■ i I l ^ г ,
/ 4»

St./№ 8
Avgust/Agosto 2006
letnik/anno XVI
Jesenskim volitvam na rob
koga boste volili?
Naneslo je, da sem bila (kmalu po osamosvojitvi Slovenije) na službenem potovanju v Franciji prav v času, ko so se tam odvijale priprave na državne volitve. Na vseh televizijskih postajah so se vrstili kandidati, odgovarjali na vprašanja, se soočali s somišljeniki, z nasprotniki. Volitve so bile seveda tudi tema razgovorov z agentom družbe, ki me je poslala na službeno pot.
Bila sem še vsa sveža od navdušenja, da imamo zdaj tudi mi večstrankarski sistem, da smo uspešno speljali drugačne volitve, da poznamo pojme levi, desni in koalicija in še katerega, da smo na tem področju končno enakovredni Evropi, ki nas je (ne posebno nežno...) vzgajala dolga stoletja in kamor smo vendarle spadali po svoji miselnosti in navadah. In sem se v razgovorih o politiki kajpada čutila enakovreden partner francoskemu agentu. Pa me je premagala radovednost in sem mu zastavila vprašanje, kakršnega ne zastavljam svojim rojakom v domovini: „Katero stranko boste pa volili?" Presenečeno je dvignil obrvi. "Stranko?" je zategnil, "volil bom človeka, kateremu zaupam. Človeka, ki me je prepričal, da ima prav in za katerega vem, da je že v preteklosti znal držati besedo ali pa se javno opravičiti, če mu kakšne obljube ni uspelo ^ nadaljevanje na 3. strani
MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV PREKO TRAJNIKA Z B.A.
i do 300.000,00 SIT !!!(obvezna zadnja plačilna lista)
шч.
Lov na zadnje vroče žarke (foto: AZ)
iz
vsebine
PIRAN: Meščani odhajajo, pa kaj!
RAČUNOVODSKI
SERVIS
PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol.net
ŠOLARJEM ŽELIMO USPEŠNO NOVO ŠOLSKO LETO!
Stavbenik
gradi
za
srečne ljudi.
Wprlmor)e IOI
3
STAVBENIK/gradbeništvo d
Ulica 15 maja 16, Koper
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Obala 16 Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30, GSM: 041/35 22 00 www.obala-nepremicnine.si
mag. tomi brezovec: »daleč od elitnega turizma!«
Tomi Brezovec (41) je otroštvo in mladost preživel v Piranu in Luciji, od leta 1997 pa živi v Portorožu. Gimnazijo je končal v Piranu ekonomsko fakulteto v Ljubljani ter magistriral iz turizma na angleški univerzi v Bourtmouthu. Trenutno na Primorski univerzi pripravila doktorat iz turizma. Zaposlen je kot predavatelj na portoroški visoki šoli Turistica, kjer je tudi prodekan za gospodarske zadeve Prosti cas. ki ga skorajda m. izrabi za zbirateljstvo. Že od malih nog - začel je z znamkami in članstvom v portoroškem filatelističnem klubu' zbira razglednice, prospekte, praktično vse. kar je povezano s človekom, ki potuje. Sad te ljubezni je tudi muzej turizma ki ga ustanavlja skupaj s Slobodanom Simicem v nekdanji Drogini poslovni stavbi. Brezovec je srečno poročen, žena Aleksandra, prav tako predavate Ijica na Turistici, mu je pred enajstimi leti povila dvojčka, Petra in Ano
Tomi Brezovec (foto: až)
Morda se motimo, zdi pa se, da se turizem v naši občini ne razvija v nekem skladnem toku. Kaj je narobe s sedanjim načinom razvoja?
V Portorožu žal ne razvijamo celovite turistične ponudbe. Vse je prepuščeno hotelom in njihovim pobudam. Najbolj razvojna leta v Portorožu so bila 80. leta v času TOP-a, ko je bila turistična ponudba med seboj povezana in usklajena. Poleg povezovanja danes pogrešamo tudi inovativnost v turistični ponudbi. Strinjam se z g. Pergarjem. vodilnim možem Kompasa, ki meni, da Portorož sploh ni mondena turistična destinacija, za kar ga imajo nekateri. Portorož je, kot se reče, le 'prvi na vasi'. Morda vzrok tiči tudi v tem, da je bil kraj v manj kot stoletju pod okriljem kar petih držav, zato ni mogel dosledno razvijati in utrjevati svojega imidža, ki se je pravzaprav spreminjal z vsakim novim 'gospodarjem
Ste strokovnjak na področju turizma. Kakšno je vaše teoretsko videnje razvoja našega turizma, upoštevajoč seveda naravne in druge danosti?
Navkljub več kot pohvalni obnovi hotela Palace, ali pa prav zato, velja za Portorož duhoviti rek: 'Glava v zlatu, noge v blatu'. Še tako dobra hotelska ponudba je še vedno samo sekundarna ponudba, treba je razvijati primarne turistične privlačnosti. V katero smer se razvijati? V Portorožu bi lahko dali več poudarka pestrejši kulinarični ponudbi,
nakupovalnemu turizmu, kakovostnejši zabavi za mlade, dodatno bi morali vlagati v estetiko in funkcionalnost javnih površin, na primer v otroška igrišča, parke, promenade, kjer bi se 'dogajal' Portorož. Premalo je tudi ponudbe, ki bi goste v Portorožu pritegnila oziroma zadržala v deževnih ali hladnejših dnevih. Resno bi bilo potrebno preučiti pripombe gostov in strokovnjakov in predvsem doreči, kakšno strukturo gostov želimo. Resnica je, da smo danes daleč od elitnega turizma, po katerem mnogi hrepenijo. Turizem je kot ekonomska kategorija namreč vedno le odraz kulture in socialnega okolja.
V kolikšnem času bi se lahko stvari začele premikati na bolje?
Velika hotelska podjetja so nenehno sredi naložb in obnov svojih objektov in težko delujejo kot pobudniki dogajanj zunaj svojega prostora. Občina, ki kot poklicana za usklajevanje različnih interesov, skrbi za ravnovesje, bi morala vzpodbujati tudi manjše turistične dejavnike, recimo sobodajalce. Ti so kot celota takorekoč dodatno portoroško hotelsko podjetje. Skrivnost uspeha je v usklajenem sodelovanju vseh dejavnikov, vključno s civilno družbo. Sam zagovarjam razvoj turizma, ki bo po meri lokalnega prebivalstva, ne zgolj kapitala.
Kdo bi po vašem lahko odločilno vplival, da bi se naš turizem razvijal v smeri, ki bi ohranjal okolje in prinesel čim več koristi za vse? Kaj lahko k temu prispeva na Turistici izobraženi kader?
Študentom skušamo predstaviti turizem z vseh zornih kotov, saj je prav celovito razumevanje področja predpogoj za uspešno poslovanje in razvoj panoge. Šele ko razumemo, da turizem ni le gospodarska dejavnost in da vsestransko vpliva na življenje v kraju, kjer se odvija, lahko pričnemo sprejemati razvojne ukrepe. Na Turistici, edini slovenski tovrstni visoki šoli, študijske vsebine podajamo celovito, ne parcialno, zato s tega vidika težko govorim o specifičnih prispevkih k razvoju portoroškega turizma. Vsekakor študente seznanjamo z domačo in svetovno turistično
realnostjo in jih vzpodbujamo k ustvarjalnosti. Glede trajnostnega turističnega razvoja Portoroža, pa je treba opozoriti, da je ta nekoč slovel kot zdravilišče, potem je postal letovišče in na koncu zabavišče. Danes ni praktično nič od tega. Čeprav še vedno razvija svojo primarno, zdraviliško dejavnost, ga po tem nihče več ne pozna. K trajnostnemu razvoju lahko prispeva le smotrno izkoriščanje in poudarjanje naravnih danosti, ki so lastne samo temu kraju; v mislih imam sol, fango, mikroklimo ipd. Portorož mora svojo izvirnost ponudbe graditi tudi v povezavi s Piranom, ki doslej ni bil načrtno vključen v razvoj turizma. Skratka, ponuditi mora nekaj svojega, umetno ustvarjene turistične privlačnosti so namreč pogosto kratkega daha. Tak razvoj nujno zahteva povezovanje javnega in zasebnega sektorja, ki pa, še enkrat poudarjam, ne smeta izključevati lokalnega prebivalstva in njegovih pobud.
Lahko poveste še kakšno besedo o muzeju turizma, ki bo nastal v nekdanji Drogini poslovni stavbi?
Izraz muzej turizma je morda nekoliko preozek, pretog. S kolegom Simičem raje razmišljava o nekakšni hiši turizma, kije živa, saj se bodo v njej poleg klasične postavitve eksponatov iz zgodovine portoroškega turizma dogajale tudi multimedijske predstavitve. vir-tualna potovanja v preteklost in prihodnost, gostovale bodo različne aktualne razstave na temo turizma in popotništva. odvijali se bodo tematski večeri, manjkala ne bo niti tematsko usklajena gostinska ponudba. In kar je še posebej inovativno za muzejski produkt, ki ga razvijamo, turizem ne bo prikazan le z vidika turista in turistične ponudbe, temveč kot celovit pojav, z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi vplivi. Muzej turizma je v osnovi namenjen Portorožu, njegovim prebivalcem, krepitvi naše identitete, šele nato obiskovalcem. Čeprav bo kot tak nedvomno popestritev turistične ponudbe, ne le Portoroža, ampak širše regije, bo muzej v prvi vrsti zgodba o Portorožu in Portorožanih.
(AŽ)
izpolniti. Ne zanima me, kateri stranki pripada; svetovni nazor je njegova stvar, kot tudi moj nazor ne zanima njega. Toda obljubil je, da bo za vse nas, tudi zame, naredil nekaj dobrega in jaz ga bom podprl." Preizkušala sem ga dalje:1'In če vas izneveri?" Odgovor je bil miren: "Dovolj zaupam njegovi zrelosti in čutu odgovornosti, da mu ob kakšni večji napaki ne bom takoj obrnil hrbta. Najprej se bom prepričal, koliko je v dogodku njegove lastne krivde in šele zatem se bom odločil, če se bom pridružil tistim, ki bodo zahtevali njegov odstop." Začudila sem se: "Odstop?" Dobila sem kratko lekcijo o demokraciji: "Kadar politik ne izpolni pričakovanj svojih volilcev, smejo le-ti zahtevati njegov odstop, to je menda logično. Sicer pa ponavadi že sam ve, koliko je ura in to stori sam - razen ako se hoče do kraja osramotiti."
O teh besedah sem kar lep čas razmišljala in kasneje sem se jih še večkrat domislila. Ali delamo prav, ko se na volitvah opredeljujemo za stranke samo zato, ker so njihovi kandidati slučajno istega prepričanja kot mi sami? Ali znamo dovolj dobro pretehtati človeka, ne le njegov deklarirani pogled na svet, na religijo, na socialo, na mir v svetu in rasno enakopravnost? Bo kdaj v bodočnosti prevladala miselnost francoskega agenta in bomo priče spontanim brezstrankarskim sistemom, kjer bodo vladali sposobni, dobri ljudje in ne z ideologijami obremenjeni stremuhi (ki kljub napakam in zlu, katerega povzročijo, zagrizeno vztrajajo na svojih mestih)? Bo kdaj človeštvo dovolj zrelo za življenje brez političnih spletk? - Morda bo kdaj tako. Ne vemo, koliko stoletij nas loči od tistega časa. Medtem pa nam ne preostane drugega kot dobro pretehtati, kaj si želimo in kdo so osebe, katerim lahko zaupamo, da nam bodo znale to nuditi. Vsekakor pa nas morajo pri tem voditi dobri nagibi, poštenost in nesebičnost. Voditi pa nas mora tudi neomajna odločnost, da bomo od človeka, ki se bo neodgovorno požvižgal na naše zaupanje, zahtevali odgovor. Kajti demokracija je tudi upravičeno zavračanje slabega, ne samo svobodna izbira.
Sonja Požar
rojena je »deteljica
c<
festival slovenskega filma
Med 14. in 17. septembrom bo v portoroškem Avditoriju in piranskem Tartinijevem gledališču 9. Festival slovenskega filma. Kot pravijo organizatorji, je glavni namen festivala predvsem nadaljevanje njegovega uspešnega umeščanja v lokalno okolje ter utrjevanje njegovega pomena v širši slovenski javnosti.
Letošnja prireditev bo navkljub skromnejši produkciji celovečernih filmov za ljubitelje filma bržkone še bolj privlačna kot lansko leto, predvsem zaradi ugodnejšega termina, lani je bil namreč prirejen mrzlega decembra.
Festival je razdeljen v različne sklope, od tekmovalnega programa za nagrado občinstva, mednarodnih koprodukcij, do retrospektive slovenskih kratkih filmov v obdobju 1945-1991. Zadnji dan ob 21. uri bo prikazan zmagovalni film »Festivala Sergio Amidei« Anche libero va bene režiserja Kima Rossija Stuarta.
Letošnji dobitnik Badjurine nagrado za življenjsko delo je režiser Peter Zobec Njemu v čast bo namenjen poseben večer s predstavitvijo knjige njegovih in naših filmskih spominov.
Festival slovenskega filma je torej nekakšen ritual in filmsko slavje hkrati, obenem pa tudi kulturni in poslovni dogodek.
(sp)
Če nekoga premagaš, si močnejši Če premagaš sebe, si močan
Kitajski pregovor
Nedavno je bilo ustanovljeno Združenje civilnih iniciativ občine Piran DETELJICA, ki bo sodelovalo na letošnjih lokalnih volitvah v piranski občini. Ustanovili so jo Društvo za trajnostni razvoj Istre, Društvo za razvoj javne besede, Gibanje za Sečovlje ter Lista za Portorožana. Na zelo dobro obiskanem ustanovnem sestanku v prostorih KS Portorož so sprejeli volilni program. Ta temelji na uveljavljanju socialne pravičnosti in vladavine zakonitosti, sonaravnega ohranjanja okolja kot razvojne priložnosti, doslednega spoštovanja in širjenja državljanskih pravic ter svoboščin in udejanjanju univerzalnih vrednot dobrega. Lista
Nada Kozina, kandidatka za županjo, ki jo podpirajo Lista Deteljica, SDS, 00 Piran in Zeleni Slovenije - Zeleni Pirana, (foto: až)
Deteljica bo skupaj s Slovensko demokratsko stranko, 00 Piran in Zeleni Slovenije - Zelenih Pirana na županskih volitvah podprla neodvisno kandidatko Nado Kozino. Koalicija za županjo občine Piran, kot se imenuje zveza, se je za podporo Kozinove odločila, ker menijo, da je prišel čas za spremembe, saj se je v piranski občini nakopičilo toliko problemov, da jim sedanja oblast ni več kos. Kozinova, 55-letna diplomirana ekonomistka, je aktualna predsednica Sveta KS Portorož in publicistka, izjemno pa je dejavna tudi v številnih civilnih gibanjih. V listi Deteljica bodo kandidatne liste za občinski svet in svete krajevnih skupnosti določili v prihodnjih dneh.
(až)
spektakel na morju
Med 1 in 3. septembrom se bo v Piranskem zalivu odvijala mednarodna dirka hitrih motornih čolnov za Veliko nagrado Slovenije 2006 »Class 1 POWERBOAT CHAMPIONSHIP«, ki velja za formulo 1 med dirkami na vodi. Ne glede na različne poglede na prireditev, je ta zdaj stvarnost in prav je, da organizatorjem zaželimo čim uspešnejšo izvedbo dirkaškega spektakla. Organizatorji so na predstavitveni novinarski konkurenci povedali, da bo v tem času v veljavi posebna prometna ureditev. Pričakujejo veliko množico obiskovalcev, zato so prometni zamaški skoraj neizogibni. Osrednje parkirišče bo na sečoveljskem letališču, kjer bo prostora za več tisoč vozil, do Portoroža pa bodo organizirani posebni prevozi Za potrebe dirke bodo zaprta parkirišča na Fornačah, na prireditvenem območju bo prepovedan vsakršen promet po vodi in zraku, zaprta pa bodo tudi kopališča.
Politika ni kurba
poziv občanom na volitve
Bližajo se volitve na lokalni ravni. Volili bomo svet krajevnih skupnosti, občinski svet in župana. Vključite se v volitve dejavno - kandidirajte na listah, volite najboljše!
Zadnja leta pada število občanov, ki gredo volit. Malo je tudi takih, ki želijo kandidirati. S tem se odrekajo svojim ustavnim pravicam. Izgovorov je veliko: enim se ne da, drugi mislijo, da premalo znajo, tretji si ne upajo, četrte ne zanima, kaj se dogaja v družbi, peti so celo zadovoljni s stanjem. Splošna krilatica pa je - politika je kurba. V politiko gredo pokvarjenci in taki, ki se hočejo okoristiti.
V	Grčiji sta izraza idiot in politik označevala dve vrst ljudi: idiotu se je življenje odvijalo samo v družinskem krogu, politik pa je bil vsak, ki se je kakorkoli zanimal za družbo.
