprejema šestih držav v OZN, ker da bi to oslabilo ugled atlantskega zavezništva, kajti izmed šestih držav pripada edino Italija NATO, dve sta nevtralni, ostale tri pa pripadajo evropskemu Vzhodu. Po Sara-gatovem mnenju bi morala biti Italija sprejeta sama. Z nepopustljivih atlantskih pozicij je Saragat napadel tudi ostale Martinove teze, zlasti ono, da se je treba bolje prilagoditi mednarodnemu pomirje-nju in da je treba zmanjšali sedanjo razliko med velesilami in ostalimi državami. Obrambni minister Taviani pa je pripomnil, da zaradi sprejema Italije v OZN ni treba pozabiti, da je potrebno še nekaj: dati Italiji in Zahodni Nemčiji večjo težo V evropski politiki. Pri tem se je Taviani nekako navezoval na Fanfanijevo tezo o važnosti okrepitve stikov med evropskimi demokristjanskimi strankami. Zatrjujejo, da so se po vladni seji posebej sestali Segid, Martino in Saragat, da bi sestavili uradno poročilo, ki obsega samo nekaj vrst. Nato so vsi trije odšli k predsedniku republike na kosilo. Gronchi pa je danes sprejel tudi Nennija in sicer v svojem zasebnem stanovanju. Spričo splošnih polemik v zvezi z Nennijem je tudi ta obisk vzbudil precej zanimanja. Zdi se pa, da Nenni na svojem potovanju ni dosegel tega, kar je pričakoval, zlasti pa ne tega, kar si je verjetno obetam pulača Chigi od njegovega posredovanja. Tako si Italija na pobudo industrijcev želi vzpostaviti trgovinske stike s Kitajsko, toda v Pekingu so Nenniju povedali, da bo to mogoče šele, ko bo italijanska vlada tudi v političnem pogledu priznala LR Kitajsko. Prav tako Nenni v Moskvi ni dobil sovjetskega pristanka na sprejem Italije v OZN ne glede na sprejem ostalih držav in da je ZSSR pripravljena podpreti vstop Italije samo v že znani družbi ostalih petih držav, ki jim vstop v OZN obljubljajo mirovne pogodbe Jutrišnji «Avanti» bo objavil uvodnik, ki ga je napisal Pietro Nenni po svojem povratku iz Moskve in Pekinga in v katerem prikazuje namen svojega potovanja, ki ni bilo uradno ne poluradno, temveč v «javnem interesu«, ker je hotel opozoriti ATENE, 22. — Grški ministrski predsednik Karamanlis je izjavil, da ceremonija dviganja zastave na grškem konzulatu v Smirni, ki je napovedana za ponedeljek, «pomeni napredek v obnovitvi rednih odnosov* med Grčijo in Turčijo. Zastavo bodo razobesili na novem poslopju, ki ga je Turčija ponudila Grčiji v zameno za poslopje, ki so ga demonstranti pretekli mesec zažgali. in se izogniti nevarnosti, da bi prišli zadnji. Podobno se izraža tudi poročilo, ki ga je izdalo vodstvo PSI po seji, na kateri je Nenni poročal o svojem potovanju. Sicer pa bo Nenni o potovanju javno govoril v govoru, ki ga bo imel prihodnjo nedeljo v Milanu. V senatu se je nadaljevala diskusija o proračunu prosvetnega ministrstva. Prosvetni minister Rossi je v svojem zaključnem govoru med drugim dejal, da se rešujejo šolska vprašanja obmejnih področij in da je bil v tej smeri dosežen znaten napredek. Zagotovil je, da ima vlada strden namen, da z vso liberalnostjo izvede mednarodne sporazume in statute ob polnem spoštovanju državne avtoritete in o-hranitvi enotnosti šolske politike«. A. P. SESTANEK TITO-DOLLES? Murphy je mod obiskom v Beogradu dal razumeti, da bi Uulles želel vabilo, naj obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 22 — Kot poroča agencija ANSA se v zahodnih krogih v Beogradu vedno bolj vztrajno širi govorica, da se bo državni tajnik Foster Dulles v bližnji prihodnosti sestal z maršalom Titom. V teh krogih zatrjujejo, da je ameriški državni podtajnik Robert Murphy med svojim obiskom v Beogradu dal razumeti, da bi imelo vabilo državnemu tajniku, naj obišče Jugoslavijo, zelo ugoden odmev med ameriškim javnim mnenjem. V jugoslovanskih krogih so najprej to možnost zanikali, medtem ko so se v ameriških krogih sprva odgovoru izmikali, pozneje pa so začeli zatrjevati, da je misel o možnosti Dullesovega o-biska «v dozorevanju«. Bulganinov odgovor Eisenhovverju MOSKVA, 22- — Agencija TASS je objavila besedilo pisma, ki ga je maršal Bulga-nin poslal predsedniku Eisen- howerju v odgovor na njegovo pismo o razorožitvi. Bul-ganin pravi, da pričakuje čas. ko bo Eisenhower lahko obširno prikazal svoje misli, in izraža zadovoljstvo, da se predsednik kljub bolezni zanima za to vprašanje in ugodno gleda na sovjetske predloge. V pismu želi Bulganin Ei-senho\Verju tudi skorajšnje o-krevanje. ZaklliM obisk sovielskm parlamentom BEOGRAD, 22 — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki se je po 17-dnevnem potovanju po Jugoslaviji vrnila v Beograd, je danes predpoldne obiskala Zvezni izvršni svet, kjer jo je sprejel podpredsednik Edvard Kardelj. Člani delegacije so se dalj časa raz-govarjali s podpredsednikom E. Kardeljem in Rodoljubom Colakovičem ter z drugimi MEDTEM KO SODIJO BENE§KE PARTIZANE Požigalci ben še vedno niso kaznovani Primer požiga vasi Kosta pri Gorenjem Brnasu, kjer je živ zgorel 80*letni starček Jožef Turko Partizani m antifašisti iz Nadiike doline še čakajo na proces pred videmskim porotnim sodiščem. Se vedno ni nobenega znaka, da bi oblast sodni postopek ustavila. V prejšnjem članku smo že navedli mnoga imena ljudi, ki so v teh krajih padli v vojnih akcijah, raznih pogromih ali pa so ostali v nemških taboriščih. V tem članku bomo opisali nekatere primere požganih in bombardiranih domov, od katerih so še danes ostala kot dokaz osamljena pogorišča. Imamo za svojo dolžnost, da čim bolj osvetlimo borbo in trpljenje beneškega ljudstva za uničenje na-cifašističnih krvolokov in njihovih pomagačev, prav onih člani izvršnega sveta. Sovjetska parlamentarna de-j pomagačev, katerih ostanki so legacija bo v ponedeljek od-| v največji meri krivi, da potovala iz Jugoslavije | danes beneške borce p vstav- DANES V POSARJU REFERENDUM o odobritvi evropskega statuta Volilnih upravičencev Je 670.000* Izid referenduma Je povsem negotov * Včeraj opoldne Je evropska komisija dala zapreti meje * Spor med evropsko komisijo ln nemškimi strankami parlament in vlado na problem normalizacije odnosov s Kitajsko in izboljšanje odnosov z ZSSR. Nenni govori nato o velikih reformah in izgradnji na Kitajskem in pravi, da je odveč vztrajati na stališču, da pekinško vlado ni treba priznati, saj je toliko dežel storilo ta korak. Težav ni, nadaljuje Nenni, zaradi skromnosti italijanske imovine na Kitajskem, pa tudi o odškodnini zanjo ni mogoče razpravljati. Katoliške misije ne zanimajo italijanske države, ker ni konfesionalna država. Zaradi tega je težko uvideti, zakaj bi Italija žrtvovala možnost sklenitve koristne trgovinske pogodbe zaradi političnih predsodkov. Trgovinska pogodba pa zahteva normalizacijo diplomatskih od. nosov, pravi Nenni in zaključuje, da je treba upoštevati »svet z milijardo prebivalcev* SAARBRUECKEN, 22. — Jutri bo 670.000 Posarcev — toliko je volilnih upravičencev izmed skoraj milijona prebivalcev — moralo odgovoriti «da» ali «ne» na vprašanje: «Ali odobravate evropski statut Posarja, kot izhaja iz fran-cosko-nemške konvencije od 23. oktobra 19547» Ce bo večina odgovorila pritrdilno, bo statut začel veljati in Posarje bo postalo evropsko ozemlje. Ce pa bo večina odgovorila z #ne), bo statut torej zavrnjen, ohranjen pa bo sedanji «status quo», nadalje bodo veljale tudi francosko-posarske konvencije, v francosko-nemških odnosih pa je pričakovati resno krizo, Izid referenduma je dokaj negotov. Za statut se zavzemajo naslednje stranke: ljudska krščansko - demokratična (sedanji predsednik vlade Jb-hannes Hoffmann), posarska socialdemokratska stranka (Richard Kirn), nekaj nedavno prebivalstvo, | ustanovljenih manjših strank in dve evropski gibanji. Pro. ti statutu pa nastopajo: posarska demokratična stranka (Heinrich Schneider), posarska krščansko-demokratična zveza (Hubert Ney), nemška demokratična stranka (Kurt Con-rad) in dve drugi Nemčiji naklonjeni manjši stranki. Danes opoldne je posarska policija skupno s francoskimi obmejnimi organi zaprla meje. Zaporo meje (za vstop v Posarje) je priporočila evropska komisija za referendum, da bi glasovanje potekalo v miru. Meja bo ostala zaprta do ponedeljka ob 6. uri zjutraj. Zapora ne velja za člane evropske komisije, njihove delegate in opazovalce, za diplomate in člane Konzularnega zbora, za volilne upravičence, za osebe s stalnim bivališčem v Posarju, novinarje, lastnike obmejnih izkaznic itd. Pač pa bo zapora meja ZUEREH OPTIMIZEM T ZDA pred ženevsko konlerento Po washingtonskem mnenju bo konferenca uvod v dolgo vrsto konferenc, razgovorov ln pogajanj med odgovornimi zastopniki Vzhoda in Zahoda • Grotewohlove izjave o Ženevi ii' išvnVhKo Bre za upravlja- - . « is;* mnenje lmeio ______» . tatov sndiio WASHINGlTON, 22 ameriškem glavnem gledajo z zmernim optimizmom na odhod državnega tajnika Johna Fosterja Dullesa v Evropo, kjer se bo prihodnji teden udeležil konferen- • • - 1 — l-r--y y Od konference — V i men dokazati, da pred tremi ainenju tako malo ^ foto«.!* Ere za unravlla- 1 1 za.22 * V Him V Hi ^ z n """ Dane* j® °d- >»?!'■ kjer k a'a delegacija jHviVHih „ sodelovala na N *elezniairaZg.QVOnh o ure* tanfe za ‘ran- « Kot ?ed Avstrijo .n Z?*ili *t o ? znano, so se h že tem vprašanju ^o* vvashingtonskem mnenju' pied"'pravo razorožitvijo Ne vjetskim prijateljem posrečilo . , v Lil 3c —. J - 1 - . . Jil. -3 n Krt F\11 I I S V Z vlja i k o ni razgovorov** in pogajanj med hudim odporom, temveč ho K - J— ” naklonjen praksi, da se izvedenci trudijo približati obo- . ,. — z* dosego spo- iestranska stališča, medtem ko I godbe o evropski kolektivni razumov o podrobnih vpra- bi ministri prešli k diskusiji, varnosti, ki bi obsegala obe šanhh temveč se bodo tru-| o ostalih vprašanjih dnevne-, Nemčiji. »Vse naše delo — je dile, da bi bila odobrena zbir- ga reda. I sl°netl na tej ka načel o mednarodnih od-l Moskovska »Izvestja* pa odločilni točki«, nosih na splošno ter o vpra- poudarjajo danes v uvodniku, | V Londonu pa je skupina šanjih na dnevnem redu po- da ZDA vztrajajo pri zahtevi, znanih osebnosti, med njimi 'Ju,; . nnj se sprejmejo ukrepi za lord Russel in prof. Powell. Razgovori, ki jih je imel mednarodno nadzorstvo nad sklenila poslati konferenci zu-v zadnjih dneh s predsedni- oborožitvijo, »ne da bi dale nanjih ministrov poslanico, ki kom Eisenhowerjem so orno- kakršen koli konkreten pred- bo med drugim poudarjala, eočili Fosterju Dullesu do- ^ log za zmanjšanje oborožitve da je razorožitev mogoča, če 1 —j -----x—iv, , bodo »zunanji ministri Vzho- tako Vzhodni kot Zahodni | predsednika republike, ki je Nemčiji omogočeno, da prika-jbila objavljena 26. julija ležeta na ženevski konferenci; tos, se je v Jugoslaviji pri-svoje stališče. Grotewohl je I čela proslava desete obletni- ' ‘ wt.................. ne ustanovitve Združenih na- rodov. Glavne proslave obletnice bodo v ponedeljek 24. oktobra. Na slovesni akademiji v Beogradu bo govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, v ostalih republiških središčih pa drugi člani nacionalnega odbora za Združene narode. Poleg tega bodo v vseh šolah, sindikalnih podružnicah, podjetjih, ustanovah in enotah JLA predavanja o pomenu in vlogi Združenih narodov ln delavnosti Jugoslavije v tej organizaciji. Nocojšnja «Borba« objavlja ob tej obletnici uvodnik generalnega tajnika predsednika republike dr. Joža Vilfana, ki izraža upanje, da bodo Združeni narodi svojo vlogo JERUZALEM, 22. — Nocoj se je izvedelo, da bo izraelski ministrski predsednik in zunanji minister Moše Saret odpotoval jutri z letalom v Pariz, kjer se bo sestal z zahodnimi zunanjimi ministri. Politični opazovalci so mnenja, da bo ta razgovor nedvomno v zvezi z napetostjo med Izraelom in arabskimi državami, ki se je še bolj zaostrila zaradi borbe dveh blokov na tem področju, kjer skušata vsak zase mobilizirati čimveuje število zaveznikov ali pristašev. Kakor je znano, se Zahod že več let trudi, da ustvari med Arabci svoje vojaške organizacije in da jih veže na svojo politiko. Sem spada pogodba med Turčijo, Irakom, Pakistanom in Veliko Britanijo, kateri se je nedavno pridružil tudi Iran. Znano je, da se je zlasti Egipt odločno uprl tej pogodbi in začel s svoje strani kampanjo za sklenitev nove medarabske zavezniške pogodbe brez vmešavanja nearabskih držav Sem spada pred dnevi podpisana vojaška pogodba s Sirijo, katere podpis je bil danes uradno javljen. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Egipt v kratkem podpisal podobno pogodbo s Saudovo Arabijo, Sirija litiki neodvisnosti. Veliko *te-1 tiko netenja hladne vojne in vilo opazovalcev je mnenja, I si prizadevale, da dosežejo poda ustvarjanje vojaških orga- 1 mirjenje med arabskimi drža- sednikom Nedavna objava a-! List dodaja, da ho ženevska da in Zahoda priznali novo ohranitve in o^epitve sode-meriških dokumentov za že- konferenca zunanjih ministrov ozračje m ne bodo imeli nje-j lovanja med narodi izpolnili nevsko konferenco štirih ve- morala upoštevati zahteve jav- govih znakov za past ali za Listina Zdiužemh narodav likih pa je imela očitno na-, nega mnenja, naj se prene-i dokaz šibkosti*. I upošteva oba razvoja in zdru- pa z Libanonom. Seveda je to naletelo na reakcijo v Londonu. Predstavnik Foreign Officea je nocoj izjavil, da britanska vlada ne sprejema z zadovoljstvom nove vojaške pogodbe med Sirijo in Egiptom, ker »se ne zdi, da odgovarja pravim interesom Srednjega vzhoda«. «Novi sporazum, je dodal predstavnik, je bil sklenjen v duhu sovražnosti proti turško-iraškemu paktu, v katerem je vključena tudi Velika Britanija, in ki predstavlja po našem mnenju edino podlago za organizacijo obrambe Srednjega vzhoda.« Razumljivo j®. do j® pristop Ivana k turško-iraškemu paktu povzročil razburjenje v Moskvi, ker ima Iran skupne meje s Sovjetsko zvezo. V taki politiki Zahoda vidijo mnogi opazovalci celo vrsto nevarnosti. V arabskih državah, ki se borijo za neodvisnost ed obema blokoma, vidijo nizacij med Arabci vpliva na zaostritev spora z Izraelom. Taka politika pa je tudi povod za razne akcije vzhodne diplomacije, ker vidi v njej poizkus pritiska arugega bloka in rušenje ravnotežja sil. Zadnje poteze sovjetske diplomacije na tem področju tolmačijo opazovalci kot protiutež zahodnim poteza.n Med te akcije spada dobava češkoslovaškega orožja Egiptu, kar je zopet izzvalo reakcijo v Izraelu, z druge strani pa v zahodnih državah, zlasti pa v Veliki Britaniji. Kot odgovor na enako kampanjo v Egiptu so tudi v Izraelu začeli kampanjo za zbiranje prispevkov za nakup orožja. Ze včeraj so zbrali več Sto tisoč funtov šterlingov. Izraelski ministrski predsednik Moše Saret je po radiu pozval prebivalstvo, naj prispeva v obrambni sklad. Saret je izjavil, da bo »Egipt imel v bodočnosti odločilno vojaško prednost«, ter je pozval državljane, naj »razumejo to nevarnost in prispevajo k neodložljivemu nakupu (.-rožja*, ker je zato potrebnih mnogo milijonov funtov, za katerih ni kritja v letošnjem proračunu. Egiptovski tisk pa danes objavlja vesti o prihodu novega orožja v Egipt. »Al Ahram« piše, da je Egipt dobil sto ton orožja iz Kitajske. Kakor poroča «Daily Mail« pa je Velika Britanija sklenila, da bo dobavila Iraku večjo količino orožja, zlasti pa raketnih letal, tankov in topov najnovejšega tipa. «To je naš odgovor na sklep Egipta, da sprejme orožje od CSR in Sovjetske zveze«, piše list. V vsej tej aktivnosti Vzhoda kakor tudi Zahoda na tem področju je treba nedvomno videti nadaljevanje poizkusov, da se položaj na tem področju rešuje s tekmovanjem med dvema blokoma za razširitev svojih vplivnih področij, kar so svetovne miroljubne sile že zdavnaj obsodile in kar je tudi v nasprotju z ženevskim duhom, ki teži po pomirjenju in ne po ustvarjanju novih nevarnih žarišč. Zato bodo ve. vami in Izraelom. Sovjetska delegacija v Španiji MOSKVA, 22. — Včeraj je odpotovala iz Moskve v Madrid delegacija sovjetske akademije znanosti pod vodstvom M. Nazarova. udeležila se bo kongresa mednarodnega združenja za industrijsko kemijo. To je prva sovjetska uradna delegacija, ki potuje v Španijo po španski državljanski vojni. v tej politiki zahodnih sil so-, lesile prispevale k stvari mi vražno ravnanje proti arah- ru, če bodo tudi na tem pod ski enotnosti in njihovi po-1 rocju prenehale s tako poli- li« vojakov je spremljala aretirance v dolino, druga pa j* zažgala hiše z vsem blagom, ki je bilo v njih. V eni izmed hiš je zgorel tudi 80-letni Jožef Turko, ki se zaradi bolezni ni mogel premakniti s postelje. Tega so domačini pozneje našli že skoraj popolnoma zgorelega, brez spodnjih udot> in z rokami dvignjenimi pred obrazom. Aretirane moške so Nemci odpeljali v B mas, nato pa v Sovodnje. Nemška komanda je sklenila ustreliti polovico aretirancev, vendar se je pozneje premislila. Ubili so samo dva moža, ki nista bila iz Koste; zdi se, da sta bila to dva partizana, ki sta se po bitki izpod Matarjurja zatekla v Kosto. Veliko hudega so preživeli ta dan prebivalci Koste; minulo je precej mesecev, da so se vsaj malo opomogli, toda še preden jim je uspelo obnoviti požgane domove, so marca 1944 prišli v vas kozaki, ki so pokradli, kar se je dalo ter uboge ljudi zopet spravili na beraško palico. V zahvalo za vse trpljenje, ki ga je preživelo junaško ljudstvo Nadiške doline in vkljub demokratičnim pridobitvam, pa so čuvarji družbenega reda pripravili prav i provokatorski proces proti njegovim najboljšim sinovom, kadar bi vsak človek pričakoval. da bodo na zatožno klop postavljeni zločinci, ki so povzročili vse gorje in da bodo zanj prejeli tudi zasluženo kazen. D. M. Kosta pri Gorenjem Brnasu, ki so Jo Nemci 3. novembra 1943 popolnoma požgali in izropali. PRIMORSKI DNEVNIK. — 2 — 23. oktobra 195! 19 srOHlIBKI DNEVI Na današnji dan ^e^leta 1944 bil oav-ofao-jen Novi n Y / Ju % Dane«, NEDELJA 23. oktobra Severin, Živka . _ ^ Sonce vzide Ob 6.31 in z* Lima 17.08 Dolžina dneva 1022 47. vzide ob 13.03 in zatone oo Jutri, PONEDELJEK M. oW Rafael, majnsta ^ PRVI UČINKI ODPORA PROTI VODSTVU TRGOVINSKE ZBORNICE VII. KONGRES ZDRUŽENJA STARIH USLUŽBENCEV Prvih 30 članov konzulte izstopilo iz trgovinske zbornice Tudi demokrščansko glasilo I 1'UMiAJA A 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 ijUDijbin. •»••■•t . Phil Spitalny m Fred VVarinp, . .. . .« «« ja on vcerai da danes IIUJS’1 V,V, Sid.ni IN Fonuivt Dne 22. oktobra 1955 se Je v Trstu rodHo 8 otrok, umrlo Je 6 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: električar Edoardo Lazzara in gospodinja Aurora Lottim, zidar Emil Palčič in gospodinja Loredana Co-IslovICh, klepar Silvan Čendak m gospodinja Odlila Furian, mehanik Glusto Venutl ln gospodlrita Nedda Revere, industrij, izvedenec Alfer Albertino Tognella in šivilja Norina Goriani. uradnik umen. Zato mu suetujemo, naj preneha s sličnimi izpadi, naj se ne vtika, kjer ga nihče ne želi in mj ve. da: «Ne kdor podira in ruši, le kdor gradi in zida, ta človek je kaj pri- 'la>- M. M. POJASNILO Občan in jusar iz Slivnega, ki sem 15. okt. med drugim napisal, da Je občinska uprava sporazumno z našim zastopnikom Josipom Kraljem porabila denar Jusarjev. pojasnjujem, da Je bil izraz »porabila« nepravilen In ga s tem prekltcutem. naples.ili smo se pošteno! Po ‘ošteno v pravem smislu besede. r h s i Ul. »v Frančišku 28/111 tel. 47*338 sprejema in serute. maj« oglase osmrtnic« m orugo od 8. do 12.30 in od 13. do 18. ure. Sergie Nadaia in šivilja Maria Li Fabian, klepar Mario Lonza in gospodinja Ida Coslani. inženir Giorgio GrusOvin In učiteljice Hedda Sabidussi-Lenardon. UMRLI SO: 69-letni Giovanni Santorin!, 41-letni Danilo Fran-dollč. 81-letna OttHla Cappellani, 56-letni Primo Calzi. 69-letnl Er-manno Gambel, 68-letni Pietro Urizlo. ' VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 18,2, r»a|-nlžja 14,3, ob 17. uri 16,8. Zračni tlak 1014,5 v porastu, veter ,iu-govzhodnik 3 km na uro, vlaga 65 odst., padavin 11,3 mm, nebo 3 desetine pooblačeno. morje lah. no razgibano, temperatura morja 15.3. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. sept. 4; Crevato. Ul. Roma 1»; Gmelner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena. Ul. Istria 43; Prendi-nj Ul. T. Vecellio 24; Strravallo, Ul. Cavana l; Zanettl, Testa d oro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Go-dln* E,nf*. Ul. Glnnastica 6; Alla Maddalena, Ul. delklstria 43; Plz-7.UI Clgnola, Korzo 14; Croce Az-zurra. Ul. Commerclale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nlcoll v Skednju, BENETKE BARI CAGLIAR1 FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO LOTERIJA 63 55 83 30 78 14 87 63 71 16 32 55 22 60 24 75 33 83 35 40 29 86 42 37 41 89 88 66 55 40 72 32 53 4 10 37 2 90 79 63 11.45 Vtsela glasba; 12.00 Odda. za najiniajše; 12.30 Koncert pestre operne glasbe; 13.30 Glasba po žeijah- 14.30 Parada lahkih orkestrov: 15.00 Melodije Iz operet in revij; 15.30 Razne jazz-zasedbe: 16.00 Slavni pevci; 16.30 Kossim-Respighi: Fantastični bazar; 16.56 Zbor Slovenske filharmonije; 17.25 Plesna čajanka; 18.00 Brahms: Koncert za klavir in orkester; 18.45 Ritmične popevke; 19.15 Predavanje: 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.03 Lebarjevi motivi; 20.30 Bellini. «INorma», opera v 2 dejanjih; 23.05 Zmerni ritmi. I It I • 12.00 Orkester Bruna Canfore; 15.30 Operna glasba; 16.00 Reportaža z nogometne tekme, 17.30 Simfonični koncert, dirigira Ferenc Frlcsav: 91.00 Variete: 22.30 Koncert violinista R. Riccija. U 4« I- I. at Slovenska poročila: u.30, /.43 13.30. 14.30 19.30 lil 23.30 Hrvatska poročila; vsak dan oh 20.20 Italijanska poročna! e. 15 12.30 UMKI m 23 00 7.00 Jutranja glasba: 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše- kmetovalce: 9.00 Ritmični panoptlkum; 9.30 Mladinski tednik: 10.00 Glas. bena matineja; 10.30 Zena ln dom; 11.00 Nedeljski simfonični koncert: 13.45 Glasba po željah; 15.00 .Naši kraji in ljudje: Komuna Sežana; 15.40 Nčdeliski promenadni koncert' 16.40 Kaj bomo igrali v novi sezoni: 17.00 Pou-tiČn-e popevke; 17.15 Luigi Pl-randello: «Oblač!tl gole«, slušna Igra; 18.45 Iz opernega sveta; 19.15 Šport; 20.35 Jurina In Fra-nina: 21.00 Slušna igra; 22.00 Šport v nedeljo; 22.1(1 Plesna glasba. SMIt IC IVI 1 .1 A 327.1 111. 202.1 Ul. 212.4 lil Poročila ob 5.00. 6.00 7.U0 13.00, 15.00. 17.00, 19.00. 22.00. 7.35 Operetne arije: 8.00 O športu in športnikih: 8.15 Pisana j vrsta domačih pesmi In napevov; 9.40 Koncertni valčki; 10.10 Nedeljski simfonični koncert: 16 30 Popoldanski orkestralni spored: 17.30 Radijska igra - E. Mueller: «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 182« j* v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Elektro-lnštalacijsko podjetje — Sprejema vsa naročila ln popravita za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo tt. tel. 28-322. Viaie Miramare 29. SE PRIPOROČAMO! TVRDKA KHEZ UUALTER NABREŽINA vam nudi: Šivalne stroje Singer Radioaparate Philips Kolesa Legnano • VVolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje In motorna kolesa ter nadomestne dele Dalje sprelema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižanih cenah INFORMACIJE telefon 22 323 ZOBOZDRAVNJ-5^1 AMBIlLATORU . Dr.A.M,Sancn» zobuzdrav nik-k'r“rl0i, Ustne in zobne zobne proteze, jj Sprejema od 10.“ ur,, in od 15. do lH- .-i.il, Zj-il- Ulica Torrebianca (vogal z Ul. Uard" tel. 37-11* ir '« ADRIA s Ul. Cicerone 4 - tel-« Predstavništvo z« Radensko Slatino. Rogaško Slatino m Dobrno Preskrba trgovski1’.' vadnih, turistični” tranzitnih viziintO’ za Jugosiav U« list*5’ IZLETI Prodaja voznih za avtobuse: ( Milano, dnevni ob 21 |, Ueuova, poned., »re° petek ob 21 Como - Chlasso, 10 ^ četrtek, sobota |D delja ob 21 j| Videm (Udine), dč ^ odhodi ob 6.30. Helluno, dnevni ob 6.30 a Treviso, dnevni °dtl ob 8.30 V, h \ Redna avtobusna proga u TRSI • BAZOVICA-PADRlCE GROPADA - TRE8;,,* vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne Ce0,f postaje in z B. Vecchie. ,rtilJ TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B. v,c in s Trga sv. Frančiška. Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz s tov“f^ V id] avtomobili — prevoz s kamlončlnom (leončin0* Vsi prevozi tudi v FLRJ -rfl1 AVTOV IE CARSICHE . Ulica Locchl 20 - Tel. ^ AVTOGARAŽA ..Roiano TRST-HOJ AN — UL. MOREHl ŠT. 7 — TEL. 45-^’ privatno tel. 27-240 — (Zaunja postaja filobusa *t. 8 Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto t udi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avt0^?0 bili na va kraje, tudi v inozed”' - DONATO CAPORSO - naslednik TRST, UL. TORREBIANCA 19, TEL. 37839 hitr° Za vse vaše pošiljke pridite k nam ln boste je m dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo Pr h, v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 Jamčimo za vsako pošiljko. POŠILJAMO: živila, tekstil, šivalne stroje, - sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, P stroje, kolesa itd. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL<°V A. Fabiani TRST — UL. COHli 2 - TEL J**-41 specializirana za izdelavo motorjev Uiesel, oprJih k cncertih v Trstu. Nekatere ta*C0 navdušile, da si I r k. ŽIVLJENJSKI JUBILEJ SAMONIKLE SLOVENSKE UMETNICE .J .tkoli Wi .. morain oktetovci po končanem jih želi še in še končanem spore-?a neod jenil] ive zahteve poslušalcev, se ; 4% a bi ljudje še sedeli v dvorani tudi za Pesni v Porefl, samo da bi prišle na vrsto še vse si i'h želijo slišati. , J'* i» *anteravajo priti v Trst v zadnjih dneh Hjjjjj t„Ctr s posebnim sporedom — pravzaprav Hi 7bj 8e pravi, prepustili so nam. da sami SS j:.J P°jejo. Spodaj je naveden seznam vseh C‘*bil„ ,^os'ei peli na koncertih v Trstu. (Teh li>;v ‘“ aoilej pet). Oglejmo si ta Pesmi so nam najbolj ■li ln te pesmi hočemo! seznam, ugajale in * ^imn RuR8ero Manna 29) ali tudi na u- da „ *8aeRa dnevnika (Ul. Montecchi 6). Tre-l>g9 »oliko pohitite, kajti oktet mora imeti Sl ^ if?| • \ dupe noči že priha- ksen \Sm- k ^ C N " 'PHeška na- I &Uu,: V v Corda vestra J> ”>0do moritur 5. Jesu hodil M *«, ti\„ * * »elu divo j- k nunčeto V "‘“ie morje rožice .C^Uve N fSlak. * Do ide kV mo ’n» lum-Skuf- “l^T; v Rožeku f dan °n eouer t I' «rce dau V\ .xSL *0Vm° j *" k'e. ' S"e« Che. S ^hriitnjrsko \y°na Ur°dna) Ciril Pregelj: Venite, r.ož’ce moje Zorko Prelovec; O, da je roža moje srce Sedem si rož Nageljni rdeči Janko Ravnik: Kam si šla, mladost ti moja Robert Schumann: Die Lotosblume (Lotosov cvet) Rado Simoniti; Ljubezenske pesmi iz Rezije Mrzel veter Kaj ti je deklica Danilo Švara: Moj očka ima konj’ča dva Oj le mamka v’, vi... (narodna iz Beneške Slovenije) Zdravko SvikarSič: Oj te mlinar N’mav čez izaro (koroška narodna) Cej so tiste sfzice Miarko Tajčevič; "“.n« Komitske pesmi Matija Tomc; Svatske pesmi Dve belokranjski Napojnica (belokranjska mrodna) Rezijankira (narodna iz Beneške Slovenije) Ko so jantje proti vasi šli (slovenska narodna) Zagorski zvonovi Zenk.a mi v goste gre Fran Venturini (Janez Bole); Nocoj pa, oh, nocoj Ubald Vrabec; Bratci veseli Sergej Žarov: Večerni j fvon liaula Bulovceva (1895-1955) Vrsta izvenumetniških okoliščin je pred leti močno vplivala na odklanjanje njene umetnosti, toda njena lanska razstava je zbudila vsesplošno pozornost Karla Bulovčeva je izšla iz kiparstva in to se njenemu delu pozna. V zadnjih petindvajsetih letih riše svoje plastične portrete ljudi, živali in cvetlic v svoji znani črno-beli tehniki s kredo na velike kartone. Njena lanskoletna velika retrospektivna razstava v Moderni galeriji v Ljubljani, o kateri sem na tem mestu obširneje poročal, je izzvala različne kritike, bodisi v prilog njene umetnosti, bodisi proti njej, in ob tej priložnosti se je razvila dokaj ostra in žolčna polemika, ki priča, da je Karla Bulovčeva pri svojih šestdesetih letih še zmerom živo delujoča in pozornost vzbujajoča umetniška osebnost. Karla Bulovčeva je bila rojena 21. oktobra 189& na Bledu, po dovršenem učiteljišču je nekaj časa poučevala v Mekinjah pri Kamniku, toda njena strast do umetnosti jo je kmalu odtrgala od učiteljevanja. Sla je študirat v Prago na umetnostno akademijo, ki jo je po "N. Bulovčeva M. Skrbinšek štirih letih uspešno doVrši-^a. Nato Se je vrnila v domovino in nastopila težko in trnovo pot slovenske u-metnice. Sprva je kazalo, da bodo mladi kiparki sijale «milši zvezde«. Leta 1924 je razstavila na povabilo mojstra Jakopiča v njegovem paviljonu v Ljubljani vrsto svojih kiparskih del, ki so zbudila precejšnjo pozornost, čeprav je njen posebni način oblikovanja materije naletel pri nekaterih tudi že na pomisleke. Toda njena sveža samoniklost je bila o-pažena in zlasti v vrstah žensk, ki so se takrat prav krepko borile za enakopravnost z moškimi, je našla mlada umetnica vrsto zagovornic, čeprav je obstal marsikdo osupel spričo njene nekonvencionalnosti in drzne izvirnosti. Ta samonikla in izrazita osebna nota je prišla do še vidnejšega izraza pet let pozneje (1929) na njeni kolektivni razstavi, ki jo je priredila v mali dvorani Narodne galerije v Ljubljani in ob kateri je imel kritik in umetnostni ideolog Josip Vidmar otvoritveni nagovor, v katerem je inteligentno tolmačil umetničino ustvarjanje. Toda tedaj je skoraj vsa slovenska u-metnostna kritika po dnevnikih in celo revijah z le malo izjemami odločno odklonila Karlino umetnost. Mislim si, da bo zanamec, ki mu bo imela umetnost Karle Bulovčeve marsikaj povedati, vendarle hotel vedeti, kaj je bil takrat, pred šestindvajsetimi leti, povod za to skoraj enodušno odklonitev njenega dela. Danes, ko se pomikamo proti točki, s katere bo že mogoč pogled z zgodovinske perspektive na takratno dobo in njeno dogajanje, ne bo morda odveč, če poskušam podati nekaj opažanj in pojasnil, ki so danes človeku, ki je tisto dobo sam živel, še živo pred očmi, a ki jih morda Že naslednje generacije ne bodo več zlahka razumele. Ce gledam danes namreč nazaj, se mi vidi, da ni bila samo Karlina drzna samoniklost v umetniškem izražanju povod za odklonitev njene umetnosti, marveč da je tu nastopila tudi vrsta izvenumetniških okoliščin, ki so močno vplivale na takratno odklanjanje, čeprav sta bila umetnica in njeno delo pri tem nedolžna. V tistih letih je Izdajal literat in trgovec Ivo Sever revijo »Samorodnost«, v kateri je duhu časa primerno poveličeval slovenstvo in mu napovedoval nezaslišano bodočnost. Za svojo tezo je potreboval živih primerov ustvarjalcev in je tako naletel tudi na Karlo Bulov-čevo ter se navdušil za nje-fio močno, samoniklo in tehnično dovršeno umetnost, ki jo je začel, sicer v dobri veri, vendar malce neokusno, primerjati s stvaritvami največjih renesančnih mojstrov. Tista leta so bila doba vsesplošnega reklamiranja, Sever sam je bil trgovec in kot tak ni vedel, da so v umetnosti drugačni o-bičaji in drugačna merila in da se morejo in smejo izreči take sodbe o nekem ! umetniku šele takrat, ko jc njegovo življenjsko delo že zaključeno, praktično vzeto torej šele po smrti. Dobronamerna Severjeva reklama je v stvari zgrešila svoj cilj in je umetnici prej škodovala kot koristila. Prav tako ni takratna umetniška srenja rada videla, da je otvoril razstavo mož, čigar neizprosnega kritičnega peresa se je bala malone vsa slovenska javnost in ki je s svojim inteligentnim tolmačenjem dal umetnici in njenemu delu eo ipso neko po mnenju te srenje previsoko priznanje. Karlo Bulovčevo, ki se je bila medtem poročila s prav tako osporavanim dramatikom Ivanom Mrakom, je nato zanesla pot v Pariz, London in Prago, kjer je razstavljala in dobila tam nekaj tistega priznanja, ki jt ga v domovini niso dali. Medtem so se bile tudi doma osti nekoliko obrusile in strasti ohladile, tako da je njena razstava v Ljubljani nekaj let pred vojno — pa tudi razstave v drugih mestih Slovenije — naletela na večje upoštevanje in priznanje. Vsesplošna po- C Karla Bulovčeva zornost, ki jo je zbudila njena lanskoletna velika retrospektivna razstava, pa priča o Karlini živi ustvarjalnosti in življenjski sili, saj je umetnica ne glede na odklanjanje pa tudi ne glede na hvalo nadaljevala in še danes nadaljuje svojo Fr. S. Finžgar pot, vedra in ponosna v svoji osebni skromnosti in z neomajnim zaupanjem v svoje umetniško poslanstvo. Da bi na tej poti vztrajala in še dolgo let ustvarjala, ji želimo tudi mi. VLADIMIR BARTOL Meč velike zanim r Trstu za slev Društvo bibliotekarjev Slovenije je izdalo publikacijo Slovenske ljudske knjižnice, ki jo je sestavil Bogomil Gerlanc (založila jo je založba Kmečka knjiga v Ljubljani). V knjigi je poleg mnogih podatkov o sedanjih knjižnicah, tudi več zanimi-\ih ugotovitev o slovenskih knjižnicah v preteklosti, ki nas zlasti zanimajo, kolikor zadevajo Trst in Primorsko sploh. Tako navaja Gerlanc, da so «Nabrežinski kamenar- TA TEDEN PO TELEVIZIJI NEDELJA 15.30: Prenos prvenstvene nogometne tekme. 22.25: Čudni gospod Bart tebv. (Telefilm). PONEDELJEK 21.00; Vampir. (Film. C. Th. Dreyer), TOREK 20.45: Proti zakonu. — (Film). 22-20: Tri umetnosti. (Pregled slikarstva, kiparstva, arhitekture). SREDA 22.55: Rita. (Komična o-pera. Donizetti). ČETRTEK 21.00: Musič Hall. (Re-vi )a). PETEK 21.00: Shakespeare. Hamlet. (Režiser in Hamlet: V. Gassman). SOBOTA 21.00: Revija z Rasce- lom. 22.20: Dve enodejanki Čehova. ji« januarja 1. 1905 ustanovili javno ljudsko knjižnico, a marca 1905 je bilo v Trstu ustanovljeno Delavsko izobraževalno društvo »Ljudski oder«, v čigar okrilju je imelo napredno slovensko delavstvo največjo javno knjižnico z nad 2000 knjigami. Knjižnico so ustvarili sami delavci z lastnimi sred-stvi: edino podporo jim jt dala Slovenska Matica. Leta 1919 je bila ta knjižnica največja slovenska ljudska knjižnica na Primorskem in matica nadaljnjih 64 stalnih in dveh potovalnih knjižnic. Število javnih knjižnic in število knjig na ozemlju Julijske krajine v času pod I-talijo ni znano. Računa se, da ]e bilo na vsem slovenskem zasedenem ozemlju do 200 javnih ljudskih knjižnic. Knjižni fond teh knjižnic je znašal okoli 40.000 knjig. Poleg tega pa so takoj prva leta po prvi svetovni vojni delovale še nekatere osrednje knjižnice, kakor; knjižnica Ljudskega odra v Trstu s knjižnica Slavjanske čitalni.-e v Trstu s knjižnica Šentjakobske čitalnice v Trstu s knjižnica Čitalnice v Skednju in druge večje knjižnice skupaj z okolico s 5.000 knjigami skupaj 17.000 knjig 5.000 knjigami 4.000 knjigami 3.000 knjigami Knjižnici Ljudskega odra in Slavjanske čitalnice sta bili uničeni ob požigu Delavskega doma (1922) in Narodnega doma (1920). S požigi in preganjanjem slovenskih društev m"s prepovedjo njih delovanja je bilo u-ničenih knjig v knjižnicah nad 50.000. Zanimivo je, da so že Nemci spoznali ljubezen Slovencev do knjige in so se za svoj «most na Adrijo« posluževali tudi ustanavljanja nemških knjižnic. Ta posel sta opravljali raznarodovalni družbi «Suedmarka» in «Schulverein», ki sta na Štajerskem in Koroškem dosegli že precejšnje uspehe. Na Primorskem je imela raznarodovalno nalogo «I.ega Nazionale«, vendar njeno delo na tem področju v tedanjem času ne zaznamuje nikakih uspehov. Slovenske javne knjižnice so se začele ustanavljati v večjem številu v začetku tega stoletja. Knjižnice so u-stanavljale posamezne organizacije. Tako je imela Slovenska krščanska socialna zveza (krekovoij 1. 1912 na Primorskem v 42 društvih 7003 knjige, Zveza nepolitičnih društev v Vipavi pa v 16 društvih 2638 knjig. V okviru naprednih akademskih društev je mladina ustanovila odseke, ki so skrbeli za ustanavljanje javnih knjižnic. Med prvimi knjižnicami, ki so nastale iz teh pobud, je bila ljudska knjižnica v Gorici (1. 1904). «VESNO« BODO PREDVAJALI NA MADZASKEM Sedaj bodo na Madžarskem predvajali film »Vesna«. To je prvi jugoslovanski film, ki ga bodo predvajali v madžarskih kinematografih. 4. | SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE Prva balkanska vojna (L 1912) Milanovih in Pašič - Kali poznejših sporov med zavezniki -Srbi', Bolgari, Grki-že med samo vojno - Solun jabolko nesloge Se danes ni zgodovinsko ugotovljeno, katera država je dala pobvdo za balkansko zvezo. Po mojem mnenju pa je bil resnični pobudnik te zveze Milovan Milovanovič kot eksponent tistih krogov, ki so se tedaj zbirali okoli lista »Slovenski jug«, ki je zastopal idejo združitve vseh Jugoslovanov v eno državo. To jugoslovansko gibanje je i-melo mnogo pristašev zlasti med srbskimi častniki. V Bolgariji ni bilo podobnih gibanj; prof. S. Bobčev je propagiral le kulturno zbližanjc jugoslovanskih pa-rodov, a tudi v tem pogledu je bil še precej osamljen. Iz Bolgarije ni mogla torej priti iniciativa za balkansko zvezo, medtem ko se je v Srbiji nekaj takega pričakovalo, še ko sem se nahajal v Beogradu in ko še ni bil Milovanovič predsednik vlade. Ze takrat pa se je o njem govorilo, da bo kmalu sledil Pašiču in da bo začčtnik nove dobe ne samo v srbski, ampak tudi v jugoslovanski in balkanski politiki sploh. Umrl je še pred začetkom prve balkanske vojne in na krmilo je prišel zopet stari lisjak Pašič. Ko je še študiral v inozemstvu, je bil mladi Pa-šič pristaš ruskega anarhista kneza Bakunina, ko pa je dozorel, se je otresel mladostnega idealizma in se spremenil v čistokrvnega oportunista, kar se zrcali v dejstvu, da si je zaslužil pridevek »Cošo«, to je »vogal«, ker je bil, kakor so trdili v Beogradu, lastnik skoraj vseh najlepših beograjskih vogalnih hiš. Vsekakor je treba upoštevati, da ni imel Beograd v začetku našega stoletja kdo ve koliko lepih hiš na U-ličnih vogalih. V času svojega ministrovanja se je Pa-iijS razvil v pravega srbskega »gazdo« in tako so mu bili bolj pri srcu lastni interesi vladajoče klike kot interesi jugoslovanskega ljudstva, katere je zastopal prerano umrli Milovanovič, ki, čeprav ni bil ne socialist ne revolucionar v navadnem pomenu besede, je pa vendar z ljudstvom podzavestno stremel k socializmu. Medtem ko je bil Pa-šič zaveden nazadnjak, ki se je prav dobro počutil v »svoji« omejeni Srbiji kakor v nekakem obzidanem in zavarovanem veleposestvu. Seveda je bil on za razširjenje tega »veleposestva«, toda ne za federacijo, ki bi njemu in njegovi družbi odvzela kontrolo v državi. Prav tako kakor on, je mislil in deloval tudi tedanji bolgarski car Ferdinand. Taka so bila »znamenja na nebu« neposredno pred začetkom balkanske vojne. Dne 18. oktobra 1912 je bil izročen turški vladi tridnevni srbsko-bolgarski ultimat, nakar je štiri dni pozneje Turčija napovedala vojno Bolgariji in Srbiji in takoj nato Grčija Turčiji. Normalno mirnodobno življenje se je v Sofiji kar čez noč spremenilo v vojno psihozo. Vse je vrelo, vse je bilo razburjeno in tudi navdušeno za vojno, kar je trajalo do prihoda prvega transporta ranjencev na sofijski kolodvor. Na to tragično stran vojne smo popolnoma pozabili, ko smo viharno pozdravljali na vojno odhajajoče polke. Ko pa smo gledali ta žalostni vlak, se je naše navdušenje za vojno že precej ohladilo. Kako je bilo z vojnim navdušenjem na deželi, mi ni znano, ker sem med vojno stalno živel v Sofiji in nisem prišel v dotik z bolgarskimi kmeti, ki pa so, ker so bili sami najbolj prizadeti, gotovo trezneje gledali na te zgodovinske dogodke kot lahkomiselni meščani. Vojne operacije so se začele po načrtu, ki ga je izdelal srbski generalštab, kar tudi dokazuje, da je prišla pobuda za balkansko zvezo iz Beograda. Srbom je načeloval Putnik, ki je bil medtem povišan v vojvodo, Bolgarom pa general Savov, ki so ga smatrali za najboljšega bolgarskega stra tega. Savov je bil pred voj- no iz političnih razlogov v ostavki. Z bojišča so prihajale v začetku zelo ugodne vesti. Od armadnih poveljnikov sta najbolj zaslovela bolgarski general Radko Dimitrijev in srbski general Stepan Stepanovič. Radko Dimitrijev je pozneje, v začetku prve svetovne vojne, odpotoval na Rusko, ker ni odobraval germanofjlske politike ministrskega predsednika Radoslavova. Rusi so mu izročili poveljništvo nad eno zapadnih armad, a vojna sreča ga je zapustila in je prav hitro odstopil ter izginil v morju pozabljenja. Takoj v začetku vojne so pretrpeli Turki poraz za porazom. Ze 22. oktobra 1912. torej devet dni po ultimatu-mu, so jih Bolgari premagali pri mestu Kirk Kilise in istega dne so začeli oblegati trdnjavo Odrin (A-drianopol, turško Edirne) Dva dni pozneje so Srbi premagali Turke, ki so se morali umakniti v Skoplje. 26. oktobra so Srbi zavzveli tudi Skoplje. Dne 27. oktobra se je pričela največja bolgarsko-turška bitka pri Ljule-Burgasu, ki se je končala dne 31. oktobra s popolnim porazom Turkov, ki so se morali umakniti za •svojo zadnjo obrambno črto pri Cataljdži, nedaleč od Carigrada. 19. novembra je srbski prestolonaslednik A-leksander s svojo armado vkorakal v Bitolj in 3. de- cembra 1912 je bilo že sklenjeno premirje. S tem je bil zaključen prvi del prve balkanske vojne, ko je med zavezniki še kolikor toliko vladalo soglasje. Takoj v začetku vojne smo zapazili temne, ni{ dobrega obetajoče oblake na južnem obzorju. V Sofiji je vladalo veliko razburjenje, ker so Grki izrinili iz Soluna bolgarsko posadko. Med zavezniki se je začela že odkrita borba za to najvažnejše trgovsko pristanišče na Balkanskem polotoku. Grška politika glede Soluna je kakor jajce jajcu podobna italijanski politiki v vprašanju Trsta. Solun je grška trgovska kolonija kakor je Trst italijanska trgovska kolonija. Obe mesti sta popolnoma obkroženi od slovanskih kmetov jn slednjič je tudi gospodarsko zaledje obeh mest slovansko. 'Ta položaj Soluna nam razlaga borbo vseh treh zavezniških držav, Srbije, Bolgarije in Grčije, za to važno mesto. V tej borbi je bilo popolnoma naravno, da je zmagala Grčija, ki se je brez bojev polastila Soluna, medtem ko so se morali Bolgari in Srbi trdo bojevati, da so Turke izrinili z Balkana Grki so brez bojev premagali tri države: Turčijo, Srbijo in Bolgarijo. Drugo sporno jabolko med balkanskimi zavezniki je bila Makedonija. Solun in Makedonija predstavljata pravzaprav eno samo vprašanje, ki ga v dobi balkanskih vojn zaradi narodnostnih egoizmov ni bilo mogoče rešiti tako, da bi bili vsi prizadeti vsaj približno zadovoljni. To vprašanje bo mogoče ugodno rešiti šele tedaj, ko bodo vse balkanske države združene v balkanski federaciji. BRE2AN Naš tede pregled Zadnji predženevski teden je potekel brez večjega razburjenj a. Bilo je še nekaj izjav z obeh strani, ki potrjujejo pozicije, kot so se očrtale v zadnjem času in s katerimi bodo ministri štirih velikih odšli na svoj sestanek 27. oktobra. Seveda so vsi optimisti, celo Dulles, obenem pa tudi vsi niti za ped ne popuščajo od svojega. To je razumljivo, kajti končno gre za pogajanja in tudi mešetar ne popusti vnaprej, obenem pa kaže prepričanje, da bo kupčijo opravil. Primerjava se zdi morda malce prostaška, pa je samo nazorna: kristalizacija obojestran- skih stališč še ne pomeni, da v Ženevi ne bo mogoče ničesar opraviti. Podobno navidezno zaostritev smo lahko opazovali že v mesecih, ko je dozoreval sestanek štirih načelnikov vlad; stari Churchill je tedaj celo nekaj ropotal z vodikovo bombo, Rusi so odgovarjali, da jo imajo tudi oni, oboji so pa zelo dobro vedeli, da bi imeli sami največ škode, ko bi jo uporabili. Podobno je tudi zdaj, a če opazujemo to uvodno križanje mečev iz daljave in ga primerjamo z onim pred pol leta, bomo vendarle ugotovili dokajšen napredek tako v argumentaciji kot v stopnji odločnosti obrambe svojih stališč kot predvsem v tonu. Glede smeri, v kateri se u-tegne razvijati ženevska konferenca, pa je zelo zanimiv članek, ki ga je ta teden objavil londonski »Times«. (J-I/ledni angleški list, ki ni daleč od Foreign Officea, namiguje v njem, da je treba reševanje nemškega vprašanja kombinirati » popuščanjem svetovne napetosti: ne čakati. da bo popuščanje samo na sebi prineslo kot jabolka v krila rešitev tega najbolj zapletenega evropskega vprašanja še manj pa hoteti rešitev nemškega vprašanja kot pogoj za pristanek na popuščanje. Od ameriškega stališča, ki se približuje Adenauerjevernu, da je treba nemško vprašanje čim-prej radikalno rešiti, je to znaten korak v smeri sovjetskega stališča, da razmere št niso zrele za združitev Nemčije. »Times« se skratka zavzema za nekak začasen status auo, ki ga pa ne bi smelo spremljati priznanje vzhodnonemške vlade kot enakovredne zahodnonemški, in tudi ne nadaljnje sovjetske zahteve po razpustu NATO. Srednja pot pač. ■Toda drugače kot po srednji poti trenutno ni mogoče, kajfj eden ne more več diktirati volje drugemu in s vojno se mu je tudi ne splača več vsiljevati. S čakanjem sredi hladne vojne in mednarodne napetosti, da bo ta ali oni le popustil, pa se glede rešitve nekega vprašanja ne doseže nič boljši razultat kot s čakanjem v pomirjenem ozračju. S tem seveda ne mislimo reči, da je prav »Time-sova« srednja pot najboljša oziroma v sedanjih okoliščinah najbolj izvedljiva. Kaj je izvedljivo in koliko, bo pač pokazala konferenca v Ženevi, vse pa bo v največji meri odvisno od pripravljenosti vsakega udeleženca posebej, da s popuščanjem in razumevanjem prispeva k mednarod ni pomiritvi in rešitvi sporni h vprašanj. Poleg Nemčije, ki jo kot senca spremlja vprašanje ev- ropske varnosti, bo na ženevski konferenci na dnevn»w redu še razorožitev. Glede toga se je vnela v zadnjih dneh polemika o načinu, kako noj se vprašanje rešuje. ZSSR jo predlagala, naj Združeni narodi nadaljujejo in okrepijo svoje prizadevanje, da se najde rešitev za to vprašanje, zahodne države pa oporekajo, da o istem vprašanju ne kože vzporedno razpravljati • dveh forumih. To pomeni, naj OZN zaenkrat postavi zadevo na stran, veliki pa bi jo » 2enevi vključili v okvir vsega, kar bo predmet pogajanj. Res je, da se razorožitev v prvi vrsti tiče velesil, ki imajo edine toliko vojske in o-rožja, da lahko ogrožajo druga drugo in ostale države, medtem ko se za manjše drža. ve to vprašanje večinoma postavlja drugače, namreč da je v primerjavi s sredstvi, s katerimi razpolagajo velesile (in nekatere države, ki so z njimi vojaško povezane), njihova obramba rajši prešibka. Toda obenem so vse države tega sveta nujno zainteresirane na razorožitvi, ker se bo prvič zaradi nje povečala varnost v svetu in odstranilo sedanje nesorazmerje in ker u-tegne drugič iz tega izhajati za vse znatno olajšanje državnih proračunov in narodnih gospodarstev sploh, ha izvedbi recimo Faurovega načrta, po katerem bi se prihranki velesil zaradi manjših vojaških izdatkov stekali v sklad za pomoč nerazvitim področjem, so seveda še prav posebej zainteresirane vse države, ki v svojem gospodarskem razvoju zaostajajo za najnaprednejšimi. Združenim narodom kot celoti torej ne gre odrekati zainteresiranosti za razorožitev. Na zasedanju glavne skupščine OZN se obenem nadaljuje diskusija o miroljubni uporabi atomske energije, čeprav verjetno ne v najboljši smeri. Kaze namreč, da se u-veljavljajo težnje velesil po prevladujoči vlogi v bodoči mednarodni atomski organizaciji; to uveljavljanje je tem lažje, ker prihaja do njega v obliki napačnega tolmačenja pomirjenja med obema blokoma. Obenem glavni skupščina OZN še ni dokončala volitev novih članov v vse organe OZN. Odprto je predvsem vprašanje tretjega nestalnega člana Varnostnega sveta. Kot je znano, sta bila prvotna kandidata Poljska in Filipini. Ker med njima ni bilo odločitve, so države, ki »o podpirale Poljsko, postavile kandidaturo Jugoslavije. Toda t udi v tej novi obliki štirikratne volitve niso dale rezultata. Res je, da izvolitev Jugoslavije ne bi predstavljala zmage ne eneg.i ijg drugega bloka — toda prav zaradi tega se ZDA, ki imajo o Filipinih precej poslušnega privrženca, ne ogrevajo zanjo. Ce še pomislimo, kako pereče je v Varnostnem svetu vprašanje kitajskega zastopstva in da Jugoslavija odločno zagovarja pravico pekinške vlade do članstva v OZN, bo ameriški odpor še bolj razumljiv. Pač pa je bila Jugoslavija ponovno izvoljena — in ponovne izvolitve nestalnih člmov so v OZN dokaj redek pojav — v gospodarski in socialni svet. r. c. Vuding ^ mloS med najboljšimi Edini puding z aromatično stekleničko ruma. Vsaka prazna škatla velja 4 točke. Zahtevajte od Vašega dobavitelja brošurice z doseženimi 19 točkami »NATEČAJA AMATO«. SEDAJ JE PRAVI ČAS za nakup dobrega DEŽNEGA PLAŠČA ftlašli ga boste v zanesljivi trgovini «IMAGAZZINI DEL CORSO» — Najnovejši, elegantni in racionalni modeli — Največja trpeinost — Največja in najbolj raznovrstna izbira v mestu — Neprekosljive cene DEŽNI PLAŠČI - POVRŠNIHl - PLAŠČI - SVRNJI-Čl - HLAČL ZA M0ŠKL, ŽENSKE IN DEČKE M Al ,R lZZI [N I DEL 1 C( IB SO TRIESTE - Corso Italia, 1 (ano. p.za della Borsa) - Tel. 29-(Mi3 PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — .o*‘W Hft NAŠ NEDELJSKI PRISPEVEK Zakaj ni gradu JSZitJŽLPl Ta J" n urni in.pr.bm* med počitnicami v Dobrepo- porsod prilezejo puntarji ki Ijah. mi je teta povedala tole so prej tako živo oponašali pripovedko; j sove in čuke. Brž planejo s Nekoč je gospodovala nad kramP.' •" ravnicami nad sve- našo lepo dolino grajska gospoda. Nad vasjo Podpeč, kjer se dviga strmo skalovje je «a!a lepa graščina. Se danes lahko vidiš razpadle temelje mogočnega gradu. Gospoda je neusmiljeno izkoriščala vse vaščane prostrane Dobrepoljske doline. Najbolj so bile prizadete bližnje vas i, medtem ko so daljne marsikaj urezale po svoje. Zlasti so delali graščakom sive lase Zagoričant in Malovašci. Ti so imeli svoje revne koče za nizkim gričem, ki mu pravimo Gorica. Nekega dne so okoliški prebivalci posebno