Stran 94.
Kmetijstvo.
Obrezovanje trt.
Prvo delo, katerega se bode vinogradnik lotil, ko bode v vinogradih sneg skopnel, bode pač obrezovanje trt.
Najpre/ se lotimo obrezovanja trt, katere so bile v roki na suho cepljene, torej v trtnici izgojene, ter iz te v vinograd presajene. Potem se bodemo pa zmenili o obrezovanji trt, katere so bile na stalnem mestu visoko na zeleno cepljene, katere treba torej zagrubati.
Na suho v roki cepljene ter v trtnici izgojene trte kaže tako-le obrezovati: Takrat, ko se jih zasaja, pusti naj se vsaki le jeden čisto kratki palček le jednega očesa. Ne pušča naj jim pa nikdo kar po tri, štiri očesa, kar se prav rado zgodi. Že celo naj jih pa ne sadi nihče kar nič obrezane, kar se žal tudi sem ter tam zgodi.
V  drugem letu rašče v vinogradu obrezi vsako trto le na jeden palček dveh očes, ne pa na več. Dve očesi zadostujeta, ker trtica tako iz takozvanih spečih očes v snožju palčka tudi še več poganjkov požene. Ko so poganjki že dobro ped dolgi postali, poveži dva ali k večjemu tri najmočnejše h kotu, vse druge odmandaj.
V  tretjem letu rašče v vinogradu obrezi vsako trto na dva palčka, vsak naj ima po dve očesi. Te brez spečih. Ako bi pa kaka trta le eno mladiko na sebi imela, kar je tudi mogoče, potem obrezi jo le na jeden palček, pa temu pusti tri da, tudi štiri očes, ako je mladika prav močna. Ko postanejo iz očes pognali poganjki dobro ped dolgi, poveži najmočnejše štiri h kolu, vse ostale pa odstrani, omandaj.
V  četrtem letu rašče obrezi veako trto na en sam kratek napnenček (šparonček) petih, k večjemu šestih očes. Tega pa poveži naravnost kvišku ob kolu, ne pa na kako stran sključeno.
Tako obrezano in povezano trto imenujemo po vipavsko prerezavka. Namen prerezavke je dvojen. Prvič, da se trta od tal dvigne, drugič, da se jo prvikrat za roditev obreze. Prerezavke imajo že vse roditi. Ko pre-vezavke dobro ped dolge poganjke zaženejo, poveži tri ali štiri najvišje in najmočnejše h kolu, nižje pa nad tretjim listom, rastočim nad najvišjim zarodom, kar od-ščeni, torej okrajšaj. Ako pa nima kak nizko rastoč pognanek nič zaroda, odmandaj ga kar proč.
V  petem letu obvezi trte prvič tako, kakor jih kaže potem leto za letom obrezovati. Torej obrezi jih kakor pravimo v prvič na stalno vsakoletno režno, pri kateri zadobi vsaka na vrhu iz najmočnejše mladike napnenec (šparon) osmih do desetih očes, nižje  nekoliko  pod tem
pa palce treh očes. Palce ne puščaj nikoli nad napnencem, ampak vedno pod tem.
Trti tudi nikoli ne puščaj takozvanega pijančka, to je, pod palcem ne puščaj še enega čisto kratkega palčka le enega očesa. Čemu neki pijanček puščati, ko je trta z napnencem in palcem treh očes že čisto dovolj obložena, in ko je še čisto nizka. Pijančke se napravlja opravičeno pri starih, v deblih že previsokih trtah, da se je z njih pomočjo v deblih skrajša in zniža, ne pa pri še čisto mladih.
V šestem letu odvrži lanski napnenec popolnoma proč, iz treh mladik na palcu pa napravi nov palec le treh očes in nov napnenec osem do devet očes. Tretjo mladiko pa odreži.
In tako obrezuj potem trte leto za letom naprej, dokler zamorejo toliko obkladanje prenašati. Kadar opešajo, obrezi jih na en sam palec štirih očes in posebno jim dobro zagnoji. Dobro zagnojene trte obrezuj pa potem zopet naprej leto za  letom na palce in napnenec.
Na stalnem mestu, visoko na zeleno cepljeno ter zagrubano trto obrezuj pa tako-Ie:
Pri zagrubanju pusti vsaki grubanici, ako je cepi-čeva mladika močna, palec treh, k večjemu štirih očes, nikoli pa kar cel napnenec, kar se tako rado dela. Ako je pa cepičeva mladika slabotna, pusti vsaki grubanici palček le dveh očes. V sledečem letu napravi prerezavke in zopet v sledečem obrezi pa grubanice v prvič na stalno, to je na en palec treh in en napnenec osem do deset očes.
Ako se tako cepljene trte obrezuje, kakor smo tukaj popisali, ni se bati, da bi prezgodaj rasti in roditi nehale. Ravno tako se pa tudi ni bati, da bi trte pri taki obrezatvi premalo obložene bile, ter da bi zaradi tega znabiti rapaste postale. Višje kakor en meter naj pa nihče svojim trtam debel ne izgoji. Ako pa trta v teku gotovega števila let v deblu to visokost preseže, onda pusti na deblu pijančka. V drugem letu potem, ko si ga pustil, pa šele trto nad njim odreži iz mladik na pijančku pa napravi palec in napravi napnenca. Kar ne-odpustno bi bilo, ako bi se v navih vinogradih tako visoke trte imelo, kakoršne so bile v starih.          R. D.