Pojem politik je bil torej širši od današnjega, ko štejemo med politike le izvoljene. Danes preprosto ne moreš biti več idiot, mišljeno po starogrško. Vsi smo politiki - zasuti smo z vestmi od vsepovsod, o njih razpravljamo v družbi, s številnimi ljudmi doživljamo njihove težave in srečo, združujemo se ob reševanju elementarnih in drugih velikih nesrečah, zbiramo se na športnih, kulturnih, verskih in drugih prireditvah... Ob vsem tem spoznavamo problematiko skupnosti, sledimo potezam izvoljenih predstavnikov oblasti in jih ocenjujemo. Zaznamo predvsem tisto, kar čutimo, da je narobe, nepošteno ali kar nas ogroža. Jezni smo, če nam oblast in ustanove, ki jih plačujemo, ne pomagajo reševati osebnih stisk, spoznavamo, da svoje dolžnosti prepuščajo civilnim iniciativam, ki delujejo na prostovoljni in brezplačni osnovi.
V	nas mora priti do miselnega preskoka - od opazovanja in kritike moramo preiti v delovanje. Ob tem nas stisne - saj ne bi znali, saj si ne upamo, nemogoče je, da bi me izvolili, ker imamo to in to hibo, ker sem v preteklosti to in to zagrešil... Morda pozneje, ko bomo starejši in modrejši.
Nikar čakati! Nikoli ne bomo znali dovolj, nikoli ne bomo utegnili bolj. Za kandidaturo na volitvah ni ključno znanje, ampak srčnost in zavest, občutek pripadnosti družbi, zaupanje, skrb za okolje, pripravljenost na delovanje v dobro skupnosti. Če se dejavno vključimo v politiko, s tem prevzemamo odgovornost za usodo sebe in družbe, v kateri živimo.
To je resda težje kot pasivno opazovanje in godrnjanje. Če sami sebe postavljamo v vlogo žrtve, potem opredelimo druge kot mučite-Ije. Žrtve iščejo sočutja, mučitelji so vredni obsojanja. So krive okoliščine okoli nas ali smo sami, ker le nemo opazujemo?
Demokracija je med vsemi družbenimi redi doslej najboljša. Pogoj za uspešno demokracijo je, da so njeni člani dejavni.
Na politike se jezimo, a za dogajanje v prostoru smo odgovorni sami - ker se ne pustimo voliti in ker volimo take, ki se potegujejo za oblast iz osebnih nagibov.
Politika ne more pokvariti značajnega in načelnega človeka, ki razume politiko kot plemenito poslanstvo. Politično delovanje nalaga skrb za javni interes in je lahko zgledno. Za seboj lahko potegne vso skupnost in jo vodi v blagostanje.
Nada Kozina
Ker pametni popuščajo, neumni vladajo.
Množična kršitev temeljnih človekovih pravic
do kdaj še belokriška antena?
V zadnjem času se kar tako počez in lahkotno pisari o belokriški anteni in vsem, kar je povezano z njeno odstranitvijo z Belega križa po podpisani sodni poravnavi oktobra 2003. V Primorskih novicah z dne 24.8.06 z udarnim naslovom na prvi strani se je novinarka v članku o selitvi antene na široko razpisala o prodanih parcela in milijonih, ki se ob tem obračajo, niti besedice pa o sevanju antene in ljudeh, ki živijo pod njo in so ji izpostavljeni.
Denimo novinarji v člankih o operacijskih mizah, na bolnike, ki bodo te mize potrebovali, vendarle niso pozabili. Kdor hoče iskati tiste, ki dvomijo v škodljivost sevanja, jih bo lahko našel. Tisti, ki to počno, naj raje gredo tja med ljudi, kjer so jim na silo v bližino domov postavili antenice mobilne telefonije, ki so kakor miška proti levu v primerjavi s to anteno, ter naj jih prepričajo, da niso škodljive. Takih sevalnikov se bojijo ljudje po vsem svetu. Prepričajo naj tudi svetovno zdravstveno organizacijo, ki odsvetuje postavljanje tovrstnih sevalnikov v bližino človeških bivališč. Poiščejo naj raje tiste, ki so v neškodljivost sevanja tako trdno prepričani, da so pripravljeni sprejeti takšno anteno na streho svojega domovanja. Tisti, ki takšnega bremena ne nosijo na svoji grbi, naj raje molčijo in naj ne storijo nič takšnega, kar ne bi želeli, da drugi storijo njim.
Pretreslo me je, ko sem neko gospo vprašal, kako prenaša anteno nad glavo. Odgovorila mi je: »Moža sem že izgubila, vdala sem se v usodo.« Antena seva in to sevanje se lahko izmeri. Povzroča gibanje elektronov v kovinskih atomih in motnje v elektronskih napravah kot
so računalniki, RTV aparati, telefoni ipd. Še mnogo bolj je za to občutljiv človeški organizem, ki se upravlja iz možganskega središča. To je sestavljeno iz več milijard celic, ki
vsaka zase lahko z električnimi impulzi vzpostavlja na tisoče povezav z vsemi milijardami celic v telesu. Mnenja raznih strokovnjakov, ki so različna, nas ne prepričajo. Verodostojni statistični podatki o zdravju ljudi ob anteni, bi o tem povedali resnico. Pot do podatkov pa nam je bila zaprta tako na sodni obravnavi kot v analizi o zdravstvenem stanju ljudi v naši občini. Če bi bila občina zares skupnost občanov, ne bi že desetletja vsak dan 24 ur brez zdravniškega recepta neodgovorno obsevala svojih občanov, drago prodajala zemljišča, na drugi strani pa za zanemarjeno in nevarno Belokriško cesto v dveh desetletjih ni bila pripravljena nameniti niti delčka od prodanih parcel na Belem križu. Znano je, kako se imenujejo tisti, ki iz prostora samo jemljejo in vanj nič ne vračajo. Nič ni narobe, če novinarji pišejo o visokih cenah parcel na Belem križu, s človeško etiko pa je skregano, če jim ob tem ni mar za ceno, ki so jo ob tem že plačali obsevanci izpod antene.
Cas bi že bil, da se izrek sodne poravnave iz leta 2003, ki imako veljavo in moč kot izrečena sodba, končno udejani. Le tako se bomo izognili množični kršitvi temeljnih človekovih pravic zaradi neizvršitve sodne poravnave v razumnem roku.
Jakob Čemažar
na pomorski šoli 52 novih dijakov
V ponedeljek, 4. septembra bo svoja vrata odprla tudi portoroška Srednja pomorska šola. Kot nam je povedal ravnatelj Marijan Tončič, je v prvi letnik učnih programov plovbni tehnik, prometni tehnik in elektrotehnik-elektronik vpisanih 52 dijakov. Vpis je še vedno mogoč, tako da število prvošolcev še ni dokončno zaokroženo. Skupno je zdaj na šoli 214 dijakov. Žal, kot je zadnja leta trend pri nas in tudi v svetu, se je v program ladijski strojni tehnik vpisalo le troje dijakov, tako da tega programa letos ne bodo izvajali.
»Obžalujem, ker je za program ladijskega strojnega tehnika tako malo zanimanja. Gre namreč za najbolj iskan poklic, ki ga podpirajo ladijska podjetja, pri nas recimo Splošna plovba. Nujno bo treba nekaj storiti, da bi mlade privabili v ta program. Naša šola nima zgolj lokalnega značaja, zato bi se v promocijo morala vključiti tudi država,«je povedal Tončič.
(až)
taksisti očistili cesto
jubilejni neptunov krst
V soboto, 9. septembra Srednja pomorska šola Portorož organizira tradicionalni Neptunov krst, ki bo letos prirejen že šestdesetič. Povorka gusarjev in sužnjev bo krenila na obhod ob 15. uri izpred pomorske šole. prireditev pa se bo sklenila s krstom prvošolcev na pomolu pri Tartinijevem gledališču.
avditorij
*	Petek, 22.9., ob 15. uri, Avditorij: Zaključna prireditev ob 13. izobraževalnem Unescovem taboru »Korenine in krila«; v sodelovanju z Osnovno šolo Cirila Kosmača Piran.
*	Petek in sobota, 22. in 23. 9., od 17. ure dalje, portoroška plaža: zabavno-glasbena prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Nastopili bodo: v petek Tramontana bend, Slavko Ivančič, Domen Kumer in Mambo Kingsi, v soboto Tramontana bend, Anika Horvat, B.Boys Orchestra in Maja Misson. Moderator.
*	Sobota, 23. 9., ob 20. uri, Avditorij: koncert zabavne glasbe: Neisha & Band z gostom Vladom Kreslinom.
V pravem neurju, ki se je razdivjalo nad Obalo v ponedeljek, 28. avgusta, je bilo povzročeno precej škode. Iz lokala Ondina v pritličju poslovne stavbe KS Portorož so morali več kot meter globoko vodo izčrpati gasilci. _
Taksisti so se na splošno odobravanje mimoidočih kar sami lotili čiščenja ceste, (foto A.S.)
Da je naša vrla občina, navzlic temu, ker je z zakasnitvijo izdaje gradbenega dovoljenja za obnovitev starega hotela Palace dovolila sredi sezone prekopavanje glavne ceste, bi človek še nekako razumel, saj naj bi bil hotel obnovljen do konca prihodnjega leta, ni pa opravičila, da ni bilo cestišče od ceste Obala do term še deset dni po končanih delih očiščeno. Vsako vozilo je dvigovalo neznosen prah, ki se je zažiral mimoidočim v oči, začinjal jedi gostom v bližnjih restavracijah in prašil bližnje lokale ter taksi vozila. Ker se navkljub več intervencijam pri pristojnih ni nič premaknilo (JP Okolje naj ne bi bilo pristojno, izvajalec del pa se ni zganil), so taksisti 14. julija kar sami vzeli stvar v roke ter cesto in pločnike na splošno zadovoljstvo Portorožanov in turistov temeljito oprali.
Andrej Susman
MATON
PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA
BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880
portorož kot monte carlo?
Je zemlja na Belem Križu, prodana avgusta letos, za občino mrtev kapital ali življenjski prostor občanov?
Vsa zemljišča (in morje) v piranski občini so naš svet, naš življenjski prostor. Naš največji kapital - naš naftni vrelec, rudnik in tovarna. Lepota našega prostora je temelj razvoja turizma, s katerim se preživlja dobršen del Pirančanov. Vrednost parcel v piranski občini raste za 20 odstotkov letno. Nobena banka na svetu ne da tolikšnih obresti! Se veliko bolj pa lahko vrednost teh zemljišč zraste, če občina na njih zgradi stanovanja in jih ponudi strokovnjakom ali omogoči izgradnjo objektov za razvoj raziskovalne ali izobraževalne dejavnosti ali visoke tehnologije. Ni zemljišče mrtev kapital, pač pa pozidava, če ne prinese občanom možnosti zaslužka in je izgubljena za bodoče rodove. Že sedaj je piranska občina preveč pozidana - pred 80 leti je živelo komaj 20 odstotkov manj prebivalcev kot danes, pozidanega pa je bilo kar desetkrat manj prostora!
Kdo si v naši državi lahko privošči draga počitniška stanovanja? Tisti, ki so redno zaposleni in pridno varčujejo? Ne, toliko se ne da prihraniti z delom. Ne gre za zaslužek z delom in za naložbo prihrankov, ampak za obračanje kapitala, pridobljenega na ta ali oni način, predvsem ob izjemnih priložnostih v časih velikih političnih sprememb in neverjetnih preobratov na finančnem trgu.
Pritisk na prostor v piranski občini se je bliskovito povečal po osamosvojitvi Slovenije; tedaj so mnogi opustili svoja počitniška bivališča na hrvaški obali, minile so jih tudi želje po novih naložbah čez južno mejo. Vse to lahko razume tudi piranski občan. Ne more pa dopustiti koncentracije investicij v svojem prostoru. Parcele na Belem Križu je kupilo gradbeno podjetje iz Grosupljega, da bi na njih zidalo in s tem zaslužilo. Prav. Ali občani vemo, za koga bo zidalo? Ali se bo kdo priselil med nas ali pa bodo hiše večji del leta prazne?
Piranska občina - uprava in izvoljeni predstavniki - so v službi občanov, ščititi morajo svoje občane in njihov življenski prostor! Kapital mora oplajati družbo in prostor. Oblast mora oblikovati take ukrepe, ki bojo imetnike denarja usmerjali v družbeno sprejemljive naložbe, take, ki bojo nudile ljudem priložnost za delo, ustvarjalnost in rast.
Nada Kozina
Kaj imata skuprtega revež in bogataš? Ne moreta spati zaradi lakote. Prvi nima brane, drugi ne sme jesti.
»vikendacija < piranske občine
Svet Krajevne skupnosti Portorož je na svoji seji 3 avgusta odločno nasprotoval prodaji zemljišč na Belem Križu, ki jih je piranska občina nekaj dni pozneje (9 8 ) prodala na javni dražbi ter z njimi iztržila skoraj 2,8 milijarde tolarjev V portoroškem svetu KS so prepričani, da gre za kratkoročne interese aktualne občinske oblasti kar bodo še kako občutile prihodnje generacije.
»Kaj pa potem, ko bo »srebrnina« razprodana? S čim bodo bodoče generacije polnile proračun? S prihodki od »vikendašev« prav gotovo ne. To je neodgovorna občinska politika, ki mora že na jesenskih volitvah dobiti altarnativo. Prenehati /e treba z »vikendacijo« občine in tudi domačinom omogočiti novogradnje, da ne bi nekoč postali tujci v domačem okolju, investitorja, ki bo to zemljišče kupil, komunalno opremil, zanima samo dobiček, zato bo zemljišča do skrajnosti natrpal s počitniškimi stanovanji. Odgovorna občinska politika bi morala potencialne kupce že vnaprej opozoriti, da je to območje pod močnim zdravju škodljivim sevanjem antene in takšne kupčije preložiti na čas po preselitvi antene, kije določena s sodno poravnavo iz oktobra 2003. Če prostoru samo jemlješ in mu nič ne vračaš, je to kraja. Ze milijone in tudi milijarda je bila odnesena z Belega Križa. Proti takšni neodgovorni prostorski politiki na območju portoroške krajevne skupnosti, za katero smo dobili mandat, svet KS Portorož odločno protestira,«je med drugim zapisano v sklepu.
l/sega so krivi odsotni.	
	(francoski pregovor)
m
» Več kot čistilnica «
•	kemična čistilnica
•	šiviljska popravila
•	vse za šivanje
•	nogavice ^^ in MIRA
okrasni trakovi bordure modni gumbi nogavice
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90
V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča.
portorožan št. 8
6
v prenovljeno šolo
Okrog 490 šolarjev, od tega 56 prvošolčkov, bo v petek, 1.septembra vstopilo v prenovljeno lucijsko osnovno šolo. Obnova šole je trajala leto dni, v tem času so gradbinci temeljito prenovili celotno poslopje ter ga razširili, uredili pa so tudi okolico ter jo ogradili. Učence in učitelje bo pričakala vrsta novosti. Svečano odprtje šole bo v petek, 8. septembra ob 17. uri.
društvo faros - univerza za 3. življenjsko obdobje teče šesti krog!
Ste se pravkar upokojili in potrebujete nekaj, kar bo zapolnilo nenadno praznino? Ste že nekaj časa v pokoju in ste na vsem lepem začutili, da vam brezskrbno posedanje doma in sprehodi ne zadoščajo več? Ste si zaželeli izvedeti nekaj več o vsem, za kar v letih službe in skrbeh za družino ni bilo časa? Se vam je zahotelo vesele družbe? Ste še zmeraj zdravo radovedni in se vam ne zdi prepozno, da bi se lotili spoznavanja novih stvari? Potem je Društvo Faros - Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran pravi naslov za vas! Z nekaj več kot tridesetimi dejavnostmi (delavnice in krožki tujih jezikov, računalništva, likovništva, klekljanja in drugih ročnih del umetniške smeri, svetovne literature, plesa, umetnostne zgodovine oziroma kulturne in naravne dediščine, pohodništva, unicefov krožek za pomoč otrokom, pevski zbor, zdravstvena in druga predavanja, obiski gledaliških in baletnih predstav itd ), predvsem pa z veselim druženjem znamo pregnati dolgčas in osamljenost. Vpis v šolsko leto 2006/2007 bo 20. in 21. septembra v prostorih društva v Luciji, Fazanska 1 (med Osnovno šolo Lucija in vrtcem Morje), oba dneva med 9. in 12 uro. K vpisu prisrčno vabimo vse dosedanje člane in druge občane!