hudo razjezili grajskega mogotca. Zato je sklenil, da bo ukroti! tudi tlača-ne, ki so bivali za hribom Gorico. Nemudoma ukaže poklicati najboljše italijanske zidarje. Ti naj čimprej zgradijo gra di( na najvišjem mestu Gorice. Rad bi imel pregled nad vasmi, ki so stale za gričem Neusmiljeno je hotel ukrotiti tudi te podložnike, ki so se mu do sedaj izmikali. Ko so prizadeti vaščani slišali za najnovejšo muhasto graščakovo odločbo, so sklenili, da mu jo bodo pošteno zagodli. Na skrivaj so se domenili, kako bodo vse zidanje sproti porušili. Res so nekega dne prišli pridni in sposobni italijanski zidarji, Začeli so graditi nov gradič na najvišjem kraju Gorice. Cez dan so marljivo zidali in bližnji vaščani so jim morali znašati debelo kamenje ter pripraviti vse drugo, da je zidanje hitreje napredovalo. Vendar ni zid nikdar prerastel temeljev. Vse, kar so delavne roke med dnem sezidale, so nejevoljni podložniki ponoči razkopali. Stare ženske so namenoma širile govorice, da sam zlodej sproti podira zidovje. že zidanje. Vse, kar je bilo čez dan zgrajenega, je bilr nemudoma v rušenivan. O zidovih ni bilo zjutraj nobenega sledu. Komaj se zaspani grof zjutraj predrami, že se zanima, kako je bilo na straži. Predenj privedejo vsega zmedenega stražarja. Oblastni graščak ga neusmiljeno ošteje, ga da še pretepsti in vreči v ječo. Nobeno opravičilo bledega možakarja nič ne zalete pri okrutnem mogočniku. Grajski gospod dolgo modruje in končno odloči: v mraku odpošljem na Gorico štiri vrte stražarje. Videti hočem, kako bo tista grozna smrt bežala pred njimi. In res, ko j* tonilo sonce za goro, jo ze maha proti Gorici dobro oborožena četvorica najboljših vojščakov. Razporede se lepo vsak na en vogal zemljišča, kjer naj bi zrasel gradič. Ves čas so budni in že se začne bližati ura strahov. Točno ob enajstih se na mnogih smre-kah začno prižigati lučke. Na• enkrat Se oglasi eden med stražarji s tresočim glasom: »Ali ne vidite, kako se med smrekovim drevjem dvigajo coprnice?» Vsi ostali preplašen no prikimajo: »Res, prave coprnice krožijo med smrekamilt Nato se v hipu pojavi na mogočni hoji močan plamen. Vsi stražarji se začno previdno poči Ko je o vsem tem slišal grajski mogočnež, se je silno razjezil. Hotel je, da mora iti uden izmed njegovih stražarjev na prežo in ugotovi razdiralce. Služabnik je vzel helebardo in za korajžo nekaj žganja ter jo mahnil proti Gorici. Ker je vedel, da se bliža ura strahov, je večkrat splaknil suho grlo z globokim požirkom žgane pijače. Ko je bil že nekoliko okajen, ga je začel premagovati spanec. Tedaj pa se naoKoii prično oglašati sove in čuki kakor za stavo. Stražar se kmalu predrami in od strahu se mu prično ježiti lasje. Ker je že precej pijan, se mu zde gin-ocni' soui nočnih ujed še bolj groz• ni. Poleg tega se v hipu poja• vi pred njim strašna belkasta prikazen. Mož zbere vse junaštvo m zakliče: »Kdo si?» Čudna postava■ pa ne reče ne bet> ne mev, marveč se možaku le skrivnostno približuje. Nato pa zamahne tik pred njim s koso, ki se zablešči r luninem spitu. Vmes pa na vse pretepe skovikajo in vre-šče nočne ptice. Ni čudno, da pade na pol apijanemu stražarju ves pogum v hlače. Močno preplašen iztisne iz sebe: »Smrt gre pome, izgubljen sem!» In v tem hipu jo ucore čez polje in le malo živ prisopiha do graščine. Med tem odveže prikazen mikati proti gorečemu drevesu. Kar naenkrat pa se usuič na možakarje vse mogoče. Najprej zaropotajo stara vrata nato deske in vmes se usipa kamenje, da čudno ropoče. Da je groza in zmešnjava še več ja, vmes pretresljivo zavijajo nočne ptice. Tedaj je konec poguma neustrašnih stražarjev. Uberejo jo urno, kot jih morejo nesti najhitrejši podplati. Spotoma zmedeno kriče: sBežimo, da nas ne dohite coprnice Nato so z mogočne hoje in z bližnjih smrek, kjer so prej zažgali cedečo se smolo, prilezli tamkaj skriti vaščani. Prijeli so za orodje in porušili vse novo zidanje. Zjutraj ni bilo opaziti spet nič drugega kot golo razdejanje. Graščak se je še silneje raztogotil, ko je zvedel, kaj se je spet zgodilo. Divje je o-zmerjal stražarje, ki so vsi preplašeni stali pred okrutne-žem. Velel je vse pretepsti in vreči v ječo, kjer so vzdihovali že mnogi nepokorni podložniki. Nobenemu služabniku ni več zaupal. Zato je sklenil. da bo šel na stražo sam. Ker ga je od nezmernega življenja trla marsikatera nadloga, med njimi revmatizem, ga je telesna straža v jnraku prenesla na Gorico. To noč je le medlo svetil mw«. Komaj gtr prične siliti spanec, že pogleda čez zid nekaj črnega, rogatega in bradatega. Pol njegove telesne straže jo takoj u-cpre. Graščak sam se le za silo premaga in drgetaje še malce počaka. Ko pa vidi, da je tista črna pošast preskočila zid, mu v trenutku splahne vse junaštvo. V hipu ga mine revmatizem in jo ubere urno za drugimi. Ustavi se šele, ko mu zmanjka sape. Ves upehan se oddahne na koncu ravnine. Tam se potuhne, da ga ne bi rogati zlodej zasledil. ni okoličani že ujeli črnega kozla ter ga spravili na varno. Nato so se lotili sveže zgrajenega zidu. Vse skupaj so spet podrli, da ni bilo sledu o zidanju. Tako so navihani vaščani prevarili graščaka. Od takrat mu ni prišlo več na um, da bi si postavil gradič na lepem griču — Gorici. Bližnji prebivalci pa so velikašu še marsikatero zagodli. Zaradi tega ga je nekoč od razburjenja zadela kap. Vsi podložniki sj se tedaj globoko oddahnili. Nobenega ni bilo med njimi, ki bi žaloval za okrutnežem Narobe! Vsi so bili veseli njegove smrti. O začetem, a neuspelem zidanju p a še danes pričajo trdni temelji. STANE NOVAK ■ tumm-rmmm VIJ. KONGRES SOCIALDEMOKRATSKE MLADl^M j? Kakor v pravljicah stoji pred nami značilna danska hiša. . Na levi strani ozke ulice hiša pisatelja. IZ POTOVANJA PO DANSKI, DEŽELI FJORDOV IN KANALOV V Odcnsi, pravljičnem mestu slavnega Andersena Mož, hi je otrokom vseh časov in rodov posredoval idilično življenje svojega časa in s čarobno palico oživil večne postave otroške domišljije ■ Njegova življenjska pot je bila težavna, vendar je zmagal s svojo vztrajnostjo in poštenostjo Spomenik Andersenu v centru Odense v rojstnem kraju pesnika Materin Po koroškem motivu zapisala H. Brenkova J Nekoč je Uvela' mlada mati t sinkom. Noč tn dan je premišljevala, kako bi preživita tebe in otroka. Spomnita se je pripovedi svoje babice, da je v gori na koncu doline skrit velik zaklad. Gora pa te odpre le tistemu, ki se je rodil v nedeljg. Na sam kresni večer mora opolnoči z enoletno vrbovo vejico udariti po visoki navpični skali, izpod katere izpira studenec. In mati se je bila rodila na nedeljo. Tetko je čakala kresnega večera, dočakala ga je. Na kresni dan zjutraj je odrezala vrbovo oejico, že s ponočno roso pokrito. Zvečer, ko je že tema legala na zemljo in so se kresnice zableščale iz teme, jf mati vzela sinka v naročje in šla z njim proti gori. Dolgo je hodila po dolini. Biti je moralo te polnoči, ko je trikrat udarita z vrbovo vejico po tkali nad izvirom. Zabučalo je in zagrmelo, kot bi se podiral vesoljni svet. Razmaknila te je skata na dvoje in pred materjo je zažarela votlina, neizmerno široka, a konta ji ni bilo pideti. Prestrašena Je mati prestopila skalnati prag. Pred njenimi očmi so bili visoki kupi čistega zlata. Izpod stropa je lila čarobna luč in V nji so se bležčali pisani dragi kamni, ki jim mati ni vedela »mena. Tenko je udar- jalo materino srce, samo ena misel jo spreleta: kako bi odnesla čim več bogastva iz podzemeljske zakladnice. Položila je sinka, ki še hoditi ni znal, h kupu zlata, sama pa je začela nabirati. Vse žepe je imela že zvrhane, še robec si je snela z glave in napolnila culo, da je komaj nosila. Tudi v predpasnik je naložila dragotin in pozabila na vse drugo. Minila je ura zakladov in izpod stropa je zadonel težak udar na bron, luči so začele temneti. Mati je bežala proti izhodu. Komaj je prestopila skalnati prag se je votlina s silnim truščem in bobnenjem zaprla za njo. Stoji mati pod goro in ■neizmerno bogastvo drži p predpasniku. Kot blisk pa silna bolečina spreleti njeno srce. Od sreče nad pridobljenim je pozabila na svoje dete, na svoj ega sinka in ga pustila v votlini. Na ves glas zajoka mati. Zaklad spusti na tla, v temi poišče prbovo vejico in udarja z njo po skali. Prosi in roti, naj se ji odpre še enkrat, da bi rešila svoje dete. Zaman. Skala molči, trdno je sklenjena tn mati obupana pije roke. Zdi se ji, da mora umreti od žalosti in groze. Minilo je leto in dan. Mati je vse bogastvo razdelila revežem. Sama je trdo prijela za delo, da je ni bilo pnd-nejše ženske devet vasi naokrog. Težko, pretežko je čakala kresnega večera. Dočakala ga je. Sonce še ni zažlo, ko je vzela spet enoletno vrbovo pejico in šla na pot. Odprla se ji je podzemska zakladnica. Sredi zlata te našla mati svojega sinčka zdravega in veselega. Stisnila ga je k sebi in zbežala z njim iz votline. Nikoli več si ni mati želela bogastva. Trdo je delala od jut ra do večera, da je preživita sebe in dete. Ko je sinko dorastel, si je sam zaslužil kruh »n skrbel za mater. V Odensi, takoj ko človek izstopi iz vlaka, vidi na postajnih kioskih med raznimi časopisi in spomini mesta, tudi mnogo Andersenovih knjig, njegove portrete, slike njegovih staršev in njegove rojstne hiše. Pred postajo na cesti pa table s puščicami, ki kažejo k Andersenovi rojstni hiši. Hiša stoji v starem delu mesta in še vedno je to ista. bela hišica, ki je zrasla pred 150 leti in v kateri se je rodil, sanjal, živel svoje srečne dni in trpel največji svetovni mojster pravljic, Hans Christian Andersen, katerega danes slavi z malim danskim narodom vred vse kulturno človeštvo. Kakor v pravljicah stoji v ozki ulici majhna hišica; v njej vidi človek krasne, na ravnost čudovite stvari. Ta hiša služi danes tudi kot na rodni muzej. Poleg risb in knjig v danskem jeziku, obiskovalec lahko vidi Andersenove pravljice prevedene v vse mogoče jezike sveta. Prednost ima knjiga, ki jo je napisal Andersen »Pravljica mojega življenja«, s katero je obžaril in poveličal tudi svoje bridke življenjske izkušnje. »Moje življenje je pravljica — piše sam prav v začetku tega prelepega, človeško globokega ganljivega življenjepisa, — prelepa pravljica, prav tako bogata kakor srečna, Ce bi me bila kot človeka, ko sem šel siromašen in sam v svet, srečala Kaka mogočna vila in mi velela: «Izberi si svojo življenjsko pot in svoj cilj«, moja življenjska pot ne bi mogla biti srečnejša, pametnejša in boljša. — Vse naokoli, kjer se je rodil in živel, cela njegova prelepa danska dežela je kot ena sama pravljica. Vendar njegovo življenje ni bilo pravljica, čeprav sam piše tako v svojem življenjepisu. Bilo je to trdo življenje v katerem se je moral boriti proti družbi, ki ga ni hotela priznati in mu je kratila celo vsakdanji kruh. Zmagal je. ker je bil pravičen z vsemi ljudmi, skromen z otroki, pošten, odločen in vztrajen v svojih dejanjih, do konca svojega življenja. Tedaj je bil Andersenov -rojstni kraj neznano, majhno patriarhalno mestece. Ni bilo še parnikov in tudi poštne zveze so bile redke. Ljudje so prirejali sprevode, pred kateremi je plesal harlekin s šibo in kraguljčki. Na pustni ponedeljek so mesarji vo- dili po mestu najdebelejšega s cvetlicami okrašenega vola, na njem pa je jahal deček v beli srajoi z velikimi peruti. Mornarji so šli z godbo po cestah z vsemi svojimi zastavami, nazadnje pa sta sc dva najdrznejša borila na deski med dvema čolnoma in zmagovalec je bil tisti, ki je ostal na čolnu in ni padel v vodo... Ali ni tudi to že pravljica? In na vseh straneh Andersenovih pripovedk bomo našli izraze takega ali še pestrejšega idiličnega življenja, večne postave otroške do-mišlije in, izpod umetnikove vseoživljajoče čarobne paličice prebujeno in poosebljeno živo ali mrtvo naravo. Prve pravljice je pričel Andersen pisati šele potem, ko se je poskusil, in to niti ne neuspešno v romanu, povesti in pesmih. S temi deli pa v domovini ni prodrl, kakor tudi s pravljicami ne, ko jih je začel pisati tam okoli leta 1835. Toda tujina, tudi to je pravilo, je plodove Andersenovega duha vse drugače ocenila, sprejela jih je mnogo prej kot so domači kritiki našli vsaj malo pravičnejši odnos do njegovih del. Seveda pa je čas pravičnejši sod- nik in tudi pri Andersenu je bilo tako. Zanimivo je, da smo Slovenci dobili prve prevode Andersenovih pravljic