Iz občin
ljubljanske regije

Medtem ko čakamo na končne rezultate lanskega gospodarje-nja, nam pridejo prav tudi deset-mesečni obračuni, saj tudi ti nu-dijo dokaj realno sliko o gospo-darskih uspehih in neuspehih preteklega leta. Uspešnost pa se danes, ko je prva naloga celot-nega gospodarstva vračati čez glavo rastoče dolgove v tujini, v prvi vrsti meri z izvoznimi dosežki in s skromnostjo pri uvozu.
Bežigrajčanom se glede tega ni treba sramovati. čeprav niso do-segli resolucijskih ciljev. Lani je združeno delo v njihovi občini do konca oktobra za dobrih 10 od-stotkov zmanjšalo konvertibilni uvoz (vštet je tudi nakup lnexo-vega letala, ki rezultat znatno po-slabšuje), izvozilo pa je za dobrih 7 odstotkov več kot leto prej. Tako so lani v desetih mesecih iz-tržili za 57 odstotkov več deviz, kot so jih porablli. Kljub temu so z izvozom krili le štiri petine svo-jih Uvoznih potreb — kriv je se-veda zakon, po katerem je osta-jalo izvoznikom manj kot tretjino ustvarjenih deviz.
V mnogih evropskih mestih, pa ludi v Reogradu, imajo že vrsto let posebne trge, kjer prodajajo dajrazlijnejše rabljene predmete — obleke, preproge, znamke, kovance, knjige in še marsikaj. Vse kaže, da bomo lak »boljši trg« kmalu dobili ludi v Ljubljani, v občini Centcr.
Ideja se je rodila pred dobrim letom, za njeno uresničitev pa si prizadeva posebna komisij«. Ce bi vse potekalo po načrtih, naj bi na »boljšem Irgu« prvič prodajali in kupovati že marca. Do takrat pa bo potrebno še marsikaj uredi-ti. Zaenkrat še ni odločeno, kje naj bi ta trg bil, v mislih pa imajo štiri možne lokacije: na Galluso-vem nabrezju, na Gornjem Irgu, na Hribarjevem ali na Petkov-škovem nabrežju. Odločifi se bodo morali tudi z* najprimer-nejši dan v tednu, ko naj bi bil trg odprt. Urediti bo Ireba tudi ob-vcščanjc in zagotoviti prednostno pravico nakupa muzejem io gale-rijam, saj se bodo na Irgu morda pojavili tudi predmeti visoke umetni^ko-zgodovinske vredno-sli.