Upravni odbor društva
malo nogometno igrišče z umetno travo v luciji
Športni in mladinski center Piran (ŠIMC) se je letošnjega junija prijavil na razpis Nogometne zveze Slovenije (NZS) za izgradnjo malih nogometnih igrišč z umetno travo ter bil na njem tudi izbran. Na izbrani lokaciji pod lucijsko športno dvorano so v teh dneh že zabr-neli gradbeni stroji. NZS bo poskrbela za namestitev umetne trave, ograje, golov, reflektorjev in lovilnih mrež, ŠIMC pa mora poskrbeti za primerno asfaltno površino, velikosti 40x20 metra ter potrebno infrastrukturo. Igrišče bo namenjeno predvsem vadbi nogometašev šolskih športnih društev ter piranskega nogometnega kluba, a tudi ostalim ljubiteljem nogometne žoge. Kljub temu, da v Luciji živi večina otrok piranske občine, tam ni ustreznih travnatih nogometnih površin, zato je nova pridobitev izjemno dragocena. Naložba je ocenjena na 20 milijonov tolarjev, igrišče pa bo predano v uporabo predvidoma do konca septembra.
DRUŠTVO OBZORJE PIRAN
Nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/ 954769.
meščani odhajajo, pa kaj!
Pri mnogih piranskih meščanih vsak dan bolj narašča občutek šikaniranja, ki ga pogojujejo neustrezni ukrepi lokalne samouprave to je občinskih služb, ki ne znajo, ne zmorejo ali pa nočejo delovati v korist mesta Piran. Osnovni namen in cilj lokalne samouprave torej občine, je zagotavljanje boljše kvalitete življenja njenih prebivalcev, nikakor pa ni njen temeljni namen ustvarjanje dobička Zal pa za mesto Piran in sedanje občinske službe to načelo ne velja!
Eden največjih problemov mesta je prometni režim, bodisi v mestu samem kot na parkiriščih pred njim. Tako imamo, denimo, za vstop v mesto in na parkirišča meščani pravico do mesečnega abonmaja, ki za eno vozilo stane 2000 tolarjev, kar na leto znese lepih 24.000 slovenskih tolarjev. Če se primerjamo s Koprom, ugotovimo, da je koprski abonma dvanajstkrat (!) cenejši od piranskega, saj stane Koprčana njegov letni abonma toliko (2.000 SIT) kot Pirančana njegov mesečni! Naslednji problem so parkirni prostori, ki v mestnih ulicah niso označeni, kaj šele da bi bili točno določeni za posamezno vozilo. Občinske službe jih tako preko svojega javnega podjetja Okolje preprosto večkrat, vsaj dvakratno prodajajo: najprej nam, prebivalcem in nato še gostincem - za postavitev gostinskih miz. Seveda na račun parkirnih mest, s katerimi je že sicer mesto na tesnem. Tak primer je, na primer, v Župančičevi ulici pred lokalom Skarabej. Najemnik lokala je poleg štirih parkirnih mest, kolikor jih je zakupil njegov predhodnik, v najem pridobil še dodatne štiri. Posebni problem so tudi parkirni prostori za invalide, ki delujejo »na ključ« in so - kot kaže - rezervirani za eminentne posameznike. Gospo Jernejo Segulin, pooblaščenko za dajanje informacij javnega značaja Občine Piran, vljudno prosimo, naj javno odgovori, kdo vse ima ključ za odklepanje ovir na, invalidom namenjenih, parkirnih mestih, in s tem pravico do uporabe. Obhajajo nas namreč upravičeni dvomi, da bi v resnici vsi invalidi imeli možnost uporabe nalašč zanje namenjenih parkirišč (da bi torej imeli omenjeni ključ!). Gre potemtakem za primer zlorabe položaja?
Od neprijaznih zapornic pred mestom,...
Zapornice pred mestom so namenjene predvsem odganjanju turistov, saj se jih veliko pred njimi enostavno obrne in odpelje, od koder so prišli. Še večjo težavo predstavljajo zapornice Pirančanom. Denimo, magnetna kartica deluje samo na razdalji
do petih centimetrov, kar pomeni, da je praktično ob vsakem vhodu oziroma izhodu treba odpreti okno vozila ter kartico zaradi odčitavanja natančno prisloniti k avtomatu. Ker območje zapornic ni avtocesta {ali mejni prehod, čeprav nanj močno spominja, op. ur.), ni zavarovano z nadstreškom. Ob slabih vremenski razmerah sta, tako voznik kot njegov avto, lahko dodobra premočena! Pre-
saj v Piranu skorajda ni več delovnih mest Zlasti ob slabem vremenu, da ne govorim ob nevihtah, sem bila vedno v dilemi, kako spraviti otroka do vrtca: ali naj ju nesem vse do obzidja, naj ju odpeljem z avtom in zato i/stanem uro prej, da ga pripeljem s parkirišča in ju medtem pustim sama brez varstva. Tega, navkljub ljubezni do Pirana, preprosto nisem več vzdržala, pa sem se rajši preselila v Koper, kjer je življenje čisto drugačno, boljše - vse imaš pri roki.« Druga znanka, ki stanuje v bližini osnovne šole, je sicer prepričana, da je garažna hiša dobra rešitev, a kaj ko so v njenih letih noge že bolj nezanesljive, da bi lahko zmogla strmi dostop v garažo. Enostavno ne zmore več bremena svoje sicer skromne »špeže«, po katero mora v Lucijo, saj v Piranu tako ali tako ni več kakšne velike izbire.
Neprijazna zapornica - Zgodilo se je že, da je tujec na piranski rampi v zadregi skozi okno pomolil potni list, misleč, da je na kakšni meddržavni meji. (foto: arhiv Portorožana)
pričani smo, da bi, denimo, sredstva, ki so bila ob letošnjem pustu porabljena za postavitev drage imitacije mestnega obzidja pri zapornicah - predvsem zato da se je gospa županja ob spremstvu njenih najvztrajnejših lakajev lahko sprehodila z baklo - koristneje uporabljena, recimo prav za omenjeni nadstrešek, pa še bi kaj bi ostalo!
Parkirna hiša na Arzah je na popolnoma neustreznem mestu in torej za meščane Pirana skorajda neuporabna. Najlepši dokaz je njena zasedenost. Dobro služi na žalost le pogrebcem in tistim nekaj bližnjim prebivalcem. Pirančani jo uporabljajo predvsem, ko so daljše obdobje odsotni. Simptomatičen je, recimo, primer neke nekdanje Piran-čanke, doma na Punti, ki se je pred kratkim odselila iz mesta. Odločitev, da je odšla iz mesta, plastično pojasnjuje njena osebna zgodba: »Imam dva majhna otroka, ki sem ju morala, ko sem bila še v Piranu, vsako jutro že navsezgodaj, za šesto uro, peljati v vrtec pri obzidju. Službo imam namreč v Kopru,
... do dragega javnega prevoza
Vozovnica za lokalni avtobusni promet je v naši občini izredno draga: od Pirana do Bernardina (manj kot kilometer) ali do Lucije stane 240 SIT, medtem ko med posameznimi koprskimi naselji (Šalara, Olmo, Markovec...) stane samo 100 SIT. Pred kratkim mi je znanec iz Lucije potožil, da mu nizka plača ne dovoljuje obiskati vnuka, ki živi v Piranu, tako pogosto, kot bi si želel. Če se z ženo na obisk odpravita z avobuskom, sta takoj ob skoraj 1000 tolarjev! Pa to ni najhuje. V Piranu, predvsem zaradi neustreznih ukrepov občinskih služb, praktično ni več nobene trgovine. Roko na srce, ostala je ena ali dve trgovini z živili ter nekaj butikov. Toda. če človeku nenadoma zmanjka žebelj, mora ponj vsaj do Lucije, kar ga spet olajša za nekaj denarja. Tako človeka navaden žebelj, ki mu zmanjka pri delu, stane čez 1000 tolarjev! Nerazumno je tudi odiranje c^
Petek, 29. 9., ob 19.00: Sprejem odličnih maturantov obalnih občin v organizaciji Občine Piran.
8
portorožan it. 8
^ meščanov, ki s svojim avtom, za katerega velja abonma do parkirišča na Fornačah, dostavljajo v mesto drugje nabavljeno blago. Vsaka takšna dostava, čeprav samo nekajminutna, stane Pirančana 210 tolarjev (kolikor je pred kratkim odštel za sedem minutno dostavljanje tudi spodaj podpisani).
Drugi večji problem so različnimi posegi, ki iz dneva v dan dobesedno devastirajo mestno
okolje. Izrazit primer takšnega odnosa do mesta in okolja je park med Župančičevo in Grudnovo ulico, ki ga občinska uprava že vrsto let jemlje občanom in daje v najem. V desetletju so se v tem lokalu zamenjali že trije najemniki; vsem je skupno samo to, da so si v čim krajšem času skušali nagrabiti čim več in so za seboj puščali vedno bolj opustošeni park. Najzgovornejši podatek je, da se je, od nekdanjih dvanajstih dreves v parku ohranilo samo še četvero. Od letošnjega marca pa bi, če ne bi pravočasno posredovali sosedje, v parku rasla samo še magnolija.
Šola za Orwella?
Za mesto je značilno stalno nižanje bivalne kulture. Piran živi v getu. Židovski trg je zaprt! Povsod zapornice in stalni nadzor! Še Orwell bi se lahko prišel v Piran učit, kako se takšni reči streže. Poglejmo nekaj primerov!
Na trgu so postavljene video-kamere. Nikjer pa ni postavljenih opozoril o video-nadzoru, čeprav je takšno opozorilo po zakonu obvezno. Vsako vstopanje ali izstopanje posameznega meščana v ali iz mesta oziroma parkirišča se ob uporabi magnetne kartice seveda zabeleži ali arhivira. Nadziranje je mogoče celo preko ločenega zbiranja odpadkov - za zdaj resda samo v strogem mestnem jedru - saj so vse vrečke označene. Tako bi bilo prepreprosto spremljati navade
posameznikov (kaj kdo bere, pije in je...), kar nudi sedanji občinski upravi obilo možnosti nadziranja in manipuliranja volivcev. Pomislite, kaj vse bi o posamezniku lahko razkrilo šest različnih vrečk odpadkov! Zgodba zase je tudi shranjevanje in sortiranje smeti; za kar bi v stanovanju pravzaprav potrebovali poseben prostor. Žal pa se menda na občinskem smetišču, občanom v posmeh, vsi odpadki nazadnje znajdejo bolj ali manj na istem kupu.
V mestu Piran je že vrsto let, kot da se je čas ustavil. Narejenega ni bilo nič, oziroma bolje, nekatere v preteklosti dobro zastavljene zadeve, so bile iz takšnih ali drugačnih razlogov izničene. Mestna infrastruktura je stalno slabša, s čemer se slabšajo tudi bivalni pogoji, kar slabša zaslužek tudi gostincem in hotelirjem. Čeprav leži Piran na polotoku in ima potemtakem veliko obale, nima več niti enega urejenega kopal išča. Kje so tisti časi, ko so bila kopališča na Rivieri, pri hotelu Piran in na Punti urejena? Danes so brez boj, ki bi označevale kopališča, brez zaščitnih mrež proti algam in meduzam, nikjer ni nobenega reševalca itd. Letos so kot predvolilni »make up« res postavili tuš na Rivieri in tri stopnišča za dostop do morja ter tuš pri hotelu Piran. A to je tudi vse, kar je bilo v zadnjih osmih letih v starem mestu narejenega! Turistom pa se prodaja zgolj troje: sonce, pesek (bolje, skale - op. ur) in morje. V mestu so najprej zatrli drobno obrt, nato
Otrok je manj in manj
Vse to, povrhu pa še arogantni odnos smo meščani danes deležni od sedanje občinske uprave: različne kazni, npr. za nepravilno parkiranje, hrup, nenehno zmanjševanje števila delovnih mest (zapiranje trgovin, odpuščanje učiteljev), pomanjkanje parkirišč. To so razlogi, da vedno več meščanov zapušča mesto Piran in si išče ustreznejše življenjske pogoje drugod! Število stalnih prebivalcev se zaradi navedenega, predvsem pa zaradi nerazumljivih ukrepov sedanje občinske uprave iz dneva v dan zmanjšuje. Najprej so se odselili premožnejši prebivalci in intelektualci. Vztrajamo samo še nepopravljivi optimisti in tisti, ki nimajo možnosti ali volje, da bi se iz mesta izselili. Žal je nekaj tudi takih, ki jim je vseeno, v kakšnih razmerah živijo in predvsem te sedanja občinska elita in različni dobičkarji s pridom izkoriščajo in nas vse skupaj rinejo v revščino. Največ pove podatek, da je bilo v šolskem letu 2005/06 v 2. razredu OŠ Cirila Kosmača Piran samo 13 otrok. Gre za generacijo rojeno leta 1998, iz česar bi lahko sklepali, da je ravno pred osmimi leti postal pritisk na prebivalce, predvsem pa na mlade družine, največji in se jih je zato tudi največ odselilo iz mesta Piran.
V Piranu je ta hip ena sama žalost, imamo pa veliki županjin projekt »Piran - moje mesto«, na katerega se je spomnila po svojem osemletnem županovanju.
Bojan Grah
trgovine, zdaj je na vrsti gostinstvo. Vesel bi bil, če bi me kdo dopolnil in povedal, kaj še je bilo v zadnjih letih še narejenega!
MUZEJ POTAPLJAŠTVA V PIRANU - V Zupančičevi ulici v Piranu so v petek, 11. avgusta odprli muzej podvodnih dejavnosti, kar je res pomembna pridobitev našega staroveškega bisera. Zelo lepo urejena zbirka nas vodi po potapljaški zgodovini in skrivnostih dejavnosti, ki raziskuje morske globine. Lastnik Žarko Sajič si za projekt zasluži vse pohvale, (foto: arhiv Studio Galerija Gasspar Piran)
Sodobni turisti išćeio, občudujejo in želijo spoznavati neznano, posebno, resnično, predvsem pa tisto, česar mma|o doma
patina na piranskih pročeljih
Skupek urbanizma in arhitekture dajeta javnemu in zasebnemu prostoru višjo kulturno, ekonomsko in humanistično vrednost, zato je imela umetnost v vseh zgodovinskih obdobjih odločujočo vlogo v vsestransko naprednih družbah.
Ni naključje, da srednjeveška mesta po Evropi, predvsem v Italiji, Španiji in v Franciji, obiskujejo množice turistov s celega sveta. Ta mesta imajo bogato zgodovino, zapisano v starih stavbah, palačah, trgih in spomenikih, vsebine v palačah in stavbah pa to samo še nadgrajujejo. Za ta mesta je zelo pomembno, da ohranjajo lastno podobo, tradicijo v običajih in kvalitetno življenje. Vse to lahko dosežejo le v originalnem - ohranjenem okolju, ki izkazuje materialno, likovno in zgodovinsko pristnost. Sodobni turisti iščejo, občudujejo in želijo spoznavati vse tisto, kar je za njih neznano, posebno, resnično - in predvsem tisto, kar nimajo doma.
Piran spada med mesta romanskega kulturnega območja. Ima zelo dolg, pester in bogat razvoj. Korenine segajo že v antiko. Nekoč samostojna mestna državica je bila stoletja tesno povezana z Benetkami, te pa s širšim mediteranskim in maloazijskim prostorom. Strokovnjaki zatrjujejo, da je turizem zelo močna in razvijajoča se gospodarska panoga. Konkurenca v turizmu je neusmiljena. Le izvirne in kakovostne ponudbe, ohranjeno naravno in zgodovinsko okolje lahko pritegnejo petične turiste.
Zelo pomembna je skrb za ohranjanje prostorskih in civilizacijskih dobrin, kot je staro mesto Piran. Javna dobrina so vse površine kot so tlaki, fasade, strešine, stavbni volumni, detajli, barve in avtohtoni materiali ne glede na lastništvo. Urbani in arhitekturni elementi
ustvarjajo naselju dušo.
Pročelje je tisti element arhitekture, ki ga najprej zaznamo. Ponuja prvi stik, prve občutke in vtise, ob katerih je odvisno, ali bomo mesto dojeli kot prijeten, privlačen in topel kraj ali pa kot sterilen, brezoseben, uniformiran in neznačilen kraj.
Kar je za človeka obleka (osnovna zaščita telesa pred neprijaznimi vremenskimi raz-
merami, loči ga od drugih, poudarja ga kot posameznika in omogoča pripadnost neki skupini) - to je za hišo fasada. Lepota in s tem vrednost starih fasad je v prvi vrsti posledica arhitekturnega dosežka preteklosti. Med kvalitete nesporno priznavamo tudi patino ali občutek, da je stvar stara. Je zelo pomembna sestavina, saj z originalnostjo privlači obiskovalce.
Zakaj se v sosednjih državah številni strokovnjaki za obnovo - mojstri konservatorji trudijo ohranjati obstoječe stare omete ali celo poustvarjajo omete po prvotnih tehnikah
in v originalnih materialih9 Razlogov za ohranjanje originalnih fasad je več. Strokovnjaki ugotavljajo, da je pravzaprav veliko ohranjenih - starih ometov, izvedenih v apnem tehnologiji preživelo stoletja in da se jih najbolje popravlja in obnavlja v isti tehnologiji. Pod ometi se skriva še veliko originalnih starih stavb ali posameznih dragocenih pričevanj iz daljne preteklosti. Originalni ostanki preteklosti predstavljajo visoko vrednost bivalnega okolja. Kljub temu, da v času globalizacije dnevno pri nas izginjajo dragoceni stavbni detajli, členi, elementi in kar cele stavbe, je še vedno mogoče najti kakovostne ostanke arhitektur in detajlov, s pomočjo katerih si lahko pozoren opazovalec ustvari dovolj prepričljivo sliko nekdanjega sijaja mesta Piran. Kot posebno vrednoto je potrebno vzpodbujati ohranjanje prave mere patine, s katero zaustavimo propadanje objektov, a ohranimo občutek vrednega.