še za časa pesnikovega življenja. Prvi so jih namreč prevajali Nemci in iz nemške knjige smo jih pričeli dobivati tudi mi. In to, preden je slovenski umetnik zasnoval prvo našo umetno pravljico. To je bilo leta 1858, tedaj je bil Andersen star 53 let. Se bolj zanimivo pa je, da je Slovencem prvi prinesel Andersenove pravljice Fran Erjavec. Tisti Erjavec, ki nam je kasneje v sijajnih podobah, orisih in opisih doslej najlepše v našem slovstvu predstavil domače in tuje živali, živalski in rastlinski svet, ki nas obdaja. Poleg Erjavca imamo Andersenove pravljice v Levstikovem prevodu. Danes imamo dve lepi zajetni knjigi Andersenovih pravljic z naslovom «Pravljice» in »Snežna kraljica«. Obe v prevodu Rudolfa Kresala in v izdaji ljubljanske Mladinske knjige. Obe prinašata 78 daljših pravljic, ki spadajo med najboljše zgodbe Andersenove celothe pravljične zbirke, ki šteje 156 zgodb. In sedaj še nekaj o današ- nji Odensi. To je tretje mesto na Danskem in tudi zelo važno cestno križišče na Fijonski planjavi ob reki O-densi, oddaljeno pet kilometrov od kraja, kjer se ta reka izliva y fjord istega imena. Mesto je zvezano z morjem s plovnim kanalom globokim 7,5 metrov in na katerem je zgrajenih mnogo tovarn in celo železniška postaja. Stari del mesta ima mnogo lepih, starinskih palač in cerkev, med katerimi zelo znana in ena izmed najlepših cerkev v gotskem slogu po vsej Danski, cerkev sv. Ka-nuta iz 14. stoletja. V tej cerkvi so pokopani nekateri danski kralji in tu so ohranjene relikvije sv. Kanuta, ki je patron Danske. Starejša je še cerkev «For Frue« iz XII. stoletja. Čeprav nista tako stara, sta vendar zelo zanimiva in z okusom zgrajena magistrat in katedrala. Logično je, da je Odense poleg Kopenhagna najvažnejši kulturni center na Danskem. Tu imajo svoj sedež državni arhiv, škofijski in mestni muzej, osrednja knjižnica in še znana in slavna knjižnica Karel Brahe. M. M. 15i in 16. oktobra je bil v Trstu 7. kongres socialdemokratske mladine za Trst, kateremu so poleg mladinskih delegatov in članov skalne PSDI prisostvovali tud; pred-stavrtiki UP in PSI. O glavnem političnem poročilu, ki ga je imel Arnaldo Pittoni, in v katerem je prikazal vzroke razprtja med vodstvom tržaške PSDI in njihovo mladinsko organizacijo, smo v našem časopisu že pisali. Po diskus -ji, ki je sledila poročilu za zaprtimi vrati, je kongres izvolil novo vodstvo mladih tržaških socialdemokratov, ki ga sestavljajo: Walter Rossi, Let-terio Fober, Renato Montro-ne, Mario Quarantotto, Vitto-rino Caldi, Bortolo Giraldi in Giulio Ferro. Ob zaključku kongresa so delegati odobrili politično izjavo, ki se glasi: «Kongres tržaške socialistične mladine, ki tolmači težnjo po enotnosti v socialističnem gibanju, potrjuje svoje stališče, da je treba postaviti temelje socialistične enotnosti s samostojno politiko, ki bo odgovarjala interesom delavskega razreda. V ta namen obvezuje kongres organe socialistične mladine, naj izvajajo to politiko v krajevnem merilu ter proučijo možnosti in sredstva za ostvaritev socialistične enotnosti v borbi delavske in učeče se mladine; ta enotnost naj se uresniči z iskrenim in bratskim prizadevanjem za razjasnitev idej, metod in političnih stališč socialističnih mladinskih skupin na našem področju. Na poli-tično-sindikalnem področju se kongres izreka za enotnost vseh mladih delavcev v tovarnah in uradih in mladih brezposelnih v borbi za boljše mezde in boljše delovne pogoje, v boju za obrambo svobode v tovarnah, v odporu proti odpustom, v akcija!) brezposelne mladine, ki zahteva svojo pravico do življenja. V ta namen vabi kongres nove vodstvene organe socialistične mladine, naj obnovi in z vsemi sredstvi krepi pri-zadevamje, da se uveljavijo težnje mladih delavcev v mladinskih sindikalnih organizmih, bodisi neposredno kot. če potrebno, v povezavi z n-stalimi političnimi silami, ki V tej zvezi opozarja kongres na javno izjavo avtonomne federacije PDSI v Trstu, ki potrjujejo voljo, da se bo začela akcija, da bi stranke sredine zapustile krajevne upravne organe, če vlada ne bo izvedla osnovnih u-krepov, ki jih potrebuje naše mesto. Socialistična mladina poziva stranko, naj ravna v skladu s to svojo izjavo. Ko vstopa tržaška socialistična mladina v vsedržavno organizacijo mladih demokratov Socialistične stranke, se ji zdi potrebno poudariti svojo zvestobo marksističnim načelom svobode, razredne borbe in delavskega internacionalizma; obenem potrjuje svoje nasprotovanje sodelovanju PSDI v vladi na platformi, ki jo vsiljuje gospodarska desnica. Socialistična mladina se obvezu je, da se bo borila za delavski razred, za demokracijo, za obnovitev stranke ter, na avtonomnih in razrednih osnovah, za socialistično enotnost.« Iz političnega dincaPittomia w jo je večma la, je jasno mladih sociald««] spremembi P°'ragsWf stranki vodi s*r««| Stvo. Tržaški® „t vajo od vodstva- ^ m. postane zopet skega razrede. *. kazal potreb neodvisnosti banja to bo samo P° #>, mogoča usp ^ > mokratičnih P ^/tt ba za pravi« A Te dni>.ffei ži, ^ to Jttl ekspedicijama,^ zemljo, ki Je ' je h tečaja. razpolago dva AVTOPREVOZNlSKO podjetje FRANC LIPOVEC Vsakovrshii prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Tlmeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F.Severo 6, tel 33-113 ZJ Zastopnik • J »L#1, Ventili i" P Ventili »orje d*11, Uk Nadomest" |orj»Ci . 1« OIJN6 n predstavljajo mladino. cn Socialistična mladina mora v celoti podpirati pobude, ki jih bo podvzela stranka v borbi za integralno prosto cono, za deželno avtonomijo in za prerod pristanišča. Kon- gres sodi, da je glavna naloga stranke, da postane središče za mobilizacijo ljudskih sil našega področja; biti mora akcijsko orodje za rešitev zapletenih vprašanj, ki se brez prestanka postavljajo pred domače gospodarstvo izvajati mora pritisk na vladne organe ih izsiliti najprikladnej- še rešitve za posebno funkcijo našega pristanišča in naših industrij. MEDNARODNO MLADINSKO SODELOVANJE Letos obiskalo Jugoslavijo nad tri tisoč tujih mladincev Letos se je mudilo v Jugoslaviji nad 3000 študentov in mladincev iz drugih držav. Mladinci iz Zahodne Nemčije, Francije, Anglije, skandinav skih držav, Belgije, ZDA, Izraela, Turčije, Egipta in drugih evropskih in izvenevrop-skih držav so prebili po tri tedne v mednarodnih letoviščih v Zadru, Dubrovniku in Kraljeviči. Obenem z njimi je bilo v teh letoviščih okoli 600 domačih študentov, ki sta jim omogočila ta oddih jugoslovanski odbor Svetovne univerzitetne službe (VUS) in Zveza študentov Jugoslavije. Prav tako je nad 500 študentov iz tujine bilo letos na turnejah po Jugoslaviji, da bi spoznali njene prirodne lepote, gospodarske in kulturne spomenike. Med bivanjem tujih gostov v Zadru sta bili prirejeni dve MED SEBOJ SI POMAGAJO Eni darujejo jabolka drugi šolske potrebščine Po vsej Sloveniji se vrši ak-l kuhinjam v Kranju. cija zbiranja sadja za šolske kuhinje. Podmladkarji Rdečega križa v okraju Murska Sobota so zbrali že 4000 kg jabolk za svoje šolske kuhinje in med njimi se je razvilo že pravd tekmovanje. Tudi v novomeškem okraju ne zaostajajo. Z jabolki so. založili vse šolske kuhinje v svojem o-kraju in jih poslali še nekaj za šolske kuhinje na Jesenice in v Ljubljano. V krajih, kjer šole nimajo primernih skladišč, bodo jabolka shranili kmetje. Otroci tudi sami sušijo jabolka za šolske kuhinje. V Krškem in okolici, to je v krajih, ki jih je lani prizadela elementarna nesreča, so že med letom razmišljali, kako bi se oddolžili za pomoč, ki so je bili takrat deležni Podmladkarji RK so se odloi čili, da bodo zbrali jabolka. Ir. res, poslali so že 1362 kg Mestni otroci, zlasti v Ljubljani in Celju, pa že zbirajo drobne šolske potrebščine, izdelujejo copate in tudi drugače razmišljajo, kako se bodo UGANKA Zagonetko ti povem, — srček moj prezlati — takšno, da jo tebi bo lahko odvozlati. Kakšna to živina je: Siva ji je dlaga ln tako je jaka, da na hrbtu brez skrbi lahko nosi vreče tri. Dolga so ušesa njena, glava meri tri pedi, ni pa stvar ta dragocena, ki v glavuri ji tiči. Bolj od trave in solat ji kot jed diši osat. če se zveseli, iz dna ji srca privre; I —A! pomembni mednarodni zborovanji, v juniju kongres mladih zadružnikov, ki se ga je udeležilo nad 300 zastopnikov iz mnogih držav, v avgustu pa seminar za tuje mladince in študente, ki se ga je udeležilo okoli 60 mladih ljudi iz evropskih in izvenevrop-ski držav. i* *, Kaj bo rekla mama Dečki in deklice, glava pri glavi. Tiho sedijo v klopeh. Danes so prvič v šoli. Tonček sedi v prvi klopi, glavo si je podprl z roko in gleda skozi okno, nič ne sliši učiteljevih besed. Potem pogleda deklico, ki sedi poleg njega, in seže po torbici. Stopi k vratom in jih odpre. »Kam greš, Tonček?« ga vpraša učitelj. »Iti moram, uro dolgo sem že tu. Kaj bo rekla mama?« «Le pridi nazaj!« ga pokliče učitelj. »Mama ne bo nič huda, ve, da si v šoli, in veseli se, da si že tako velik. Vsak dan boš prihajal. Učil se boš pisati in brati in šele, ko bo šolski zvonec zapel, boš skupaj s svojimi sošolci odhitel domov. In mami boš povedal vse, kar boš novega videl in slišal«. ELO PEROCI Kateri hočejo moja jabolka jest, ni treba nikoli jim mene otrest; le deblo poderi pod mano poberi. (zidmou-ji) PNEUM ATICI V \ t i0 * H j, 'lin Delavnica za vulkanizacijo in popravi*0 y V loga in prodaja gum - P1RELLI - MIC11 novih in rabljenih Bencin, olja in pribor za VESPE *" Ul. Fabio Fllzi 3 . TRST - Telef°n IHOTOM 48 DELFINO 160 CCM Postaja za usluge v Nabrežini: ZNIŽANE CE" Sil1 TRST, UL C. B A T T JS XLffly Tel.44-208 Telegr. IMPEXP UVAŽA« Vsakovrstni let, drva ta kurjavo, gradbeni material bi** / no novr SPECI AL1Z IR AN O P oV*!j ZA VSAKOVRSTNE KO&JPfc Dvanajst vej ima drevo, vsaka veja gnezda štiri sedem mladih se šopiri v vsakem gnezdu. Kaj je to? (o ja 7) Učiteljica se učila ni, in vendar starost in mladost uči. (vOjfujf) Kakor kljun odpiram žrelo platno žrem, sukno papir, to je meni lahko delo; kdo sem, reci, da bo mir• fflivots) 9^0° 9^ C v O V* ,o o tbst, 1*1-UL ORIANI 7 * . r. v bližini tbg* VELIKA IZBIRA °Bi IN PLAS A. PERTOT-FO TRST UL GiNNASTlCA 22 Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO OBIŠČITE MASI P 23. oktobra 1986 dnevnik Jfaši kraji in ljudje 5?£2131“ KKKKHHKHKHKSHKKESHKISKEiKHHHHSKlSSHHHSKHKSSHSBKHSHKHSKKaKSSKBSKSESSKSB ^SjVlRU 16. IN 17.GOSPODARSKEGA NAČRTA Flamsko kmetijstvo je zalo razvito. Skoraj ne najdete kmeta, posestnika, ki bi P° osnov ni šoli ne končal še triletne kmetijske Šole. Težko je primerjati naše kmetijstvo s flamskim — railika je prevelika, moj znanec je kmet in delavec. Zna mi pojasniti sleherno kmetijsko vprašanje. Pozna se mu, da je obiskoval dobro kmetijsko šolo. Pokazal mi je tudi druge kmetije in povsod so bile razmere približno enake kakor pri njem. To velja seveda samo za ta kraj. Drugje v Belgiji se kmetje ukvarjajo z različnimi strokami. Nekateri so zelenjadarji, drugi gojijo samo jagodičevje, tretji celo gojijo trto pod steklom itd. Na splošno se posvečajo tistim strokam, ki jim dajejo največ dohodkov. bližno takole: mali kmetje 3000 frankov na hektar, večji pa več. Kjer je zemlja boljša, so davki večji. V Belgiji pa plačujejo davek na skupno vrednost premoženja — brez izjeme vsi. Moj znanec plačuje na leto po 1200 frankov. Država plačuje davke vsem, ki imajo otroke, tudi kmetom, manjšim več kakor večjim. Moj znanec dobi za tri otroke 13.000 frankov na leto. V sklad za otroške doklade morajo vsi odrasli državljani plačevati določen prispevek. Kruh, sladkor in druge potrebščine tu kupujejo. Kruha pojedo razmeroma malo. Uživajo pa mnogo zalenjave, sadja , mleka, masla, marmelade, slaščic, jajc itd. Meso je precej drago in ga kupujejo zelo malo, Kolikor sem lahko opazil, ne živijo razkošno. Tudi alkoholnih pijač ne pijejo. Kmeta v gostilni težko najdeš .Imajo pa mnogo sodobnih pripomočkov za olajšanje in olepšanje življenja. Naš znanec uporablja na svojem posestvecu kosilnico in stroj za grabljanje, gospodinja pa ima celo stroj za pletenje. Nedavno si je kupil novo kolo. Ni mu všeč in kupil si bo drugo. Mnogi kmetje imajo motorna kolesa, nekateri premožnejši pa razen strojev in traktorja še avtomobil. Kmet nosi med tednom cokle in polite Mače, v nedeljo pa se vozi z razkošnim avtomobilom. glednost in dokler jo bi.mo krpali le z gramogom, bo