Za skupno kakovost prenove mesta je bistven koncept vzpodbujanja individualne zavesti, krepitev pripadnosti določeni skupnosti, za višanje celotne vrednosti naselja na način, da z individualnimi rešitvami gradimo skupno značilnost mesta, tako kot je mesto v zgodovini nastajalo.
Valter Pikel
Prijatelj ne daje nasvetov, on sprašuje.
ALI SPOŠTUJEMO KONVENCIJO 0 VARSTVU EVROPSKEGA ARHITEKTURNEGA BOGASTVA?
Konvencija je bila sprejeta 1985 v Granadi, rajnka Jugoslavija jo je ratificirala leta 1991, mi pa smo jo podedovali. Konvencija opredeli arhitekturno bogastvo kot nenadomestljiv izraz bogastva in raznovrstnosti evropske kulturne dediščine in neprecenljiv dokaz o naši preteklosti ter skupno bogastvo vseh Evropejcev. Med arhitekturno bogastvo šteje vse stavbe in konstrukcije, ki imajo izrazito zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, socialni oziroma strokovni pomen, vštevši napeljavo in opremo. Konvencija nalaga državam podpisnicam, naj strokovno usposabljajo arhitekte, urbaniste, gradbene inženirje. pomagajo pa naj tudi tistim obrtem, ki odmirajo.
Stavbenik gradi za srečne ljudi.
Antonov trg Lastna nepremičnina. Lokacija nasproti viške cerkve v Ljubljani. Leto dokončanja 2007 Velikost stanovanj 31,76 - 68,96 m-. Cena stanovanj z DDV 599.100 - 623.064 SIT/m: (2.500 - 2.600 EUR/m2), parkirnega prostora z DDV pa 2.875.680 SIT (12.000 EUR). CPT 1 EUR = 239,64 SIT.
05/66 38 330
www.antonovtrg.com
IUI	Ulica 15. maja 16, Koper
S
v procesiji z barkami več tisoč ljudi
alberto manzin in žiga dolher dobitnika zlatega priznanja gzs za inovacijo
Svečanosti s procesijo od piranske stolnice do strunjanske cerkve Marije pomočnice. ki so se v torek, 15. avgusta zgodile na praznik Marijinega vnebovzetja, po ljudsko velikega šmarna, se je udeležilo toliko ljudi, da je to preseglo vsa pričakovanja piranske in strunjanske župnije. Kljub velikemu številu plovil, so večino ljudi morali v Strunjan prepeljati kar z avtomobili. Marijin kip so v Strunjan po tradiciji prenesli piranski gasilci. Procesija, ki je bila po daljšem obdobju obujena lansko leto, je tako postala pravi ljudski praznik, ki se jo ne udeležujejo zgolj verniki (loto: Ivan Zupančič - Župa)
Kadar spremenite svoja najgloblja prepričanja o svetu, se skladno s tem spremenijo tudi vaše izkušnje.
Alberto Manzin, nekdanji srednješolski učitelj ekonomskih predmetov in informatike na Srednji ekonomski šoli v Izoli, javnosti bolj znan kot piranski podžupan, ter njegov nekdanji učenec Žiga Dolher iz Izole sta nedavno na svečanosti v Ljubljani prejela zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo leta. Nagrado sta si prislužila za sestavo računalniškega programa PENTA.
Na zamisel, da bi pospešila počasno delovanje računalnikov, sta prišla že v času Manzinovega poučevanja. V tem obdobju jima je zadana naloga v celoti uspela. Nov računalniški program je poseben po tem, da omogoča kar pet različnih funkcij hkrati (od tod tudi njegovo ime). Njegove glavne prednosti so dislocirano delovanje na vmesnem strežniku, posebna integracija posameznih funkcij in hitrejši prenos podatkov. Poleg antivirusne zaščite pregleduje in briše tako-imenovana »spam-sporočila« (reklame) ter preprečuje samodejno odpiranje nezaželjenih spletnih strani in skritih programov.
»Program Penta ni zgolj koristen in praktičen ter da zato za uporabo ni potrebno biti strokovnjak, uporabnikom bo prihranil tudi ogromno časa in predvsem živcev. Program je v zadnjem letu prestal nekaj zelo resnih preizkusov v podjetjih, povsod so z njim zelo zadovoljni. Deluje praktično brezhibno, rezultati so izjemni. Zdaj se nenehno samodejno posodablja. Kljub temu, da gre za povsem nov izum, je zanj že zdaj veliko zanimanje, tudi v tujini,« je povedal Manzin, ki je kljub težavam - naše okolje namreč ni preveč naklonjeno inovatorjem - prepričan, da je projekt PENTA šele začetek še bolj plodnega sodelovanja inova-torske dvojice.
Andrej Žnidarčič
Karitas Portorož Informacijska pisarna Skupnost Srečanje
Cvetna pot 4, 6320 Portorož Pomoč odvisnikom in njihouim staršem tel 67- 46 700 vsak dan od 8. do 16. ure
Občina piraH Com u и e di pi капО
Na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Piran (Uradni list RS, št. 6/96 in Uradne objave, št. 19/99 in 18/2002 ) Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran " Zlati grb Občine Piran "
razpisuje
priznanje občine piran
Občina Piran vljudno vabi fizične in pravne osebe, da posredujejo predloge kandidatov za priznanje Občine Piran v letu 2006.
Občinski svet podeljuje priznanje:
ZLATI GRB OBČINE PIRAN
Visto l'art. 10 del Decreto sui riconoscimenti ufficiali del Comune di Pirano (Gazzetta Ufficiale della R.S., n. 6/96 e Bollettino Uffici-ale, n. 19/99 e 18/2002 ), la Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano "Stemma d'oro del Comune di Pirano " pubblica
il bando dl concorso per il conferimento del riconoscimento ufficiale del comune dl pirano
II Comune di Pirano invita gentilmente tutte le persone fisiche e giuridiche di inviare le proposte di candidatura per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano nell'anno 2006.
- posameznikom za življenjsko enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena
delo, večletne uspehe ali II Consiglio comunale conferisce il riconoscimento:
-	skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja ali dela.
Predlogi za podelitev priznanja morajo vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
Rok za oddajo prijave je 4. september 2006. Priznanje bo podeljeno ob prazniku Občine Piran.
Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisanem roku na naslov : Komisija za podeljevanje priznanja Občine Piran " Zlati grb Občine Piran Tartinijev trg 2, 6 330 Piran.
Predsednica komisije Milena OBLAK-JUH, dr.med.
"STEMMA D ORO DEL COMUNE Dl PIRANO"
-	ai singoli come premi alia carriera, per aver conseguito suc-cessi pluriennali oppure per un risultato eccezionale, di rile-vanza nel tempo,
-	ai gruppi di cittadini, alle associazioni ed alle altre persone giuridiche per aver conseguito successi pluriennali e risultati eccelenti nel settore economico, sociale o in un altro settore di vita e di lavoro, rafforzando cosi' il prestigio del comune.
Le proposte per il conferimento del riconoscimento ufficiale devono riportare:
-	la denominazione oppure il nome del proponente,
-	il nome di colui che e' stato proposto a ricevere il riconoscimento e le sue generalita',
-	la motivazione della proposta,
-	i document! a comprovare quanto asserito nella motivazione.
II termine per presentare le proposte scade Г 4. settembre 2006. II riconoscimento ufficiale verra' conferito in occasione della Festa del Comune di Pirano.
Verranno prese in considerazione solo le proposte corredate come sopra e presentate entro il termine di concorso all'indirizzo: Commissione per il conferimento del riconoscimento ufficiale del Comune di Pirano "Stemma d'oro del Comune di Pirano", Piazza Tartini 2, 6330 Pirano.
La Presidente della commissione Milena OBLAK-JUH, dott. in medicina
Ob slovesu očeta Franca, portoroškega župnika
»prosim vas, oprostite ml vse, kar sem storil narore <
S to prošnjo se je oče Franc poslovil od Portorožanov in vseh, ki so pri njem iskali očetovsko pomoč. To je zmožen reči samo velik človek. Franc Prelc je bil župnik v Portorožu od daljnjega leta 1968, ko je bila ustanovljena portoroška župnija. Avgusta letos pa je bil s škotijskim dekretom premeščen na novo delovno mesto v župnijo Sv. Anton.
Zaključilo se je torej njegovo skoraj štiri desetletja dolgo obdobje delovanja v našem kraju, v katerem je ustanovil duhovno občestvo, ki sega daleč čez meje portoroške župnije.
Zgradil je novo cerkev Rožno-venske Matere božje v Portorožu, ob kateri je tudi sedež Karitasa. Maševal je ne le v slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku, marveč tudi v nemškem, kar je goste našega turističnega kraja prijetno presenečalo. S svojo sestro Kristino, ki je s svojo pridnostjo in gospodarnostjo uspešno vodila župnijsko gospodinjstvo in karitativno dejavnost ter v zadnjih letih tudi z bratom Milanom, so sestavljali usklajen tim, ki je svoje sožitje odseval v okolje.
Oče Franc je bil tudi pobudnik in soustanovitelj Don Pierinove skupnosti »Srečanje« v Sloveniji, katera pomaga številnim mladim, ko se odločijo za zdravljenje od zasvojenosti z drogami.
Takšno zdravljenje v skupnostih, ki morajo biti izredno disciplinirane, delovno in skup-nostno naravnane - je težko, vendar pa imajo po končanem triletnem programu mladi zelo veliko možnosti za nov začetek svojega življenja. Statistično gledano je program skupnosti »Srečanje« zelo uspešen, saj je le malo »povratnikov« in pa takih, ki predčasno
zapustijo program.
Oče Franc razume svoje poslanstvo duhovnika zelo evangelijsko. Evangelij uči tako, da ga živi. V našem kraju je bil zelo priljubljen župnik, saj je s svojo neustavljivo voljo in notranjim žarom, odprtih rok sprejemal vse, ki so bili na poti iskanja. Vrata njegovega doma v Portorožu so imela poseben pomen - vedno odprta so vodila k rešitvi in svetlobi. Vabila so vse, brez izjeme, od naključnih obiskovalcev do pomoči potrebnih.
Oče Franc uči, kako se boriti proti mate-rializmu, ki nas ločuje in velikokrat vodi v kriminal. Odvrača ljudi od sveta, v katerem je pomembno imeti in usmerja v svet, v
katerem je pomembno biti. Vabi na pot idealizma, v ustvarjalno življenje in bratsko povezanost ljudi, v kraljestvo duha, ki je kraljestvo svobode in ljubezni, to pa je nad fizikalnimi zakoni in družbenimi normami.
Ljudem pomaga uresničevati se kot duhovna bitja. Teles ne moremo zanikati in družbenih pravil ne smemo kršiti. Lahko pa oboje podredimo idealnim vrednotam - ljubezni, resnici, dobroti, lepoti, smislu in svobodi. Čeprav i se oče Franc ostro zaveda krute realnosti in trpljenja okoli sebe, seva zadovoljstvo in srečo, ker je vseskozi na poti iskanja, v svetu vere, ljubezni in upanja.
Novi župnik, gospod Janez Kavčič, ki prihaja v našo sredino, bo prav gotovo deloval drugače kot oče Franc, pa vendar bo ta drugače kljub vsemu isto: svet ljubezni, vere in upanja.
V nedeljo, 30. julija se je oče Franc s sv. mašo poslovil od Portorožanov, ta dan pa si je za svoj zadnji pozdrav izbral tudi oče Milan, saj je dan prej za vedno zatisnil oči in odšel v večnost.
Želimo si, da bi oče Franc tudi v novem okolju ostal zvest svojemu poslanstvu in vodilu, ki naj obrodi še obilo sadov, tako zemeljskih kot duhovnih.
Heidi Mikuš in Nada Kozina
NAJBOLJŠE ZA VAS
>
n
Ш >n
O M
ä i/i t
a scott usn
Ш XOCES Di Blasi SMimnnO P^LAR TflEMC
AKCIJA:
kolo TREKKING ALIVIO/DEORE 84.900,00 sit kolo TREKKING DEORE/XT 109.990,00 kolo MTB 26" ALIVIO/DEORE 89.900,00 kolo MTB 26" DEORE/XT^§*99QJOO
Servis in prodaja koles rent-a-bike, fitness oprema in rolerji invalidski vozički in pripomočki
www.ritosa.si
Izola, Kajuhova 28, Tel.: 05/640 12 40, e-mail: ritosa@siol.net
POPUSTI IN KREPITI
0) m
0)
ž
z >
skrb za naše okolje oziroma biološka čistilna naprava
V večini slovenskih občin, tudi v piranski, se fekalije tam, kjer ni urejeno kanalizacijsko omrežje, večinoma stekajo v greznice, ki naj bi bile vodotesne in v katerih naj bi vsebina ostajala do praznjenja. Velikokrat pa so narejene nestrokovno, tako da njihova vsebina pronica v zemljo in jo tako onesnažuje.
Na območjih, ki niso komunalno : opremljena, je sodobna alternativa greznicam uporaba bioloških čistilnih naprav. Njihova uporaba je v Sloveniji šele v začetni fazi. Biološke čistilne naprave posnemajo delovanje mikroorganizmov, ki tudi v naravnem okolju razgrajujejo organske odpadke, le da so v čistilnih napravah ti procesi zaradi obilice »hrane«, zraka in vode bolj živahni. Vodo čistijo mikroorganizmi, ki v tekalni vodi lebdijo v obliki majhnih kolonij, lahko pa jim nastavimo posebne nosilce, na katerih se razrastejo v t. i. bio-maso. Biološke čistilne naprave so kontrolirano gojišče bakterij, zato lahko predelajo le vodo, ki je onesnažena z organskimi odpadki.
Greznicam je, čeprav jih nekateri projektanti še vedno vključujejo v projektno dokumentacijo za izvedbo objektov, odzvonilo, dokončno pa bodo prepovedane leta 2017. Torej je gradnja greznic že danes nesmiselno početje, tako z ekološkega kakor z ekonomskega vidika. Greznica pomeni potencialno ekološko nevarnost, stane pa toliko kot ustrezna biološka čistilna naprava. Zelo drag je tudi odvoz greznične vsebine, ki ga lastnik plačuje leta in leta vedno dražje. Strošek enkratnega praznjenja greznice znaša med 30.000,00 in 40.000, 00 sit.
Iz biološke čistilne naprave priteče voda, ki je očiščena vseh škodljivih primesi. Stranski produkt biološkega procesa je gošča, odmrlo neaktivno blato, ki se nabira v napravi in ga je, glede na uporabo, približno pa v letu dni, potrebno odstraniti. Odstrani se le dve tretjini gošče, biološko popolnoma razgrajenega materiala, tretjino pa se pusti v napravi, da nadaljuje biološke procese.
Pri družinski hiši, kjer je biološka čistilna naprava dimenzionirana za 6 oseb, bi bilo potrebno v letu dni odstraniti približno 0,7 m3 biološko popolnoma razgrajenega materiala, ki ne obremenjuje okolja. Tu se nam pojavi ključna razlika in dejstvo, ki govori v prid biološkim čistilnim napravam, saj moramo v enakem obdobju za enako število stanovalcev iz greznice odstraniti približno 50 m3 tekalnih odplak, ki jih je šele potrebno razgraditi.
Biološki čistilni napravi je smotrno dodati predhodno enoto, v kateri poteka primarni biološki razkroj, ključna funkcija te enote pa je ločitev olja, ki je bilo izlito v pomivalna korita in straniščne školjke. Olje v biološki čistilni napravi lahko povzroči, da se na vrhu naredi zrako-tesna oljna zapora, ki bistveno upočasni biološke procese in s tem skrajša obdobje med praznjenjenjem gošče. Enak ali še večji problem predstavljajo gospodinjska olja, ki preko hišne kanalizacije končajo v greznici in se jih nikjer posebej ne ločuje.
Iz navedenega je razvidno, da vsa dejstva govorijo v prid biološkim čistilnim napravam, ki so namenjene tako za posamezne družinske hiše na območjih, kjer ni kanalizacijskega omrežja, kot tudi za reševanje fekalne problematike več objektov, zaselkov, vasi in mest. V tem primeru prevzame biološka čistilna naprava funkcijo centralne naprave za določeno območje.
Ozaveščene družbe spodbujajo izbiro biološke čistilne naprave, da bi državljane preusmerile v ekološko in ekonomsko boljše rešitve.
Vodo kot glavni produkt biološke čistilne naprave se lahko zajema v zbiralnik in je uporabna za splako-vanje straniščnih školjk in pranje avtomobila. Na podoben način je pametno zajeti tudi meteorno vodo strešin, ki jo lahko uporabimo za splakovanje, pranje perila, zalivanje in pranja avtomobilov. Že ob uporabi meteorne vode v straniščih školjkah in pralnem stroju se nam poraba vode iz omrežja zmanjša za približno 60 odstotkov.
Ponovna uporaba očiščene fekalne in meteorne vode, ki jo je ravno tako pametno zajeti, bo tema naslednjega prispevka.
Alen Mladinov
Smeh je nalezljiva bolezen, ki se prenaša z dobrim vicem.
CENTER VIŠJIH SOL
Vabi na
INFORMATIVNE DNEVE
ki bodo vsak petek v septembru ob 14. uri.
računovodja komercialist
Ljubljana
Dunajska 156 tel.: 01/58 81 309 cvs@gea-college.si
Piran
Kidričevo nabrežje 2 tel : 05/67 10 257 piran.cvs@gea-college.si
www.gea-college.si/cvs
Zadovoljstvo z življenjem je glavno merilo razvoja
je piranska občina razvita: smo piranski občani zadovoljni?
Razvitost se da meriti tudi s srečo ljudi. Ali smo po tem kriteriju v piranski občini razviti? Kako srečo sploh izmeriti?
Vemo, da sreča ni v denarju. Da kapital ni nikoli upošteval dobrobiti in zdravja ljudstva. A tako kot vsi zahodnjaki, merimo tudi mi razvoj z dosežki, povezanimi z denarjem in vsem, kar se da z denarjem narediti - bruto družbeni proizvod, odstotek zaposlenosti, višina plač, s številom turističnih ležišč, bazenov in agencij... z mrežo vrtcev, šol, športnih objektov in ambulant, cest. vodovodov in kanalizacije...
Če hočemo reči, da se naša občina razvija, bi morale biti spremembe človeku prijazne, občani bi morali biti srečni, zdravi, dejavni, spoštovane osnovne človeške pravice, prostor bi moral biti urejen,
PLANETARNI INDEKS SREČE
Na zahodu je skupina raziskovalcev oblikovala kot novo merilo razvoja - planetarni indeks sreče. Merili so, ali so ljudje srečni, kako dolgo živijo in koliko je še naravno njihovo okolje.
V skupini 178 držav so po tem kriteriju med najbolj razvitimi otoške države Oceanije (otočje Vanuatu) in države Srednje Amerike (Kolumbija, Panama, Kuba). Slovenija je na 73. mestu, Italija je 66. in Amerika na 150. mestu. Razvite so torej države, v katerih ljudje mirno živijo v tradicionalnem sožitju in medsebojni solidarnosti znotraj lokalnih skupnosti.
Raziskovalci so ugotovili, da sta si občutek sreče in napredek, merjen uradno, nasprotna.
Merjenje razvoja z bruto družbenim proizvodom je zgrešena in lažna, vsiljujejo nam jo svetovni finančni skladi. V Sloveniji jim pridno sledimo. Ali mora priti do hude katastrofe, da bomo spoznali, da ne moremo živeti na račun uničevanja okolja, da posamezna skupina ljudi ne more graditi svoje sreče na račun druge skupine, niti ne na račun drugih bitij ali okolja?
Videti je, da lahko živimo srečno, ne da bi zato morali uničevati svoje naravno okolje. Omejenost naravnih virov (denimo vode) nas torej ne onesrečuje. Srečni smo tudi, če nimamo ne vem koliko materialnih dobrin.
Vir: Anton Komat: Kje smo na indeksu srečnih
"O . : "p*
Ш \
Foto: AZ
investicije bi morale bogatiti življenjsko okolje.
Napredek je sprva pomenil pomoč človeku, da lažje in lepše živi, da se pri delu manj trudi in da ima več dobrin. Pozneje se je napredek nadaljeval zaradi sebe - mnoge dobrine se izdeluje, ker se splača a jih ne potrebujemo. Tudi v Portorožu se pogosto ne gradi zato, ker bi domačini ne imeli kje živeti, ali turisti kje prenočevati, ampak zato, da se v gradbeništvu obrača kapital.
Kapital je potreben in da se ga da modro uporabiti - gospodarno, okolju prijazno, človeku koristno. Sprijazniti se moramo le s tem, da človek pa če ne more početi brez škode, kar mu pade na pamet, da mora upoštevati omejitve v naravi. Lahko pa se naravi prilagaja in pri tem uporabi vse svoje spretnosti, razum in pogum.
Nada Kozina
CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA
Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe:
Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF G&A, Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija, Tirrenia, SNAV, SEM. P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Fmnrail,
Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska L)4b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 18 00 ure Pokličite: (05) 67 10 777 www. er u ise-ferry-center.com
KULTURA	__
odprta branja, 0 dajanju in sprejemanju, 0 strahu in pogumu
Ljubezen je odprt, neprekinjen pretok energije. B. I.
Odprto branje je otok, kjer smo vsi zaželeni in sprejeti v odprto svetlobo trenutka. B. I.
Živimo v kulturi potrošnje, reklame in nastopaštva, kjer je literatura odrinjena v geto, nežno valovanje naših upanj in hrepenenj pa veni globoko zakopano v skrivnih predelih duše. Kako najboljši del našega nezavednega spraviti na svetlo, na način, ki je varen in ne ogroža samopodobe?
Po nekaterih podatkih redno v Sloveniji piše 15000 ljudi, ki svoja občutja hranijo zase in jih zapirajo v predal. Ponavadi jih ne pokažejo nikomur. Kakšne strahove hranijo zapisovalci v skrivnih dnevnikih, kaj jih hromi, da svojih občutij ne delijo z drugimi.
Prepričan sem, da bi slovenska literarna zgodovina izgledala drugače, če bi vsi ti neodkriti zapisi prišli na dan. Spomnimo se samo slovitega melanholika F. Kafke, ki za življenja ni hotel objavljati, njegov prijatelj Max Brod pa je posthumno izdal dela, ki nadčasovno z izbranim slogom in pronicljivim psihološkim
vpogledom govorijo o odtujenosti, samoti in bolečini modernega človeka (beri ponovno Grad, Proces, Ameriko).
Po sesutju izvirnih literarnih programov velikih založb in krčenju izdajanja izvirne, sodobne slovenske besedne ustvarjalnosti je branje na odprtih večerih za nekatere ustvarjalce edina možnost, predstavitve in povratne informacije, saj so osrednje literarne revije rezervirane za diplomante filozofske fakultete, poklicne pesnike in pisatelje, ki pripadajo določenemu zaprtemu krogu. Tako ostaja za večino samoukov varno okolje odprtega branja dobra možnost samopro-mocije, spoznavanja tujih poetik in širitve socialne mreže, ker je v dobi ekstrem-nega individualizma pomembno in dragoceno.
Poglejmo, kako se je vse skupaj začelo. Davnega leta 1983 sem v počastitev primorske pesnice Lidije Turk (19601982) organiziral prvi literarni večer na filozofski fakulteti. Takrat so trije mladi ljudje na študiju primerjalne književnosti predčasno končali življenje, skrušeni
pod težo želja in prevelikih pričakovanj. Imeli so vizijo novih obzorij, a ponavadi je tako, da najprej zadane najbolj občutljive in dosledne, takrat so padli najboljši med nami (beri odlično Seliškarjevo novelo Tanki so na meji). Branja smo ponovili še trikrat v dveh letih. Na njih so nastopili vsi vidni predstavniki sedanje srednje generacije uveljavljenih pisateljev (Debeljak, Blatnik, Bogataj, Žabot, Lainšček, Pejovič). Trdi čas socializma s polčloveškim obrazom je takratni ustvarjalnosti dajal pridih uporništva in pritajene želje po razklenitvi enopartijskega sistema, bil je čas postmodernizma in avtopoetik, ki traja še danes. Bili smo ostri, mestoma pankersko nabrušeni, artikulirani, a ne žaljivi do skruše-nih podob resničnosti. Čas je tekel po polžje, včasih je zarohnel in nas popeljal v svetle podobe na videz odprte demokracije s človeškim izkoriščanjem vsega tržnega v nas. Leta 1999 smo v Piranu ustanovili Društvo Obzorje za dvig kvalitete življenja vseh na rob odrinjenih subjektov, ki se v primežu novih kapitalskih razmerij nisi dobro prilagodili, se uspešno spustili v tržno tekmo.
Že prvo leto smo organizirali odprta branja, kot razširjeno samopomočno skupino, ki temelji na izsledkih sensetivity treninga. Ameriški marinci so se pred drugo svetovno vojno posedli v krog in odprto govorili o svojih čustvih, da bi dvignili bojno moralo in večjo učinkovitost timskega dela. S tem načinom psihoterapevtskega dela v skupini so lajšali čustvene travme, strah in razbijali notranje blokade in nelagodja ob nastopanju v javnosti. Vse so si lahko zmetali v obraz, vse je ostalo v krogu skupine, zato da so se lahko počutili varne in sprejete. Po začetnih druženjih smo spoznali, da nekateri člani nimajo dobro postavljenih psiholoških mej zaradi nepredelanih travm iz otroštva, zato smo naša druženja preoblikovali v skoraj klasične literarne večere, meje tolerance smo razrahljali do spodobnosti. Po štirih letih nastopanja pod okriljem društva Obzorje je pokroviteljstvo prevzela Mestna knjižnica Piran, ki je s svojo utečeno infrastrukturo spodaj podpisanemu precej olajšala delo. Prišli so novi obrazi in novi skrivni zapisi. Sedaj se berejo izključno spisi, ki imajo literarne pretenzije, veseli smo, da se je
VAŠA PRILOŽNOST!
IZREDNA AKCIJA YAM AHE V SLOVENIJI ! PRINESITE SVOJ ODSLUŽENI IZVENKRMNI MOTOR V TRGOVINO "SKIPPER" IN KUPITE NOVO YAMAHO5 km Z 200€ POPUSTA!
1 SKIPPER
Portorož
TRGOVINA Z NAVTIČNO OPREMO HANGAR II - MARINA PORTOROŽ TEL: 05/ 67 770 10; FAKS: 05/ 67 770 13 ; E-MAIL: skipper@siol.net
№ izluščilo nekaj posameznikov, posebej Jurij Rustja, ki s svoj izdelano pisavo lahko računajo na objavo prve knjige. Osnovna zamisel pa ostaja, da lahko pride kdorkoli in prebere karkoli. Udeleženci niso vnaprej najavljeni, zato lahko v zadnjem trenutku odpovejo sodelovanje, če se trenutno ne počutijo, da bi odkrivali nežnejše sloje svoje notranjosti. Želja organizatorja je, da je razmerje med obiskovalci in nastopajočimi čim manjše, saj je lepše, če skupaj premagujemo tremo pred javnim nastopom. Osebna nota vsakega, ki preseže gluho ložo zaprte tišine in odtujenosti, je enkratna sestavljenka večera, ki ga soustvarjamo skupaj in se nikoli več ne ponovi. Vsak ima predstavo, kakšen bi rad izgledal v očeh drugih, saj smo vsi odvisni od zrcalne slike v duši drugega, čeprav je ta včasih zlobna in bebava, le v svetlobi stika z drugim spoznamo in sprejmemo tudi negativne plati svojih nevrotičnih usledlin, po tej trnovi poti, kot bi rekla moja mama, se učimo
in rastemo. Pot zorenja se nikoli ne konča, samo koščki Boga smo v smeri optimalnega učlovečenja, prah, ki raste iz teme nevednosti v svetlobo in avtorefleksijo učlovečenja.
Poezija je na najbolj osebni ravni intimna izpoved, psihoterapevtski zapis nekega duševnega stanja, ki se le v redkih trenutkih posebne božje milosti sprime v literarno mojstrovino. Ta zajema močno, pretresljivo osebno zgodbo, razprtje zgodovinskega trenutka in bravurozno uporabo jezika, ki odstira navidezne, jecljajoče korake vsakdanjih bolesti in peripetij. Na odprtih branjih ne ocenjujemo kvalitete prebranih besedil, osebo sprejmemo takšno, kot v tistem trenutku je, z vsem strahom in pogumom. Izenačena sta morebitni Nobelov nagrajenec (mogoče bo kdaj nastopil) in popolni začetnik, oba prosto izbirata vsebino in trajanje nastopa. Ne moraliziramo in nismo dušebrižniški, vsak sam odgovarja za drobec sanj, ki ga bo podaril drugim, zatorej v odprtem krogu,
katerega začetnik je grški demokratični polis, iščemo nepotvorjeno, neobrušeno, nespo-lirano osebno zgodbo, ki išče dobrohotnega poslušalca, nič več, nič manj. Ne gre nam za iskanje presežnih miselnih utrinkov, ampak za druženje in izmenjevanje vtisov, okruškov, duhovitih podrobnosti iz psihopatologije vsakdanjega življenja. Po potrebi se negujemo, si dajemo oporo in zavezništvo, saj smo le drobni utrinki v kruti areni preživetja, vsaj za dve uri zbežimo pred krutostjo vsakdanjega življenja. Kaj mislite, je to dovolj... za en droben večer!
PS.
Slovenci smo večinsko melanholični in morbidni, saj proslavljamo pogrebe naših slavnih ustvarjalcev, zato sem se odločil, da odprta branja priredimo vsako leto na dan kosovelovega in prešernovega rojstnegadne.
Igor Bizjan, sprehajalec
piranske kulturne
41. EX-TEMPORE V PIRANU
Obalne galerije Piran med 2. in 9. septembrom pripravljajo že 41. mednarodni slikarski EX-TEMPORE ter sedmi mednarodni EXTEMPORE keramike. Začelo se bo 2. septembra z žigosanjem platen v Piranu. ЦиШјапЈ, Celju, Mariboru, na Reki in v Pulju; oddaja slik in keramičnih izdelkov pa bo potekala do 8. septembra v Piranu. Nagradni sklad znaša rekordnih 7 milijonov tolarjev, podeljeno pa bo več kot 40 nagrad. Tradicionalno septembrsko prireditev bodo spremljali številni strokovni in družabni dogodki. Razstave slikarskih del bodo na ogled v mestni galeriji, Križnem hodniku, v galeriji Gasspar ter Pečaričevi galeriji, razstava keramičnih izdelkov pa v galeriji Gasspar.
FRANČIČ NI VEČ PIRANČAN
Pisatelj Franjo Frančič ki se pri oseminštiridesetih ponaša s kar 35 izdanimi knjigami proze in poezije za odrasle in otroke, je v intervjuju ob objavi zgodbe v uglednem Delovem poletnem proznem ciklusu »Delove poletne zgodbe« (9. avgust 2006) Igorju Bratožu povedal, da se je odselil iz Pirana na (piransko) podeželje.
»Umaknil sem se iz Ljubljane, umaknil sem se iz Pirana, živim outsidersko, seveda pa se zgodi, da še vedno koga pošljem v kurac, a z razlogom. Po petintridesetih izdanih knjigah ne dovolim, da se mi posmehujejo uradniške kreature, pinkoti tinkoti, ljudje, kijih zanimajo predvsem lustri, zimske gume in kupi, grabi, kupi, grabi k sebi. Na srečo imam nekaj pravih prijateljev dvajset in več let, a kot se reče: bog varuj me prijateljev, sovražnikov se bom že sam. Misli so mlade, material utrujen in načet, živci po skoraj tridesetih letih pisateljevanja, fehtarjenja in poniževanja več kot tanki, po petdesetih letih si zjeban, eni si to razlagajo kot zrelost, pa je kot sem že rekel zgolj utrujenost materiala In treba je biti na oprezu, življenje, ta kurbir, ti vedno pripravlja kakšno presenečenje," je bil značilno odkrit pisatelj.
dekd posvečeni gradovom in obzidjem
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki nosijo naslov »Gradovi, utrdbe in mestna obzidja - nesnovna kulturna dediščina skozi mestna obzidna vrata vse do obzidja« bodo letos v soboto. 23. septembra. Nanje se pripravljajo tudi v obzidnem Piranu. Organizatorji napovedujejo več prireditev, ki se bodo odvijale na trgih, ulicah in ob obzidju. Med 10. in 18. uro bo prireditev »Sedem mestnih vrat v treh obzidjih Pirana«. Ljudje bodo vstopali skozi nekdanja mestna vrata v mesto in z zgodovinskimi šegami, navadami, vražami, legendami, ljudskimi godci, otroškimi igrami, ljudskimi zdravilci in govornimi izročili skušali povezati včeraj, danes in jutri. Spremljevalni dogodek bo sejem starin v Župančičevi ulici. Ob mestnem obzidju, natančneje pod šestim stolpom, bo ob 18. uri prikazano nekdanje življenje pod obzidjem. V soju bakel bodo obiskovalci lahko okušali grižljaje s pozabljenimi okusi, ki jih bodo postregli kuharji in krčmarice iz preteklosti. Dan bo sklenil nastop tolkalne skupine Stick Control, ki bo s svojimi ritmi povezala preteklost, sedanjost in prihodnost.
teniški spektakel v portorožu
Med 16 m 24. septembrom bo na teniških igriščih v Portorožu drugič zapovrstjo velik mednarodni ženski WTA turnir Banka Koper Slovenia open Na turnirju posameznic bo sodelovalo 32 igralk, na svetovni jakostni lestvici razvrščenih med 20. in 115. mestom, prva nosilka pa je najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik, lanska finalistka turnirja. Vzporedno bo tako kot lansko leto odigran tudi turnir dvojic. Nagradni sklad znaša 145.000 dolarjev, zmagovalko med posameznicami pa čaka dobrih 22.000 dolarjev. Direktor turnirja Andrej Bizjak si želi, da bi vrhunske teniške boje spremljalo čim več gledalcev, (až)
pirančani odlično začeli
Nogometaši Portorož-Pirana so odlično začeli sezono v 3. slovenski ligi - zahod, v kateri sodeluje 14 moštev. Po treh kolih so z eno zmago in dvema neodločenima rezultatoma uvrščeni na odlično 5. mesto. V vodstvu je moštvo Avtoplusa Körte. V četrtem krogu, ki je na sporedu v nedeljo, 3. septembra ob 17. uri. Pirančani pri obzidju gostijo moštvo Jesenic.
dejavno društvo upokojencev
Društvo upokojencev Piran je že v mesecu maju - mesecu mladosti - na baliniščih BK Antena ter v prostorih KS Portorož na Šentjanah organiziralo prijateljsko športno srečanje društev upokojencev. Srečanja v balinanju in v pikadu so se udeležile ekipe DU iz Pirana, Izole, Kopra, Pivke, Postojne in Vipave. V balinanju sta tako v moški kot ženski konkurenci zmagali piranski ekipi. Moški so v finalu premagali Postojno s 13:2, ženske pa Koper z 10:4.