voda opravljala svoj razdiralni posel. Samo asfaltiranj-j bi ji moglo pomagat1. Občina naj tudi ne pozabi na obcestne nasade z drevjem, ki bi čim prej zasenčilo to pot in tako ublažilo vročino, ki v poletnih dneh muči ljudi in žival:. Umestni bi bili vmes orehovi nasadi, čeprav bolj redki. Sploh bi bilo priporočlpvo, da bi občina preskrbela dobre o-rehe tudi gospodarjem in za to čimprej zbrala naročil«. O-reh je bil in bo tudi v boduče cenjeno drevo, a bo žal, če ne bomo skrbeli za nova drevesa, kmalu izginil. Kako namerava naša mladina uporabiti dolge zimske večere? Prepričani smo, da jih bo izkoristila s čim večjim pridom. Tudi mi se strinjamo z željo po predavanjih, ki jo izražajo razne vasi. Vsi smo zelo potrebni pouka mladina, ki šele stopa v življenje, pa še najbolj. Naša dolžnost je. da ji kažemo pravo pot. Iz Gorice skozi sovodenj-sko občino na Zagraj in Gradiško vodi slaba cesta, ki pa je zelo prometna, saj se dnevno po njej vozi veliko število občanov, ki hite na goriški trg ali na delo v tovarne. Tudi kot turistična točka so Sovodnje, ki leže med Vipavo in Sočo, zelo privlačne In privabile bi še vet tujcev, če bi pokrajina, h kateri cesta spada končno odobrila načrt sovodenjske občine za asfaltiranje tega važnega objekta in občini tudi finančno pomagala. Kaj bodo gradili dolinski občini ? zaradi tega večkrat slišati pritožbe. Mala sprememba, iz Stavbe osnovne šole bodo prenesli stanovanje v stavbo o-troškega vrtca. Kaj res tli mogoče dobiti stanovanja drugje? Omeniti je treba še, da bodo prekrili dolinsko šolo, za kar je bilo določenih 6 milijonov lir. Upamo pa, da je ne bodo prekrili v zimskem ali deževnem času, kot pred leti v Boljuncu. Med ostalim so določili 2,5 milijonov lir za razna obnovitvena dela v šoli na Pesku. S to stavbo je pač smola; kakor je znano, se je strop utrgal že med gradnjo. Popravili so, šola se je na prvi pogled zdela zelo lepa in v redu, toda vsako leto imajo težave, piha, Vrata ropočejo, streha pušča itd., čeprav je zgradba stara le 3 ali 4 leta. Upati je, da jo bodo zdaj temeljito popravili; za to bi se moral bolj zavzeti tehnični urad. Kakor je znano, potrebujejo v dolinski občini približno 80 stanovanj; za najnujnejše potrebe bi morali zgraditi vsaj tri stanovanjske hiše. Za to je občinska uprava tudi zaprosila, a zaman. Po raznih vaseh imajo pa še druge, večje ali manjše potrebe. V Ricmanjih na primer Si že nekaj let želijo javni telefon, tu boljšo razsvetljavo, tam ureditev poti, itd. Napraviti bi bilo treba še kaj za razvoj turizma in zu dvig kmetijstva. Na najvišjih mestih pa pravijo, da si bodo morale občine v. prihodnosti pomagati same z lastnimi sredstvi brez nikake druge pomoči. To bo zelo težavno spričo vedno slabših gospodarskih razmer in pasivnosti teh krajev; občinske može pa čakajo težke naloge, na katere je treba, da se pripravijo. Sovodenjski občinski svet z županom tov. Joželom Ce. ščutom že štiri leta vzorno upravlja občino. V tem času' je bilo mnogo storjenega; na Vrb Je bila napeljana električna razsvetljava, v So-vodnjab so zgradili otroški vrtec, popravljenih Je bilo mnogo občinskih cest itd., sedaj pa grade in Je že pod streho štlristanovanjsko poslopje, v katerem boSta našli udoben dom tudi dve so-vodenjskt družini, k| sta mnogo let morali živeti v lesenih barakah na robu vasi. JIJT0V0 PLATNO Premalo nakazil za ceste Naša občina ima, kot znano, dolg trak zelo slabih poti, ki se jih motorna vozila izogibljejo kolikor le morejo. Iz letošnjega gospodarskega načrta v znesku 46 milijonov, nakazanih naši občini, bodo le-te dobile okrog 1/5, kar je zelo malo. Oblast bo morala priznati, da vzdrževanje občinskih poti občino preveč obremenjuje in zato bo morala za razbremenitev nekaj ukreniti, saj so lete deležne vedno večjega deleža splošnega cestnega prometa. Razveselili smo se vesti, da je država nakazala za zgrad-njo nove šole 25 milijonov. Končno bo tudi naša mladina že s prihodnjim šolskim letom zamenjala sedanje nezdrav« šolske prostore s sončnimi. na drobno in na debelo kupuje in prodaja MEDJA VAS ULICA FONDERIA 10 TEL. 90-720 Urediti ie treba obcestne nasade Za dela ustanove Selad je bilo za tekoče proračunsko leto odobrenih naši občini 44 milijonov lir. Ta znesek je namenjen v prvi vrsti za ro-pravilo in ureditev občinskih poti. Občini je znano, da smo Medvejci z našo potjo proti StiVanu na slabem. Velika strmina te poti ovira njeno pre- DARILNE PAKETE S polja »e vračata; voz Je naložen s koruznimi stebli, ki bodo prišli prav za steljo živini. Dela na polju Sdvo-denjcem ne primanjkuje. Od Peči pa do letališča, ob Vipavi In Soči ležijo njih obsežne in lepo obdelane njive. Na njih kmetje nasadijo razne kulture, vendar pa so v zadnjih letih Sovodenjci začeli z največjo vnemo gojiti predvsem raznovrstno povrtnino. H jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate, šivalne stroje in vse druge potrebščine *a gospodinjstvo pošilja Giacomo Vatovec - Succ Pri malem kmetu y Belgiji Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPO RT rovimi in kalijevimi gnojili gnoji jeseni, pozimi in spomladi, z dušičnatimi pa spomladi in med letom. Povprečno so umetna gnojila po 3,6 franka. Hlevskega gnoja imajo malo. Telenjadnega vrta je kakšnih 5 arov, lepotnega nekaj več, sadovnjak pa obsega "C aro«. Vse to je prišteto k 4 ha travnikov. Posestvo je torej majhno, denarni promet pa je velik. Moj znanec pa hodi tudi v službo. Včasih se pripelje s konjem na majhnem vozu z gumijastimi obroči, da v parku vozi. Koliko dobi za konja, ne vem, sam pa zasluži po 24 frankov na uro. Na leto zasluži 57.600 fr. in nekaj še s konjem. Proda precej jajc in do tri teleta na leto. Seveda pa so izdatki veliki. Za umetna gnojila izda okrog 13.000 frankov, za močna krmila 15.480 frankov; drugi izdatki pa so manjši. Kupuje kurivo, predvsem premog (2500 kg po 1,75 fr. - 4350 fr.)_ Vsaka hiša ima za kuhanje tudi plin, ki ga kupujejo v velikih jeklenkah. Za plin izda 2750 fr, na leto. Skupni letni dohodki znašajo 158.100 fr. izdatki pa 35.580 fr. Tem-Ijarine moj znanec ne plačuje. Davke od zemlje plačujejo le večji kmetje in tisti, ki nimajo otrok. Brez razlike velja za večje in manjše kmete, da so tem manjši davki, čim več je otrok. Moj znanec sploh ne plačuje davkov. Kmetje pa, ki nimajo otrok, plačujejo v tej okolici pri- ima dohodke le od mleka. (Koliko mleka pa prodaste na dan?» sem ga vprašal. — (Zdaj, ko so krave na paši, po 80 litrov, pozimi pa okrog 60 litrov*, je odgovoril. Tega skoraj nisem mogel verjeti, kmalu pa sem se na travniku prepričal, da ima res samo štiri krave. Pomislil ,Sem, da pri nas marsikateri kmet pri štirih kravah ne proda na dan niti po 20 litrov mleka. — Krave mojega znanca so precej močne, po kakšnih 500 kg težke. Povedal mi je, da so «holandske pasme*. To so belo in črno šekaste, z majhnimi, naprej zavitimi ro-gOvi in z vimenom kakor sodček, (Najbrž gre za znano frizijsko pasmo. Op. ur.) Pasle so se na ograjenem Sovudenjd pridelajo največ rdečega radiča, zaradi katerega so postali znani ne samo na Goriškem ampak tudi v Trstu, kamor ga pozimi pošiljajo v velikih količinah. Delo seveda ni posebno lahko, potrebno Je veliko truda, da se radič presadi iz zemlje v topel prostor, kjer še nekaj časa raste, dobi lepo rdečo barvo in postane tako dober za trg. Na sliki vidimo njivo z radlčem, tako visokega seveda ne najdemo na trgu; iz posameznih glav, ki so bile delj časa na toplem, izrežejo pridne roke sovodenjsklb žena in deklet srce. VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CHISPI I« — TEL. 93-502 ULICA DE1.LE MIL1ZIE 11 — TEL. #6-510 .V’ v dveh obrokih. Z* ceste Domjo-Log V »dobrenih 6,5 milijo- NOVOSTI TTni\/fTl\l(l Radio TELEEUNKEN - J J U LVl 1LVI U M F-SPREJEMA BR 1 ,Amr ....._. im 42.000 l*radi prometa pa bi % to cesto, ki je v več % Pr*0zka, razširiti in u-m 'Q i odsek Log-Ricma- s* del od Ricmanj do t ta le»e nad vasjo, za \ a Potrebovali večjo V ^ naria. s* po^Uvllah bodo razširili Nlj .Vasi, pri tem bomo t Ho v^dšiti dve hiši, da X y ®s> lahko vozil avto-LV°W , el)enegu bodo za-a 0 kan- * gospodinje, ker h' v Iwno zgradili pralni-k*1. lavu- * Pa bo po dol-»i* otrCfVaniu re^eno vpra-W° k*Sa vrtca, ki bo »lle Pien °dpn v ,tavbl’ Ki d* od nekai letl kuP1,a Vm 19 n.neke8a vaščana. Za kNv vrtcu m za doki'1'1'*, t ovanja občinskega l,.9 oinL1 bo v isti stavbi, j* Dbč,„?nih 1.5 milijonov J do **' tajnik je nam-0piu 0.®dai stanoval v po-n°vne jole in je bilo DREV. XX SEPTEMBRA 15 Potem ko smo zavili lz Sovodenj proti Rubijam se pred oaml odpre krasen razgled na Vipavo in mosta, ki vežeta levi breg z desnim bregom te reke. katera se nedaleč od tod Izliva v Sočo. Most za promet Je seveda mnogo nižji od železniškega, po katerem tečeta dva tira. Mnogo vlakov pelje podnevi in ponoči tod mimo, vendar pa se bo njih število zelo zmanjšalo, če se bo izvršil načrt tržaških gospodarskih krogov, ki predvideva odcepitev glavne železniške proge pri Zagraju in njeno usmeritev proti kraju San Giovanni. v vse kre/e tudi v inozemstvo HINIE korenina Nova precizna ura švicarske znamke Preden pridemo na glavne cesto Gorica-Trst. moramo skozi prijazno vasico Gabrje, ki Je stisnjena pod hribom Sv. Mihaela. Tu so doma pridni kmelovalci, delavci in obrtniški pomočniki, ki ti svoj zaslužek iščejo v gori-skih podjetjih. Življenje poteka mirno v tem delu sovodenjske občine, le od časa do časa se domačini oglase po svojem obči »kem svetovalen z zahtevo po ure-ditvi tega ali onega komunalnega problema. Zaenkrat je najbolj pereče vprašanje otroškega vrtca. 7.500 16.000 18.000 l|£0Co L,.,»M«., K. Vh8Sjadn° poznajo vse »Vlj^ ostalim pa jo h ®0, ie v ns tem dopisom: N ,°tej Derovljah 23. 10. S, na^Ohov 8 9r’ leti 17 r?9 I«? katerii* lmela 10 °->i|Si f^otna) so ž'vi: V ■ ihi Zeli pa nl rec. vm "V*- i* želimo da ?dravil1 lpt v lOo-ietr,■ bom° česti- Novo poštno poslopje gradijo v Doberdobu, toda občani se boje, da ga zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ne bodo pravočasno spravili pod streho. zahtevajte od svojega urarja uro znamke ARHOM oktobra PRIMORSKI DNEVNIK Objavljen zakon o rotacijskem fondu Iz Rima poročajo, da je bil včeraj objavljen v Uradnem listu italijanske republike zakon št. 908 od 18. oktobra 1950, ki nosi uradni naziv »Ustano-vitev rotacijskega fonda v korist gospodarskih pobud na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini*. S tem je bil napravljen zadnji uradni akt v zvezi s sprejemom zakona o rotacijskem fondu in je sednj zakonski postopek izčrpan. Za. kon je treba pričeti čimprej izvajati v praksi. Mnogo se govori o imenovanju različnih predstavnikov v odbor, ki bo upravljal rotacijski fond, saj so različna ministrstva že imenovala svoje člane. Pričakuje se, da bo odbor sestavljen čimprej, tako da ne bo prišlo do ponovnega nepotrebnega zavlačevanja. | KOLESABST Anguetil Za odstranitev šovinizma Danes Milan v Trstu ne bo motilo. Glavno je, imeti pretvezo za napadanje. Zaradi tega smo mnenja, da je predlog za popravilo spomenika zdrav in sprejemljiv; volja po prijateljstvu med tukajšnjimi ljudstvi je premočna, da bi mogle laži o-koli nekega dogodka ustaviti tek razumevanja med narodi. To voljo je po podpisu videmskega sporazuma o obmejnem prometu dokazal tudi naš župan dr. Bernardis v svojem intervjuju nekemu go-riškemu časnikarju; prepričani smo, da se njegovo mnenje do tega vprašanja ni spremenilo. Včeraj JuveDtus-Novara 5J:5S (1:2) Današnja tekma bo gotovo v milanskem pa bo zanimivost privabila na stadion veliko prvi nastop Schiaffina v Tr-množico gledalcev. V tržaškem stu. Moštvi bosta nastopili v moštvu bo spet v vodsvu Zaro, sledečih postavah. TRIESTINA Sol dan Bernardin Belloni Petagna Fontana Dorigo Svorenig Lucentinl Passarin Dal Monte Nordahl Schiaftino Mariani Bergamaschi Liedholm Pedroni (Maldini) Buffon 1. novembra splovitev nove petrolejske ladje Podrobnosti o cisterni Brezza, ki so jo tržiški delavci pričeli graditi februarja letos. 