V pikadu je v moški konkurenci zmagal Cveto Markežič (Koper), pred Francem Jenčkom (Postojna) in Marjanom Radovičem (Piran), v ženski konkurenci pa je bila najboljša Nadja Gregorovič (Izola), sledita ji Vera Filipovič (Piran) in Zdenka Valenčič (Postojna). Da uspešni nastopi niso bili naključni, so piranske balinarke in balinarji dokazali na tekmovanju društev upokojencev 9. julija v Izoli, kjer so vnovič slavili v obeh konkurencah.
Zdravko Taškar
xiiit0rne0 di pandolo
Anche quest'anno in occasione dei lesteggiamenti del Patrono San Giorgio la nostra Comunita in collaborazione con il Club sportivo del Casino di Portorose ha organizzato il torneo di Pandolo. arrivato alia sua tredicesima edizione.
In piazza Tartini abbiamo ospitato 19 squadre divise in quattro cate-gorie: bambini, ragazzi, torneo delle citta e torneo della federazione slovena gioco del Pandolo
I giocatori sono arrivati dalle localita vicine ( Capodistria, Crevatini, Strugnano, Sicciole e Pirano) da Slovenske Konjice, la squadra in rap-presentanza della minoranza ungherese da Dobrovnik, dalla Croazia ( Pola) e dairitalia (Verona e Mantova). II tredicesimo torneo di Pandolo si e concluso in serata ed ha visto premiate le seguenti squadre: categoria bambini il Primo posto e andato alia squadra "Pirano" di Pirano mentre il secondo posto e andato alia squadra "Banda Muda" di Capodistria.
Nella categoria ragazzi il primo posto e andato ai "Pirati" di Pirano, il secondo posto alia squadra "Rožice« di Pirano, al terzo posto si sono classificati i "Punta" di Pirano mentre il quarto e andato alia squadra "Pusterla " sempre di Pirano.
Nel torneo delle citta la prima classificata e stata la squadra di Verona, il secondo posto e andata alia squadra "Fracanapa" di Pirano Club sportivo del Casino di Portorose- sezione Pandolo, al terzo posto si e classificata la squadra arrivata dal Prekmurje- Dobrovnik mentre al quarto posto e andato alia squadra di Mantova.
Nella categoria Federazione slovena gioco del Pandolo ha vinto la squadra di Capodistria "Paninari" il secondo posto e andato alia squadra "Mimosa" di Crevatini" il terzo posto e stato conquistato dalla squadra locale " Robe varie" del C.S. Casino Portorose - sezione Pandolo.
La squadra di Pandolo e stata invitata ed ha partecipato al Festival Primo Torneo Internazionale di S-Ciancol "LudicaMente- Citta di Mantova"
(S-Ciancol= Pandolo, Ciaramela, Lippa, Scianco....) tenutosi il primo maggio. Ringraziamo gli organizzatori per averci dato la possi-bilita di partecipare al torneo ed a visitare la loro bellissima citta.
Per i pandoleri Elio Bičič
Portoroško društvo Jaz sem najboljši v soboto, 16. septembra že četrtič zapored prireja »Baklado«, pohod z baklami med tuneli. Pohod se bo pričel ob 20. uri na parkirišču v
četrtič p0hqd z baklami
Jagodju, okrog 6 kilometrov dolga proga pa se bo po prehodu dveh predorov zaključila v Portorožu. Lani se je pohoda udeležilo več kot 200 pohodnikov, organizatorji pa jih
letos pričakujejo še več, saj so vremenske napovedi ugodne. Za informacije pokličite: 041/724-262 (Mojmir).
= L-tdtte
2 vas!;
Obiščete nas lahko vsak delovnik od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure v TPC Lucija, Obala 1 U, Portorož. Vljudno vabljeni!


', v
Ђ • .-fli* ■•fv
««„„H


Potete visitarci da Lunedi a Venerdi dalle ore 9 alle 19 e il Sabato dalle ore 9 alle 13 a TPC Lucija, Obala 1 U, Portorož.
Benvenuti!
Ш
Sf.mobft d.d, Šmartlnska c. 134b, SI-1000 Ljubljana I www.simobil.si
HI
Лvnusl 2006
Ujemi svet k O™**™
J


fast-food časi
Strokovnjaki in tisti, ki to niso, so si enotni, da se viša zavest naše Zemlje in s tem tudi vodi v vedno večji razkol in da preprosto nismo dorasli vsem zahtevam modernega časa
Z vedno večjim tehnološkim napredkom drvimo v še bol| drastična nasprotja, ki se odvijajo v vseh porah našega življanja Drugače povedano, dogaja se zelo pospešen in močan kontrast med materialnim in duhovnim, ki v vsej človeški zgodovini še ni bil tako zelo polariziran.
Proces globlizacije nas povezuje v eno samo veliko vas Razvoj te »vasi« pa je našim prvotnim željam, ki so bile izrazito materialistične, preprosto ušel
Nastaja nek samosvoj proces, ki gre svojo pot in je vedno bolj zunaj dometa velikih in bogatih. Omenimo pri tem onesnaženost planeta, ki se odraža v vsakdanjih reakcijah matere narave. Zaenkrat nas ta le opozarja, a vprašanje časa je, kje so njene meje potrpljenja in moči, da ostajajo naravni sistemi še v ravnovesju.
Naša zavest, da smo tesno povezani med seboj in datakoi-menovana. kolektivna zavest kroji naša nadaljna življenja, se še ni v zadostni meri dotaknila potrebnega števila prebivalstva našega planeta. Človek ni imel še nikoli toliko svobode in možnosti izbire, kot jih ima sedaj. Zdi se. da je najtežja stvar odločati se med neštetimi možnostmi, ki jih ponuja svet krajšnic in potrošništva.
Vse ponujeno je na videz ena sama računalniška tipka, ki nam v trenutku pričara izpolnitev najbolj skritih želja znotraj najsvetlejših ali najtemnejših kotičkov naše
osebnosti Deluje skrajno enostavno.
En klik in vse deluje kot v pravljici1 Zato je toliko ljudi ujetih v toliko različnih odvisnosti Niti sami ne vedo, da imajo izprane in programirane možgane, ki ne vidijo poti do zdravega in dobrega - za njegovo dušo koristnega delovanja. Pravzaprav je zanje zdrav razum staromoden in nezanimiv. Zanimivi so ekscesi bolnih umov, ki se v očeh
potrošnika zdijo skrajno ekstravagantni in pristno individualistični. Človek izgubi sebe, zato začne hoditi po robovih nevarnih prepadov iskanja.
Današnji hitri tempo nas sili v življenjski stil fast-food-ov: od hitrega prehranjevanja, hitre glasbe, preko hitrih in površnih človeških odnosov, ki so položeni v zibko hitrih bolezni v prav nič kratkem trpljenju do smrti. Življenjska doba se daljša, a le navidezno.
nas, ljudi. Zdi se, da nas tehnološki napredek
Je bilo to res življenje, ko si ga hitro pre-bavljal in še hitreje iztrebljal rjo iznemogle programirane učinkovitosti uspešnosti in še ne vem katerih »standardnih kazalcev in normativov", predpisanih s strani vladarjev? Pravijo, da so najenostavnejše stvari najlepše. Ustaviti se, prisluhniti sebi in drugim, čeprav lahko neizmerno boli in skeli. Nič zato. Mine, in nov dan je jasnejši in bolj prijazen v vsej človeški rasežnosti.
Čez dober mesec bomo zopet volili na lokalnih volitvah. Kakšni bodo ljudje, ki jim bomo zaupali vodenje v naslednjih letih? So dobri retorični igralci, a mnogo slabši izvajalci splošnega dobrega v preobleki lastne računice? Morda kvazi okoljevar-stveniki z nestrpnim pogledom do drugomislečih? Kaj pa tisti, ki fanatično povzdigujejo svetovne genije mojstrovin človeštva, sami pa niso sposobni razumeti najosnovnejših potreb malega človeka? Ali pa morda tisti strici, ki sicer blestijo v poslovnem svetu, njih domače ognjišče pa plamti v žalostni pol temi? Bomo izbirali fast-food veljake s sicer hitro izvedbo fast-food kapitala z rezultati vedno bolj iskanega turbo folk imidža?
Kakorkoli boste izbrali, dragi sokrajani, bo dobro. Naša skupna izbira odseva prav tisto, kar smo v določenem trenutku sposobni razumeti in kar si pravzaprav tu in zdaj najbolj zaslužimo.
Valentina Klemše
mali oglasi
*	Praktičen moški srednjih let skrbi za hišo ali stanovanje, opravlja vsa hišna opravila, ureja vrt in okolico, nudi družab-ništvo starejši osebi, v zameno za prostor z možnostjo kuhanja. Tel: 031/737-020.
*	Opravljam globinsko sesanje in pranje sedežnih garnitur in tepihov ter čiščenje na domu. Pokličite: 031/859-917.
*	Prodam sveže naravno kozje mleko
Informacije: 041/946-017.
i+Oj
^ајтттту
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakov ice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Tudi v partizanih so spoštovali vero in vernike
še enkrat o »nadini sveti maši«
V prejšnji številki Portorožana je Nada Kozina razmišljala o človekovih občutkih pri maši. Pišem, ker sem slišal iz ust dobre in dolgoletne znanke oceno, ki je popolnoma napačna in me je zelo začudila. Razen tega se je oglasil g. Rihard Knez z zelo tehtnimi pomisleki.
Bilo je takole: Ob neki priliki sem Nadi (ki je po materi Brkinka in po očetu Istranka) pripovedoval o dogodku, ko je šel 3. bataljon Istrskega odreda v Brkine. Iz Skadanščine smo se proti Tatram odpravili v prvem mraku. Ko smo blizu Markovščine prečkali cesto Trst-Reka in se približevali Slivju, smo od daleč slišali, da v cerkvi orglajo in pojejo. Komandant bataljona je bil Cveto Vičič. poznejši dolgoletni župan Izole. Jaz sem bil politkomisar. Komandant je vedno hodil na čelu kolone, politkomisar pa na »repu«. Po vezi sem poslal komandantu sporočilo: »Deset minut počitka!«. Bataljon se je ustavil. Šel sem do čela kolone in komandantu rekel: »Lepo pojejo, počakajmo malo«. Vičič je soglašal. Sam je bil doma iz Podgrada in so mu bili ti kraji domači.
Me je pa naslednjii dan. ko smo bili že na Kozjanah, vprašal, ali ni bilo to v nasprotju z mojo funkcijo politkomisarja. Oba sva vedela, da tega ne misli resno. Vsekakor to bojni morali ni škodilo. Pozneje sem večkrat razmišljal o tem dogodku, ker sem tudi pozneje na Dolenjskem včasih storil enako. Kulturna lakota ni bila dosti manjša od telesne. Partizanom smo politkomisarji razlagali, za kaj se borimo Kakšen je program Osvobodilne fronte. Tudi kakšno je stališče komunistov do vere in Cerkve ipd. Partizani so sami videli, da smo mrtve pokopavali cerkveno, če se je le dalo. Da smo proslavljali božič, veliko noč in druge praznike
In sem Nadi pravil, da sem prišel do
spoznanja, kako zna Cerkev privabiti ljudi v svoje okrilje. Zamislite si kmečko dekle ali pa očanca, ki dan za dnem gara od jutra do noči. V nedeljo se umije, uredi, obleče v
kar najlepšega premore in gre v cerkev. Ko pride tja. se znajde v povsem drugačnem svetu od tistega, ki ga živi vsak dan. Polno je cvetja, vse je okrašeno. Na stenah visijo podobe, povsod je videti kipe in druge lepo izdelane in barvane predmete. Že to ga prenese v »trans«. Potem zadonijo orgle, oglasi se ubrano petje. Obredni govor je zbran. Vabi k verovanju v nekaj nadzemskega. Obljublja srečo in veselje. Tolaži.
Človek je čustveno bitje. Potrebuje sprostitev. Potrebuje dobro besedo. Zato ni čudno, da je na svetu toliko vernih ljudi. In to ni nič slabega. Dober duhovnik je ljudem blizek in ljub. Samo pomislimo, kakšno pozitivno vlogo so odigrali duhovniki na Primorskem in v Benečiji!
Pa tudi na Koroškem in Porabju. Ko so po Soški dolini na ramah nosili krsto z mrtvim Simonom Gregorčičem, so ljudje v špalirjih klečali in se tako zahvaljevali svojemu Slav-čku.
Se pa vsaka stvar lahko sprevrže. Zlorabi. Tako je bila zlorabljena tudi ideja socializma. Blagor tistim, ki verujejo. Slabo pa je, če verovanje kdo zlorabi. Angleški vigovski politik in zgodovinar Macaulay pravi: »Ni mogoče zanikati, da je organizacija Rimske cerkve prava mojstrovina človeškega uma. Samo takšna organizacija je navkljub tolikšnim napadom zmogla ubraniti takšne nauke. Izkušnje dvanajst sto razgibanih let, bistra in potrpežljiva skrb štiridesetih generacij državnikov so izbrusile to organizacijo do take popolnosti, da ji gre prvo mesto med vsemi napravami, kar jih je izumil človek za nadzorovanje človeštva.«
Dušan Puh st.
portoroška nočna kronika
Grozil policistom - Nekaj pred četrto uro zjutraj v noči na četrtek, 24. avgusta, je portoroške policiste poklical 22-letni Kranjčan. ki je bil pod močnim vplivom alkohola, in povedal, da je izgubil svojo torbico. Mladenič je po telefonu žalil in policistom zagrozil, da jih bo pobil. Ko smo ga izsledili, je imel torbico pri sebi. Zaradi izrečenih žalitev in groženj so mu izdali plačilni nalog.
Ni ostalo le pri besedah - V soboto okrog 20. ure so piranski policisti intervenirali v Portorožu, kjer sta že dlje časa sprta lastnika sosednjih lokalov in pogosto prihaja do prepirov. Tokrat je poleg ostrih besed gospa svojega soseda tudi opljuvala, tako, da bo zadeva dobila epilog pri prekrškovnem organu v hitrem postopku.
27. SEPTEMBER -SVETOVNI DAN TURIZMA
	Nega in ultrazvočna terapija obraza
	Nega telesa
	Ultrazvok in vakum terapija telesa
	Elektro stimulacija obraza in telesa
	Depilacija
9(pun€ti/ra (flovaJr i.p.	Manikura
	Pedikura
	Refleksna masaža
	Tui-na masaža
	Solarij Infrardeča savna
PORTOROŽAN št. 6-7/2006
Odziv na članek -Kako lahko najemnino pokrije igralni avtomat, manjša trgovina z živili pa ne?«
Pozdravljeni, spoštovani g. Puh! Projekt »Piran, moje mesto« je seveda namenjen Piranu. V zadnjem obdobju je v mestu veliko kakovostnih nevladnih organizatorjev prireditev, ki med seboj sodelujejo in se dopolnjujejo. Samo ponosni smo lahko na ustvarjalnost društev Anbot, Prijatelji zakladov sv. Jurija, DPM, ŠKID Jaz sem najboljši, Čikole Čakole, KUD Karol Pahor, Comunita degli Italiani di Pirano idr. Prosim ne zamerite, če koga nisem omenila!
Lanskega februarja smo »preživeli « znameniti forum »Piran, odpri se turistom«. Potem se je štiri ducate turističnih delavcev tik pred sezono - s pismom v medijih - po dolgem in počez zaprašilo v županjo in (njen) umazani, zanemarjeni, nedostopni, podivjane mladine poln Piran.