1. novembra bodo v tržiških ladjedelnicah splovili 19.000-tonsko cisterno «Brezza»; ladjo so pričeli graditi 2. februarja letos. Naročila jo je družba COSARMA iz Palerma. Cisterna je dolga 172,20 m, široka 22,20 m, na komandnem mestu je visoka 12,15 m; zmogljivost vseh cistern je 24,300 kub. m; s polnim tovorom doseže ladja 14,5 vozlov na uro. Vpisana bo v najvišji zavarovalni razred, za petrolejske ladje, ki vozijo na dolgih progah. Ladja je grajena tako, kot predvidevajo določila mednarodnega dogovora iz Londona od leta. 1948 o varnbsti življenj -na morju. Ladja je povsem enaka cisterni «Aurora», ki so jo splovili 6. avgusta letos. Trgovinska zbornica opozarja vse obrtnike, da bo v četrtek 27. oktobra zapadel rok za predložitev prošenj za vpis v seznam obrtniških podjetij, katerega je z ukazom ustanovil vladni generalni komisar. Prošnje sprejema poleg trgovinske zbornice tudi združenje obrtnikov. Člani Slovenskega gospodarskega združenja lahko izpolnijo prošnjo tudi na tajništvu zflruženja. S seboj morajo pri. nesti usposobljenostno spričevalo za opravljanje obrti, občinsko dovolilnico za opravljanje obrti ali morebitno potrdilo o vpisu v register tvrdk pri trgovinski zbornici. Vpis v spisek je zelo važen, saj obrtniki, ki ne bodo vpisani, tudi ne bodo mogli uživati ugodnosti, ki so že uvedene ali še bodo v korist obrtništva. • • • Trgovinska zbornica sporoča da so v sobi št. 22 na vpogled predpisi o italijansko-holand-skem sporazumu glede kontin-genčnih list veljavnih od junija 1955 do junija 1956. Tržaška hranilnica revnim (lijakom Ob priliki mednarodnega dneva varčevanja je tudi letos Tržaška hranilnica dala na razpolago za razdelitev med potrebne in vredne dijake v Trstu skupno 2.400.000 lir. Od te vsote bodo razdelili 10 nagrad po 50.000 lir med univerzitetne študente prvega letnika; 44 nagrad po 25.000 med dijake višjih srednjih šol; 40 nagrad po 10.000 lir med dijake srednjih tol in 40 nagrad po 10.000 lir med dijake strokovnih šol. Tržaška posojilnica je poleg tega dodelila še 330.000 lir za podpore po 10.000 lir in 5.000 lir najbolj potrebnim dijakom višjih in nižjih srednjih šol ter strokovnih šol. Zagatti Beraldo MILAN TORINO. 22. — Čeprav se je prvi polčas končal s prednostjo Novare v razmerju golov, je le imela Juventus bolj povezano in organizirano igro. V 24’ je dosegel prvi gol za Juventus Montico, ki je izkoristil priložnost, ko sta vratat Corghi in branilec De Giovan-ni, oba od Novare, v lovu za žogo trčila skupaj. Novara v 29’ izenači po Bro-neeju, ki pošlje v mrežo žogo, ki jo je iz kota streljal Savio-ni. Po lepi akciji Arceja, ki je preigral več igralcev in podal Piccioniju, je ta dosegel nekaj sekund pred koncem polčasa drugi gol za Novaro. Juventus izenači že v tretji minuti drugega polčasa. Potem so se Novarci skoraj ves čas branili, juventusovci pa napadali. Rezultat pa se ni več spremenil. JUVENTUS: Viola, Turchi, Garzena, Oppezzo, Nay, Emoli, Bartolini, Montico, Colella, Bo-niperti, Praest. NOVARA; Corghi, Pombia, Capucci, Feccia, De Giovanni, Baira, Piccioni, Ejdefial, Arce, Bronee, Savioni. Sodnik: Campanati iz Milana. Strelci: Montico, Bronee, Piccioni v I. polčasu, Montico v II. polčasu. predvaja danes ob 16. uri OdgovoraI urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trs« jutri 24. t. m. c Metro G. M. predvaja danes 23. t.m. z začetkom ob 17. uri barvni film po romanu Emilia Salgarija: Tirnanič izbral igralce za Iri tekme z Avstrijo Igralci A in 6 - reprezentance se bodo pripravljali v Mariboru BEOGRAD, 22. — Zvezni ka- skem Interju. Zdi se, da je petan Aleksander Tirnanič Je švicarski igralec prejel 250.000 nocoj določil sledeče Igralce za frankov, tekme z Avstrijo, ki bodo 30. ------- in^Beo" adu"^"’v zagrebu Blizu 70 m rekord A-REPHEZENTANCA; Bea- y TTlPtll Iffinin ra, Stojanovič, Belin, Zekovič, U Crnkovič, Boškov, Horvat, FORLI, 22. — Na tekmova-Krstič II, Pajevič, Rajkov, Ml- nju v metu kopja je 17-letni lutinovič, Vukas, Bobek, Vese. Raffaele Bonaiuto vrgel kopje linovič in Zebec. 69,57 m ter tako izboljšal ita- B-REPREZENTANCA: Kralj, lijanski rekord v metu kopja. Krivokuča, Stankovič, Herceg, Prejšnji rekord je imel Zig-Stipič, Ljubenovič, Juričko, giotti, ki ga je postavil 1. 1954 Tasič, Ferkovič, Ognjanov, z 68,75 m. Bonaiuto je dosegel Mujič, Lipošlnovič, Vidoševič, rekord pri petem metu. Zig-Sikič, Sonč in Živkov. giotti je dosegel znamko 68,19, Igralci določeni za A ln Lievore 65.45 in Farina 60,51. B-reprezentanco, so nocoj od-____________________________ potovali v Maribor z zveznim — kapetanom Aleksandrom Tir- KINO \ K KI ŽIT naničem in trenerjema Marja- -------------------------- novičera in Čuvajem. predvaja danes 23. t. m. MLADA REPREZENTANCA: Gereš, Ivovič, Cokič, Radovič (Hajduk), Banožič, Bo-rozan, Santek, Popovič, Dubo-vič, Kuriovič, Radovič (Bnduč. nost), Ferhatovič, Prlinčevič, Rudinski, Ognjanovič in Seku-larac. Pozor na gobe Prodajanje izven pokritega trga je strogo zabranjeno Da bi se preprečile zastrupitve, naj prebivalci kupujejo sveže gobe samo na pokritem trgu na Korzu Verdi, s čimer se jim nudi jamstvo, da je blago užitno. Zaradi nadzorstva in varnosti kupovalcev, bo vsak koš, odnosno posoda z gobami v prodaji označen z napisom, ki bo dokazoval, da je bilo blago pregledano. Nakup gob izven trga lahko predstavlja hudo nevarnost za zdravje, zlasti še, ker so na zadnjih pregledih ugotovili v prodaji precej strupenih gob. Županstvo odreja, da je prodajanje gob izven pokritega frga ' najstrože zabranjeno, kršilci bodo strogo kaznovani, blaga pa jim bo zaplenjeno. uoDeraoDski župan pri goriškem prefektu V petek popoldne je goriški prefekt dr. De Zerbi sprejel doberdobskega župana g. Ferletiča, s katerim se je razgovarjal o raznih vprašanjih, ki se tičejo dobedob-ske občine. predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 16. uri in J® 24. t. m. z začetkom ob 18. uri film v Cinemasc® Padec na ulici Ko je 56-letni Avgust Fi-gelj iz Ul. Garzarolli št. 10 v Gorici včeraj dopoldne šel proti domu, se mu je po nesreči zdrsnilo. Pri padcu si j s poškodoval levo nogo, za kar ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer sc mu ugotovili verjeten zlom levega gležnja. Prosvetno društvo JEZERO . DOBERDOB Danes 23. oktobra ob 16. uri nastopi Slgvensko narodno gledališče iz Trsta s komedijo Jana de Hartoga DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 17 - tel. 33-49; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Alessani, Ul. Carducci 12 tel. 22-68. Sopotnika Z lestve |e nadel Rešilni avto Zelenega križa je včeraj okrog 13.30 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 16-letnega Emila Mi-kluš iz Steverjana, Sčedno št. 24. Mladenič je pri delu padel z lestve ter si izvil la- ket leve roke. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 16. do 22. oktobra 12 rojstev, 9 primerov smrti, 6 oklicev in 5 porok. Vaščane in okoličane vabimo k udeležbi. Gospodične ne ozirajte se za mornarji Igralci: BOB HOPE BETTY HUTTON BING CROSBY Igralci ANN BLYTH EDMUND PURDOM JOHN ERICKSON Wales Anglija 2:1 CARDIFF, 22. — V nogometni tekmi je VVales premagal Anglijo z 2:1 (2:0). Gledalcev je bilo 60.000. ZUERICH, 22. — Švicarska nogometna zveza je dovolila Vonlanthenu, srednjemu napa. dalcu Grasshoppersa, da prestopi k profesionalcem. Von-lanthen bo v začetku decembra začel nastopati v milan- CORSO. 14.30: «Karavana proti jugu«, cinemascop, T. Po-wer, S. Hayward. VERDI. 14.30: #Orli v neskončnost#, J. Stewart, J. Allison. CENTRALE. 15.00: «Neapelj se joče in smeje*, L. Taioli. VITTORIA. 15.00: »Zadnjih 5 minut#, L. Darnell in V. De • Sica. MODERNO. 15.00: «Kociss, indijanski heroj#, J. Lund J, Cljandler. CORSO ELEKTRODELA 1 iWU»’|U popravljamo solidno, hitro in z garancijo JDežni plašči paleto obleke nuknjičl hlače itd. Največja izbira konfekcij za moške, ženske in otroke: Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA nflftni Zaloga „Liquigasa" in TRST-Opčine vseh vrst štedilnikov Zopnas Trg Monte Re 4 (pri šoli) UUUtll _______________ P vse že bolj ali manj obrabljene, tako da bi niti najmanj ponošene ne bil mogel obleči. Nekoliko preohlapne hlače so slabo očrtavale obliko nog; podoba je bilo, kakor da se mu opletajo okrog mčč, in videti so bile obnošene, kakor je sposojeni obleki vobče poznati, da ni bila umerjena za ude, ki jih slučajno pokriva. Edini frak je bil kar dober, kajti našel je bil takega, da je približno ustrezal njegovi velikosti. Počasi se je vzpenjal po stopnicah; srce mu je utripalo, duhU mu je morila tesnoba; najhuje ga je vznemirjal strah, da bi ne bil videti smešen; kar je uzrl nasproti sebe gospoda v večerni obleki, ki ga je gledal. Tako blizu sta stala drug drugemu, da se je Duroy nehote za korak umaknil, potem pa osupel obstal: saj to je bil on sam, njegova slika v visokem, do tal segajočem zrcalu, ki je raztezalo hodpik prvega nadstropja v dolgo galerijo. Navdušen stresljaj veselja ga je prešinil, toliko boljši je bil videti, nego bi si bil mislil. Ker je 'imel doma samo majhno ogledalce za britje, se ni bil mogel vsega hkrati videti v njem, in ker je ogledoval le posamezne dele svoje zasilne oprave, še te kaj slabo, so se mu zdele pomanjkljivosti dosti nujše, in misel, da je smešen, ga je spravljala ob pamet. A glej si, ko se je zdaj nenadejavši uzrl v zrcalu, se v prvem hipu niti spoznal ni; imel se je za nekoga drugega, za človeka iz boljših krogov, ki se mu je zazdel na prvi pogled prav spodoben, ves ko iz škatlice. In zdaj, ko se je še natančneje ogledal, je moral priznati, da je celota res zadovoljiva. Tedaj se je jel študirati, kakor delajo igralci, kadar se uče svojih vlog. Smehljal se je sam sebi, si ponujal roko, delal kretnje, izražal občutke: začudenje, veselje, pohvalo; poskušal je razne stopnje nasmeha in izraze oči, s katerimi bi se pokazal damam udvorljivega ter jim dal razumeti, da jih občuduje in želi. Nekje na stopnišču so se odprla vrata. Ustrašil se je, da bi ga kdo ne zalotil, in se je jel hitro popenjati na vrh, v skrbeh, da bi ga kak prijateljev gost ne bil videl pri tem spakovanju. Forestier je vstal: «No, torej pa zbogom. Na svidenje jutri. Da ne pozabiš, rue Fontaine 17, o pol osmih.* »Velja, Jutri na svidenje. Hvala ti lepa.*^ . Segla sta si v roke in časnikar je odšel. Brž ko je zginil, se je Duroy začutil prostega in znova veselo potipal zlatnika v svojem žepu; nato je vstal, se hitro spustil v gnečo in jel iskati z očmi. Kmalu je zagledal tisti dve zenski, svetlolasko in rjavko, ki sta v drži ponosnih beračic še zmeraj romali med gne- težem moških. ' Krenil je naravnost proti njima, ko pa je bil čisto blizu, si mahoma ni več upal. Rjavka mu je rekla: «Se ti je jezik spet razvezal?* Zajecljal je: »Borne*, samo to besedo, nič drugega ril mogel spraviti iz sebe. • • Vsi trije so bili obstali sredi sprehajališča in zagozdili gibanje drugih, da se je kar vrtinec napravil okrog njih. Tedaj ga je mahoma vprašala: «Greš k meni?* Ta pa je, drhteč od pohote, surovo odvrnil: »Grem, ali v žepu imam samo en louis* Malomarno se je zasmejala: «Nift ne dč.» In v znamenje, da Je njen, se mu je obesila na komolec. ' Ko sta odhajala, je pomislil, da si z ostalimi dvajsetimi Tanki lahko sposodi družabno obleko za jutri zvečer. U. »Kje stanuje tu gospod Forestier, prosim?* »V tretjem nadstropju, vrata na levo.* Hišnik je bil odgovoril z ljubeznivim glasom, ki Je razodeval spoštovanje do njegovega stanovalca. In Georges Duroy se je vzpel po stopnicah. Malce v zadregi je bil, plah, takisto ko da bi se neugoduo počutil. Prvič v življenju je Imel frak na sebi, in celotni vtis njegove oprave ga je vznemirjal. Čutil je, da je v vsem pomanjkljiva, tako čevlji, ki sicer niso bili lakasti, čeprav sicer še dokaj fini, kajti pri nogah Je bil spogledljivec, kakor srajca za štiri franke petdeset, ki jo Je bil prav tisto jutro kupil v Louvru in ki se Ji Je premalo trdi naprsnik že začenjal mečkati. Njegove druge, vsakdanje srajce so bile GUY DE MAUFASSANT 1 — —t..,. J. ira inuia uapru o .in ' nj- , in svojo željo, da bi prišel na konja, z odločno*.L t>ij jo je zavedal, in svojo neodvisnostjo duha. Na^ „v««1 kar stekel, se v skok popel do zadnjega nadstr e „v j tretjim zrcalom je obstal, si s privajeno kreti J brke. U*HIcrnll IrlnVuilr /-Ir« ci laCP IH .il. brke, privzdignil klobuk, da si popravi lase, ,nma polglasno, kakor pogostokrat: »To je pa res sijaJ pozv° j t ba!» Potem je stegnil roko do zvonilnega gumba , njirn < Vrata so se skoraj tisti mah odprla in Pr® stal sluga v črnem fraku, resen, obrit, tako 0 l0gel r in vas je povabil za nocoj k nama na vecerj • (Nadaljevanj6 (LEPI STRIČEK)