Neštetokrat premlete teme! Očitno nam ne spreminjanje sveta ne mesta ne gre najbolje od rok! V društvu Čikole Čakole smo poskusili spremeniti način komuniciranja.
S prvo oddajo »Dobimo se na kofetu« na 71/ Sponki, katere namen je bila diskusija prebivalcev Pirana o vročih temah, smo želeli mobilizirati in dati večji pomen konstruktivnim ljudem, manj kritizersko nastro-jenimi. Dregnili smo v sršenje gnezdo. Izpostavili smo rigidnost in neelastičnost občinskega birokratskega aparata, katerega neučinkovitost se kaže tudi v tem, da vsak nosi probleme naravnost k županji, ki je s tem degradirana na nivo kandelabra, ob katerem vsakdo lula.
Iz tega smo sklepali, da resno škriplje na »nižjih« ravneh. Gre za urad za gospodarstvo in turizem, morda za urad za redarstvo in inšpekcijo ali občinski svet? Gre za občinske odloke, nekatere v navzkrižju z občinskim statutom in celo z ustavo ter celo skregane z zdravo pametjo ?
Druga za drugo so izstopile še druge teme: kakšne so možnost preživetja v mestu ob težavah s prometom, vrtoglavo visokimi cenami stanovanj, vode, hrane, šolanja (...) ob bednih dohodkih v turističnem gospodarstvu? Razsute družine, prezaposleni starši, v šoli neuspešni, nemotivirani mladostniki, vandalizem, odvisnosti... To so podobe znotraj idilične, slikovite vedute, brez »šminke«, mračna plat našega anonimnega vsakdana. Odkrili smo zapisanost Piranu, našemu
mestu, mestu, ki mu s ponosom rečeš »moje mesto«. Želimo si mesto otrok, šolarjev m študentov, mesto virtualnih Pirančanov (vikendašev), mesto družinskih podjetij, v katerih delajo predvsem družinski člani (kot so restavracije Pavel, Delfin, Cantina, Stara gostilnica, Riva, Galeb, slaščičarne Oaza, Morski val, Punta, Piran, ...tudi sama sem zaposlena v podjetju Gasspar s.p., kjer sta na začetku delala le dva mlada partnerja), Piran, mesto ekscentrikov, neverjetno razgledanih ljudi, mesto galerij, ateljejev, uspešnih športnikov, izjemnih glasbenih talentov, prijaznih non in nonotov, ribičev kosmatih lic, zamorjenih jeznih mladcev, ki jih zasrbijo prsti za vsako malenkost. Mesto, v katerem se med seboj vsi poznamo, se pozdravljamo, si svetujemo ali se obreku-jemo. Vsi, razen naših občinarjev. Do njih so prihajale prefiltrirane, prirejene informacije o potrebah meščanov. Vprašanje je, kako se lahko uspešno spopadajo z resničnimi problemi prebivalstva: drastično zmanjševanje števila mladih družin, alarmanten osip vpisa otrok v vrtec in OŠ, problematika zaposlovanja (nespoštovano in podcenjeno delo v gostinstvu in turizmu, saj»forešte«lastnike kapitala standard zaposlenih ne zanima), astronomske cene stanovanj in potencialnih poslovnih prostorov.
Projekt »Piran, moje mesto« se je rodil lanskega junija z namenom, da med drugim odgovori na takšna vprašanja kot so moja, postavi temelje strategije razvoja in ureditve mesta. Vodja projekta je arhitekt g. Boris Kočevar, v sodelovanju s projektnim svetom, katerega člani so zgodovinar Ivica Pletikosič, kulturovarstvenica dr. Sonja Ana Ноуег, turistično-kulturni delavec Dušan Mrdakovič, kulturnica in predstavnica italijanske manjšine Fulvia Zudič in arhitekt Salko Pivač.
Irena Weber je izdelala kakovostno antropološko raziskavo s ciljnimi skupinami prebivalcev mesta. K oblikovanju smernic strategije razvoja vsebin mesta smo bili povabljeni medi-atorji Natalija Planine, Polona Senear, Mojca Dolšak, Mojmir Kovač, Fulvija Zudič, Lidija Dodig, Gordana Mlakar, Valter Lovre-čič, spodaj podpisana in drugi. Naša skupna
naloga je bilo posredovanje neposrednih informacij o življenju ljudi v Piranu, njihovih pobud in pomislekov
Komunicirali smo s svojimi prijatelji, sodelavci, sosedi, tudi s takimi, ki imajo specifična ali zelo kritična mnenja skupine mladostnikov, ribičev, ostarelih Zbrano gradivo je bilo predstavljeno ga županji, projektnemu svetu, vodjem občinskih uradov
Verjamem, da nas je dovolj, ki bomo ohranili živ interes za ude/an/anje tega projekta. Če ne, nas ne bi bilo zraven že od samega začetka. O tem sem prepričana. Javna predstavitev bo v gledališču Tartini, toda ne pred volitvami...
Ko spreminjaš mesto in njegovo arhitekturo ter ga preurejaš v nov urbani prostor, moraš na/prej zaznati in prepoznati potrebe in pričakovanja prebivalstva, fokusirati take z vizijo in take, ki je nimajo, oblikovati vsebine, kijih mesto potrebuje, kot niz aktivnosti in dejavnosti, kijih bomo zmogli in želeli opraviti.
Okoli sebe ne želimo imeti mesta - muzeja, opustelih ulic s »spedenanimi fasadami in strehami«, sterilnih ambientov brez otroškega vrišča in igranja, klepeta ob kavici, glasbe.... Želimo sinove podobe ulic, bolj funkcionalne infrastrukture (temeljni kamen za garažno hišo pred Piranom je prepričanje, da avtomobili ne spadajo na ulice in trge), spodbujanje dejavnosti v mestu (ohranjanje ribištva v navezi z akvarijem, majhnih trgovin, knjižnice, piranskih šol).
Vprašanje je, kako bomo ta naš mikro prostor povezali z globaliziranim svetom, polnem nasprotij in rasne, verske, politične nestrpnosti, katerega vsak dan grobo ranijo terorizem, ekološko vprašljiva proizvodnja hrane in potratna poraba energije. Piran je eden najlepših biserov na ogrlici Jadranskih mest.
Zora Mužinič, Piran
Funkcionalni poslovni prostori iz prve roke v TPC Luciia!
UGODNE CENE!
PRITLIČJE
Cena za m (1.755 EUR)
KJprimorje
s
3x
26,50 m2
1. NADSTROPJE
420.568 SIT Cena za m2: 371.442 SIT
DDV	(1.550 EUR)+ DDV
1x	2x
108,30 m2 26,35 m2
Pokliči zdaj! 66 38330
STAVBENIK,gradbeništvo d J
Cene v evrih so informativne in preračunane po CPT 1 EUR = 239,64 SIT. Leto izgradnje 2001. Lastna nepremičnina. Investitor: Stavbenik, gradbeništvo d.o.o., Ulica 15. maja 16, Koper. marjana.fatovic@stavbenik.si | www.stavbenik.si
vi sprašujete - portorožan odgovarja
V začetku septembra bodo v Piranskem zalivu tekme z motornimi čolni Powerboat. Turistični delavci se jih veselijo, naravovarstvenih pa so odločno proti. Kdo ima prav?
Če bo od tekem vsaj trikrat toliko finančnih koristi, kolikor bo narejene škode okolju, potem imajo prav turistični delavci oziroma organizatorji.
Mnogi nasprotujejo septembrskim tekmam motornih čolnov. Zakaj le, saj je vendar Uprava za pomorstvo v odločbi postavila organizatorjem zelo stroga pravila.
He, he, ti si pa zares humorist! Od kdaj pa se kakšen organizator vprašljivih javnih prireditev v naši občini drži pravil... ?
Konec julija je hrvaški ribič napadel piranskega v naši ribolovni coni, slovenska policija pa našega ribiča ni zaščitila - čeprav je hrvaški kasneje napadel tudi njihov čoln. Koliko časa bodo še trajale take igrice?
Vse dotlej, dokler bodo imeli hrvaški ribiči in njihovi obmejni organi močnega zaveznika v naši vladi - zlasti v zunanjem in notranjem ministrstvu...
Korita gospoda Joška Jorasa in ribiške zgodbe mejijo že na politično grotesko. Kaj menite?
Menimo, da imamo politično nezrele ministre in da bi bilo dobro ako bi se vrnili časi Avstro-Ogrske, ko so drugi (razumno in odločno) urejali stvari za nas...
Mednarodni tabor za prostovoljna dela Voluntariat je julija marljivo obujal tradicijo solinarstva v Sečovljah. Je tudi naša država kaj prispevala k temu hvalevrednemu početju?
Naša država ni hotela kvariti veselja ljudem, ki uživajo v prostovoljnem delu...
Čital sem izjavo francoskega študenta, ki se je udeležil mednarodnega tabora Soline 2006, kjer pravi, da imamo Slovenci ogromno lepot, katere lahko pokažemo tujim turistom. Kako lepo je slišati take izjave! Se vam ne zdi?
Seveda! Toda kaj, ko pa slovenski turistični delavci ne vedo za te lepote!
Plavajoča pregrada naj bi portoroško in lucijsko kopališče ščitila pred travo in drugo nesnago, ki priplava s tokom in valovanjem. Letos je na več mestih popustila in skozi te vrzeli so vdirale velike količine trave (pa tudi odpadkov). Rezultat: kar naprej so pobirali travo in polnili ter
dnevno odvažali zabojnike, smrad pa je bil vseeno obupen. Ali ne bi bilo ceneje popraviti plavajočo pregrado ali jo - še bolje - zamenjati?
Od cele plavajoče pregrade nima koristi nihče, od plačanega pobiranja trave in plačanih odvozov pa imajo ljudje zaslužek. Če pa gospodom turistom smrdi gnjioča trava, naj si zatisnejo nosove ali pa gredo druga-m.'Tako.
Menda so nekateri pripadniki slovenske glasbene smetane v času festivala Melodije morja in sonca pomendrali rožni vrt v Portorožu. Zakaj niso redarji ukrepali bolj odločno? Zakaj so kršitelje samo opozarjali?
Tudi če bi jih zgrabili in zbrcali z gredic, ne bi pomagalo; kulturnemu človeku namreč zadostuje beseda (če že slučajno spregleda pravila), nekulturni pa ne bo opazil svoje neotesanosti niti če mu potisnete vanjo nos. Kompleks večvrednosti je huda bolezen!
Konec julija je začel veljati novi zakon o varstvu javnega reda in miru, po katerem bodo strožje kaznovani tudi povzročitelji hrupa (ki velja za onesnaževanje okolja), zlasti med 22. in 6. uro. Ali torej smemo upati, da bomo odslej mirno spali in da bodo gostinski lokali naravnali moč svoje glasbe na sobno jakost?
He, he, si pa res slika! Zakon je res začel veljati, samo resnih čuvajev tega zakona, čuvajev, ki bi bdeli nad pravilnim izvajanjem - teh pa še niso zaposlili...
Stari hotel Palace spreminja podobo, obnova gre po načrtu. Me pa zanima, katera faza je trenutno v teku.
Najvažnejša: iskanje takih gostov, ki bodo pripravljeni plačati hotelsko ceno za letovanje v kraju, ki s svojo ponudbo ni na nivoju te cene...
Že dolgo me muči čudno vprašanje: v naši občini tu in tam odstranijo kakšno
črnogradnjo, vendar so to zmeraj majhni objekti, ki sploh ne padejo v oči. Velike črnogradnje, o katerih celo piše v časopisih in se o jiih prerekajo na raznih forumih, pa klujub prepovedi inšpektorjev rasejo naprej in - ostajajo. V čem je "finta"?
"Finta" je v priimkih in v dogovorih brez prič.
Zakaj se turistični delavci jezijo na sobodajalce, ki turistom na ulicah ponujajo sobe? Po tej logiki tudi sladoledarji ne bi smeli postavljati kioskov, ki so konkurenca slaščičarnam!
Jezijo se, ker se zavedajo, da so preveč v pisarnah in premalo na terenu, katerega tržijo, pa jih na tihem grizeta slaba vest in nevoščljivost...
Ali je res, da je občina branjevke na piranskem zelenjavnem trgu oprostila plačila najemnine za stojnice?
Res je. Kadar se bliža konec mandata in nove volitve so nenadoma vse oblasti silno velikodušne...
Študenta ekonomije iz Ljubljane sta menda izdelala poslovni načrt za turistični razvoj Krajinskega parka Sečoveljske soline. Se vam zdi sprejemljiv?
Je sprejemljiv. Manjka pa mu dodatno poglavje: načrt o tem, kako prepričati sko-puško državo in nezaupljive sponzorje, da bi odprli denarnice...
Redar je oseba, ki skrbi za red. Zakaj je torej glavna dejavnost občinskih redarjev pobiranje parkirnine? Naj jih preimenujejo v parkirninarje in najamejo take redarje, ki so se šolali za vzdrževanje javnega reda! Kaj menite?
Menimo, da bi moral najprej nekdo razložiti občinarjem besedo redar...
Ste si ogledali vojaško ladjo Ankaran, ki je bila na ogled tudi v Piranu?
Kakšna se vam zdi?
Sprašujemo se, čemu nam bo, ko pa ne znamo braniti svojih teritorialnih voda niti pred ušivim čolnom srboritega hrvaškega ribiča!
Strunjančani so jezni zaradi nelegalne deponije gradbenega materiala v srcu njihovega krajinskega parka ter pravijo, da so pristojne službe slepe in gluhe za to nemarnost ter da nič ne ukrenejo. Ali je to mogoče?
Seveda je mogoče! Pristojne službe - te ali one - so zmeraj slepe in gluhe, kadar to hočejo...
Sonja Požar
zaključen solinarski festival
-Л I
ZLATO
<ii III • r- i
SIDRO
Pizzerija Zlato sidro Obala 111 Lucija Odprta vsak dan od 11. do 23. ure Se priporoča s pestro izbiro pic in drugih jedi.
J		KLIMATSKE NAPRAVE
		Panasonic ideas for life
TRAMONTAL		TOSHIBA
		$ MITSUBISHI шИ ELECTRIC
EDI ARD BRA J KO s.p.		
Semova ulica 23 LUCIJA		
6320 PORTOROŽ		
Tel.: 05-6 778 0 78		CENTRALNO OGREVANJE
GSM: 041-628 658		
E-mail: tramontal(a siol.net		vie|mann
PRODAJA,		more than heat
MONTAŽA in		www.tramontal.si
SERVIS		
¥
»Končalo se je z letošnjo žetvijo soli, prišel je čas obračuna. Soli je bilo nabrane trikrat več kot lani, ko je bila sezona zelo slaba. Smo edini, ki imamo tak festival, saj smo tudi edini, ki imamo take soline. Zato čuvajmo in ohranimo to dragocenost za bodočnost,« je bilo sporočilo solinarske družine ob vrnitvi iz solin ob zaključku letošnjega 4. solinarskega festivala v soboto, 26. avgusta.
Prebivalci piranske občine imamo po novem svoje polje, kjer se pridelana sol razdeli med prebivalce. Prvi so jo dobili Pirančani, naslednji dan pa še prebivalci Sv. Petra, Nove vasi, Padne itd.
(Besedilo in slika: Ivan Zupančič - Župa)
PREJELI SMO
»sedmice« ne bomo zaprli
Glede na zapisane domneve v časniku Portorožan št. 7 (junij juhy 2006), o zaprtju Mercator/eve »sedmice« v Luciji, vam sporočamo, da navedeno ne drži, saj omenjene prodajalne ne nameravamo zapreti. Zaskrbljenim krajanom Lucije tako sporočamo, da so njihove skrbi povsem odveč in jih po nakupe še naprej vljudno vabimo k Na/boljšemu sosedu.
Bojana Leskovar, vodja službe za odnose z javnostmi
NEGA NOG NA DOMU
NIMATE CASA ALI PREVOZA?
(medicinska pedikura, striženje nohtov, otišćanci, kurja očesa, trda koža, vraščeni nohti, boleče noge...)
primerno za diabetike in nepokretne osebe
STROKOVNO OSKRBIMO NA VASEM DOMU
Vinčec Karim s.p. med. sestra, pedikerka TEL. 031/851-242
tartini festival 2006
ORGANIZATOR: KULTURNO DRUŠTVO LIB-ART.
*	Torek, 5. 9., ob 20.30, Križni hodnik: SALZBURG CHAMBER SOLOISTS KVINTET.
*	Petek, 8. 9. ob 20.30, galerija Gasspar, Piran: LUCCELLAIA (Mario Folena - baročna flavta, Roberto Loreggian - čembalo.
*	Ponedeljek, 11. 9., ob 20. uri, cerkev Sv. Jurija, Piran: Umetniško vodstvo in solist: Sergio Azzolini - baročni fagot; Solista: Giuliano Carmignola - baročna violina, Christophe Coin
-	baročno violončelo, ansambel »II terzo suono«.
*	Sreda, 13. 9., ob 20. uri, cerkev Sv. Štefana, Piran: Jasna Nadles - flavta, Katja Porovne - kitara.
*	Sobota, 16. 9., ob 20. uri, Križni hodnik: Jan Bastiaan Neven
-	violončelo, Shuann Chai - klavir.
Redno sporočilo za javnost Stranke окоГ sanka
sos-7
1.
V Sečovljah golf igrišče zagotovo bo, saj si občani že množično nakupujejo palice za golf in sprašujejo, kdo jim bo pa luknje v glavo zvrtal?
Naš odgovor je: »Ja slovenski tranzicijski tajkuni, menda! Če bodo zgradili 110 apartmajev, nam bodo pa še luknje mimogrede zvrtali.«
2.
Koprski župan gradi ceste, stanovanja, šole, itd.
Izolska županja gradi marine, stanovanja, itd.
Piranska županja postavlja spomenike in prodaja piransko zemljo itd.
» Ne zemlje, ne dnarja po meni ne bo,
dovolj je spomina me spomeniki pojo«
» ... spomeniki za pos...«, doda vinjeni fizikalec, ki misli, da umetnost izhaja iz besede umetnuti - ga.
Raje
V spomin priznani umetnici
poslovila se je slikarka marjeta - greta pečnik
Konec junija je v izolskem domu upokojencev umrla piranska slikarka Marjeta - Greta Pečnik. Rodila se je leta 1924 v Oplotnici pri Slovenskih Konjicah v družini s šestimi otroki. Že v rosnih letih je v sebi odkrila umetniško žilico in kljub temu, da so starši želeli, da bi se izučila kakšnega od poklicev, stopila na usojeno pot umetnice.
Pečnikova se je z družino z dvema otrokoma v Piranu naselila daljnjega leta 1950. Vse svoje ustvarjalne moči, čustva in bogato domišljijo je podarila umetnosti. V svojem ateljeju v Verdijevi ulici se je najprej ukvarjala s kiparstvom, pozneje pa predvsem z naivnim slikarstvom, ki ga je po ustvarjalni plati in izvirnosti privedla do dovršenosti. Njeni najljubši motivi so bili pravljični prizori, ljudski motivi, cvetje, obrazi preprostih ljudi...
Prvo razstavo je imela v šestdesetih letih v Piranu. K temu sta jo nagovorila znana slikarja Lojze Spacal in Viktor Birsa pri postavitvi pa je sodeloval tudi kipar Janez Lenassi. Po tem javnem priznanju, se ji je povsem odprlo. Ogromno je ustvarjala ter razstavljala v številnih, tudi najuglednejših galerijah doma in po svetu, svoja dela je predstavila celo v ZDA. Kanadi in Rusiji. Prejela je številne nagrade
in priznanja, med njimi nagrado Oscar 1985, ki jo vsako leto podeljuje Academia Italia enemu od naivnih slikarjev ter Zlato palmo Svetovnega parlamenta USA I. Morda največje, čeravno neformalno priznanje njenemu ustvarjanju pa je, ko je sloviti tenorist Luciano Pavarotti za svojo zasebno umetniško zbirko naročil cel cikel umetničinih del.
Pečnikovi življenje ni bilo prizanešeno. Najhujši življenjski udarec je doživela ob smrti sina Alojza - Slavka, ki je umrl leta 1985, star komaj 42 let. Tega dne je njena roka zastala, ustvarjalnost, ki je dotlej vrela iz nje, presahnila. Po smrti moža Albina leta 1993 je zaživela še bolj odmaknjeno. Šele s časom, edinim zdravnikom življenjskih ran, so se ji postopoma vračale ustvarjalne moči, občasno je celo sodelovala pri skupinskih razstavah.
Pečnikova je imela neizmerno rada Piran. Kot je pred leti povedala Portorožanovemu sodelavcu Rudiju Mrazu, ki jo je predstavil v rubriki Naš obraz, je bila v mestece zaljubljena, nikoli se ga ni naveličala, saj je v njem vselej našla kaj novega. Tudi ljubezni do ljudi, zlasti do mladih, ji nikoli ni zmanjkalo. Na sprehodih po obalah in ulicah je rada poklepetala z mimoidočimi, prisluhnila njihovim težavam in obžalovala, da je mladost velikokrat preveč kruta.
Marjete - Grete Pečnik ni več, toda mar umetnik sploh kdaj umre? Njeno delo, ki je v veliki meri razkropljeno po svetu, v zadnjih letih pa ga je žal precej tudi izginilo neznano kam, jo ohranja med nami. Vsakokrat, ko se zazremo v kakšno njeno sliko, je tudi ona tu.
Andrej Žnidarčič
KAKO JE MOGOČE?
Bilo je letošnjega 1. julija, ko sem na koprskem radiu slišala: »Umrla je Marjeta Pečnik iz Pirana. Pogreb bo 3.7. ob 15. uri na izolskem pokopališču.« Marjeta?... Izolsko pokopališče?... Saj to ne more biti res! Še danes si nisem odgovorila na vse zakaje, ki so se mi porodili ob šokantni novici. Kako je mogoče, da o njeni smrti nismo bili obveščeni vsi najožji sorodniki? Kako je mogoče, da v tako težkih trenutkih prevlada ponos pred čustvi?
Danes, ko po piranskih ulicah srečujem ljudi, ki so jo poznali, kar ne morejo verjeti. Vsi so jo poznali kot Greto (domači smo ji rekli mama Greta), priznano slikarko naive, ki sije v svojem domu v Verdijevi skupaj z možem uredila majhno galerijo. V Piran je bila zaljubljena, zdaj pa je njen novi dom postala Izola... Težko verjamem, da je bila to njena želja, saj je med tujimi ljudmi in daleč stran od ljubečega moža Albina in dragega »sineka« Slavčka...
Mama Greta! Srčno upam, da spomin nate ne bo ugasnil in da bodo tvoje slike (za katerimi se je izgubila vsaka sled) nekoč krasile kakšno steno galerije - saj to je bila tudi tvoja želja, kaj ne? Ponosna sem na to, da sem hčerka tvojega (žal) že pokojnega sina Slavčka, ki me je kljub kratkemu življenju naučil vrednot življenja - to sta predvsem poštenost in ljubezen. Počivaj v miru...
Vnukinja Mojca
prostovoljni prispevki:
Za Portorožana so tokrat darovali: Ugo FONDA 5.000 SIT, Nika MALALAN 2.000 SIT, llonka HAJNAL 2.000 SIT, AMD PIRAN
20.000 SIT, Marjetka ĆESNIK 2.000 SIT, Mojca PEČNIK DES-
SARDO 2.000 SIT, in družina ŽERJAL 10.000 tolarjev.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
ml med seboj
čestitamo * voščimo * vabimo * zahvaljujemo se
Ф Avgusta je praznovala Lucijčanka Marijana Pregarac. Vsi, ki jo imajo radi, ji želijo obilo sreče; hkrati ji želijo čim več prijetnih trenutkov z glasbeno skupino Dimension perdida, v kateri prepeva.
Septembra praznuje Heidi Mikuš, dejavna članica Sveta KS Portorož in članica našega uredništva. Želimo ji, da bi se ji uresničile vse skrite želje ter da bi napisala še veliko zanimih prispevkov za Portorožana.
Septembra ima rojstni dan Marino Flego iz Lucije. Veliko sreče v zasebnem in poklicnem življenju mu želijo trendi.
sožalja
*	OB SMRTI SEVERINA ŽERJALA
Od pokojnega Severina Žerjala se je ob odprtem grobu v imenu Krajevne skupnosti Portorož, poslovila predsednica sveta, ga. Nada Kozina. Žerjal je bil član sveta KS v 80. letih. Poklicno je v Mihevčevem času sodeloval pri gradnji portoroških hotelov Morje in Metropol. Prav tako je sodeloval pri gradnji slemenske ceste v Brkinih, medvojni partizanski trdnjavi. Svojo poklicno kariero je sklenil v piranskem podjetju Okolje. Njegovi soprogi Milevi, hčerki Violeti, sinu Zdravku in ostalemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje. Svet KS Portorož
*	SLOVO OD MILEVE - MILE DŽEPINE
V	petek, 4. avgusta 2006 smo se na piranskem pokopališču poslovili od Mileve - Mile Džepine iz Lucije. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Prijatelji in sosedje
*	ODŠEL JE SERGIO POVH
V	71-letu nas je po hudi bolezni zapustil naš priljubljeni sosed Sergio Povh. Pogrešali ga bomo. Sosedje
zahvala
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in nonota
SEVERINA ŽERJALA
(13.6.1930-23.7.2006)
se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče; posebno g. Dušanu Puhu in predsednici Sveta KS Portorož ge. Nadi Kozini za izrečene zadnje besede, podjetju JP Okolje, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Žalujoči: žena Mileva, sin Zdravko in hči Violeta z družinama.
vabimo, napovedujemo, priporočamo
*	PREDAVANJA IZ CIKLUSA »KULTURNA KRAJINA'«
KS Portorož in Društvo za trajnostni razvoj Istre vabita na predavanja iz ciklusa »Kulturna krajina«, ki jih prirejajo na sedežu KS Portorož. V sredo, 6. septembra ob 19. uri bo predavanje samojstojnega kulturnega delavca, ekologa in publicista Antona Komata z naslovom »Ekonomija obilja zavarovanih območij«. Komat je avtor knjig Pesticidi, ubijalci življenja, Nespametni bodo žejni in Zaton Prometejeve dobe ter soavtor in sourednik monografije Dragonja. V sredo, 13. septembra pa bosta o solinah predavala Andrej Sovine in Alojz Jurjec iz sečoveljskih solin.
*	ISTRSKA POROKA V SEČOVLJAH
Irena Sergaš in Damir Gregorič iz Sečovelj vabita na svojo istrsko poroko v soboto, 16. septembra. Mladoporočenca se bosta ob 13,30 pripeljala s kočijo v soline (Caserma), kjer bo nevestina hiša. Civilna poroka bo ob 15. uri v solinah, cerkvena pa ob 16. uri v cerkvi Sv. Jerneja. Po poroki bodo nevesto sprejeli na ženinovem domu. Za veselo razpoloženje bo poskrbela Folklorna skupina VAL, ki bo zaplesala splet istrskih plesov, na poročni pogostitvi pa se bodo predstavili tudi Društvo za trajnostni razvoj Istre, TD Taperin Sečovlje, društvo ANBOT in Društvo rejcev drobnice Istre in Krasa.
*	OBLIKUJE SE NOVA PUM SKUPINA
PUM - Projektno učenje za mlade, je javno veljaven izobraževalni program, namenjen mladim med 15. in 25. letom starosti, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje in so brezposelni. Namen programa je mlade spodbuditi, da se ponovno vključijo v izobraževanje in si pridobijo poklicno ali strokovno izobrazbo, odkrijejo svoje skrite sposobnosti in interese, spoznajo čim več različnih poklicev ter se usposobijo za večjo konkurenčnost na trgu dela. Temeljna metoda dela je projektno delo, ki izhaja iz želja in interesov mladih. Skupina vsako leto izpelje več projektov (izdajo časopisa, ustvarijo film ali gledališko igro, sooblikujejo različne kulturne prireditve ipd.), vse z namenom, da bi se ponovno in čim uspešneje vključili v družbo. Program je za udeležence je brezplačen. Vpis je možen vsak dan med 9. in 16. uro. Za informacije pokličite: 040/ 250-069) ali 05/631-13-13.
*	KULTURNI DNEVI 2006
Zveze paraplegikov Slovenije v sodelovanju z Društvom paraplegi-kov Istre in Krasa in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja med 4. in 8. septembrom v domu paraplegikov v Pacugu plejado prireditev v okviru Kulturnih dnevov 2006. Vrstila se bodo pesniška srečanja, razstave likovnih izdelkov, glasbeni koncerti in podobno. Organizatorji prisrčno vabijo k ogledu.
Za življenje ni niti časa, niti prostora. Življenje je en sam trenutek ali cel niz vekov.
Dostojevski
NAGRADNA KRIŽANKA
		1 j|5p	\ Wß- Ш			AVTOR MARKO BOKALIČ	ZNAK ZA SREBRO	PREDMET, KI OPRAVLJA DELO	SEZONSKI ZAKUP SEDEŽA V GLEDALIŠČU	SVETNIK, KI GODUJE 29. SEPT.	MURA nogavice	NAZIV HINDUJSKIH UČENJAKOV	UMBERTO GIORDANO	SPOLZKO	NEMŠKI MATEMAT. (CARL FRIEDRICH)	INTENZIVEN ČUSTVENI IZBRUH	GLOBOKA PRASKA
						POKRAJINA V SRED. DELU VIETNAMA					NEKDANJI SL SMUČ. SKAKALEC (DANILO)						
						HRVAŠKA PEVKA NOVAK					OKRASNA ZAPONKA BIOLOG IN FOTOGRAF HODALIČ						
		ШШ ^ Ш				GLAS PRI BRENČANJU	OCVRT (LJUDSKO)						MESTO OB PREKOPU V EGIPTU				
							EDEN						SOSEDNJA DRŽAVA				
																	
																	
RAČUNAL OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIĆ	AMERIŠKI PISATELJ TWAIN	AVSTRIJ. SMUČARKI (SYLVIA IN ELFI)	IGRALNA KARTA Z ŽENSKO PODOBO	VČLANITEV	LATINSKI VEZNIK	SHRANJENI VREDNOSTNI PAPIRJI	ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV SL SKLAD. (UROŠ)								» Več kot i	ČB čistilnica «	
SAMICA GOZDNE ZVERI									VRH NAD POSOČJEM	DRŽAJ	KOMENTATOR MLADINE ŽERDIN	RIMSKA 50 REŽISER LOACH		Izžrebani nagrajenci križanke št. 10: -Ivanka Rebol iz Portoroža -Ilona Schlingloff iz Portoroža -Jožica Sorta iz Lucije -Avgust Štebljaj iz Portoroža -Julija Jugovac iz Portoroža Izžrebani bodo o nagradi pisno obveščeni!			
PRILAGO- DILNI VMESNIK								ŽABJI SO DOBRI OCVRTI TOLE									
IGRA Z DVEMA KOMPLETOMA KART					NAFTNI DERIVAT												
DOMOVINA PRŠUTA IN TERANA					ROKA ALI NOGA												
Rešitev križanke št. 10	Nagradni razpis št. 11: Pravilno rešeno
(vodoravno): sok, opora,	križanko pošljite do 15. septembra 2006 na ime in priimek...
opravljivka, Sproščeno,	naslov: KS Portorož, Obala 16, 6320 Porto-
on. pirat, Ati Sos, Porto	rož, s pripisom »Nagradna križanka«. Pokrovi- џ|јса
Novo, Rac, uta, ideal,	telj »Več kot čistilnica MARE« bo med srečne
gank, Ra. šmaren, Vis,	izžrebance razdelil tri enakovredne nagrade: Kraj...................
če, etapa, avto, Aranjuez,	bon za kemično čiščenje ter nogavice prizna-
ravs, lasteks, trot.	nih proizvajalcev.	Davčna številka:
^ knjigarna libris nagrajuje
I
i Pravilen odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki je: IGOR BIZJAN Knjižno nagrado prejme MILAN MATOVINA iz
i Pirana. Čestitamo!
Ob začetku novega šolskega leta, smo pripravili vprašanje za vse naše nadebudne šolarje. Švedska mladinska pisateljica Astrid Lingren je ustvarila otroško literarno junakinjo, ki se je močno priljubila otrokom vsega sveta. Za katero junakinjo - korenakinjo
i gre?
Odgovor napišite v spodnjo rubriko in ga do 15. septembra pošljite na naslov: Knjigarna Libris, Trg bratstva 9, Piran. Žrebanje bo v torek, 19. septembra ob 18. uri v knjigarni Libris. Izžrebani bo prejel knjižno nagrado.
i Odgovor_
I
i Ime in priimek__
I
i Naslov_
PORTOROŽAN - Številka / Numero 8* Avgust/ Agosto 2006 * letnik/ anno XVI* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 850* izdajatelj in ustanovitelj KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ/ COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 01290-6450836431 Naslov uredništva/ Lindirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 Portorož/ Lungomare 16, 6320 Portorose* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. ur), Mitja JANČAR (odg. ur.), Andrej ŽNIDARČIČ (tajnik), Livija SIKUR ZORMAN, Nada KOZINA, Heidi MIKUŠ* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/ stampa: PIGRAF d.o.o. Izola* izhaja: mesečno* naklada: 3.000 izvodov* cena: 0 SIT* ; tel. uredništva: 05/ 674-09-48 ali 674-09-47* e-mail: portorozan@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja Požar, Valentina Klemše, Dušan Puh st., Jakob Čema-žar, Andrej Susman, Zdravko Taškar, Elio Bicič, Valter Pikel, Alen Mladinov, Ivan Zupančič - Župa in še kdo
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Lucija, Obala 112 ali nas pokličite na tel.: 05-617-51-00.
nlbO
www.nlb.si