POSAVSKI TEDEN Mogočna manifestacija vsestranske dejavnosti Zasavja ZufCUhf&L UMU akni* otfbm SMMttiea« mat kMt UMI « Trterljak — On hile ta edteiarle vetoUhl odkar - Odčarani arcdatk: SUM SoOm — TUka Mariborska ttstaraa » Maribora — Našle« sredaistra ta srra«e: .Zasankt tadatk" Trbonte L Trt retolacUt B 28 Iteleloe 91) — *ača» »rt podralatct Naroda« baške * Trbotljsb 814-T.H6 — List Izb ata »sake soboto - Letna aaročatoa 400 dta polletna 280 din. eetriletna 100 dta eeseena 40 dta - Posamezne itertikt 10 dta — Rokopisi morajo bil' * aredetme a«(kasne le »sak torek dopoldne M tik ae »rafiame TEDNI Štev. 59 Stoletja socialne In politične borbe slovenstvo v ZASAVJU Trbovlje, 1. oktobra 1955 Leto VIII. Ob drugem Posavskem tednu Letos bolje kot lani 1 V okvira proslav desete obletnice osvoboditve bo v Brežicah dne 1. oktobra odprt drugi Posavski teden, v katerem si b°mo skozi ves teden od 1. do 9. oktobra imeli možnost ogledati vrsto kulturnih, športnih in to ha vitih prireditev. Gotovo pa ie med prireditvami Posavskega tedna najvažnejša gospodarska razstava, ki ima namen prikazati razvoj našega gospodarstva v preteklih desetih letih. V naši povojni gospodarski Politiki poznamo vrsto ukrepov, imajo namen čim bolj in čim ®sr-ešneje dvigniti storilnost in donosnost našega gospodarstva. r,T-d takšne daljnosežne in po-mombne ukrepe moremo šteti £- iovo družbeno samoupravljanje v našem gospodarstvu, ki d.;js našim delovnim kolektivom it: c zr,ost, da z lastnimi izkušnjami in sposobnostmi vsakega potrla eznika dvigajo storilnost tvojega podjetja, katerega uspehi po r.zeclu o družbenem samoupravljanju pomenijo neposredno korist in blaginjo za rod jat je in preko njega za slehernega v podjetju zaposlenega Posameznika. Gotovo je tudi organizacija Vsli'-ih občin in občinskih skupnosti — okrajev — narekovala gospodarska potreba Po uveljav-harja družbenega samouprav-1. inja v okviru teh novih uprav-13 'b enot. Vsaka nova občina bo v bodoče vodila samostojno go-larstvo, in od tega bo v prejšnji meri odvisna življenjska r-ycn prebivalstva te občine c nroma v širšem merilu prebijava celega okraja. , Vsakdo od nas, ki Je poznal f omiko stare Jugoslavije in *• _v6, v kakšnem stanju je bilo "e gospodarstvo ob koncu P "otekle vojne, mora priznati, Vi smo po vojni dosegli v vseh asih gospodarskih področjih 0‘tke uspehe. Ne gre sicer ta-*, • da se tu in tam v tem na-tempu gospodarskega raz-niso pokazale manjše napake. Toda ravno sistem družbenega upravljanja, kjer sodc-no* 0 prl upravi gospodarskih stanov in podjetij vsi naši de-®Vnj ljudje, nam je zanesljiv P°rok, d,a naši delovni ljudje te apake takoj opazijo in jih s Pomočjo upravnega kolektiva dJotja tudi takoj odpravijo, laašim gospodarskim strokov-J-^kom so sicer tj uspehi posa-rrnih gospodarskih vej znani Pazvidni iz različnih gospo-tnlT^ih statistik. Da pa se lahko », 1 najširšim delovnim mno-■ eam prikaže ta gospodarski s^?Icdck hi uspeh, služijo go-1 81 min in bo na ta e na-šc kmetijstvo sčasoma v»i „ „ o jo modernejšega obdelo-CRa orodja lahko prešlo na Upamo, da nas bodo v tem Odbor Posavskega tedna In odbor nove občine Brežice pa strokovne in športne organizacije, delovne kolektive podjetij in ustanov, šolska vodstva in mladino, da v čim večjem šte- Posavskega tedna Ivan Kolenc, predsednik občine Brežice sodobnejšo, boljšo in cenejšo stoletij vse do danes. Produkt združene s prireditvami Posav-obdelavo zemlje. Z opustitvijo našega vinogradništva, živino- skega tedna, je, da od časa do administrativnega razdeljevanja reje in kmetijstva nimajo ko- časa seznanjajo naše delovno potresnega materiala in s spro- mercialnih vezi samo na terito- ljudstvo z gospodarskim napred-stitvijo trgovine po načelu po- riju Slovenije oziroma Jngosia- kom celotnega Zasavja od Za-vpraševanja in ponudbe nudijo vije, temveč si vedno v večji gorja do Dobove in na konkret-ravno te gospodarske razstave meri utirajo pot tudi na inozem- nih primerih pokažejo možnost najboljšo možnost, da na njih ska tržišča. Kot primer naših uspešnega gospodarskega sode-neposredno prideta v stik pro- grosističnih podjetij, ki posre- lovanja med kmetijskimi in in-dneent in potrošnik. Na ta na- dujejo pridelke našega kmetij- dustrijskimi predeli trbovelj-čin tudi te gospodarske razsta- stva inozemskemu trgu, naj na- skega okraja, ve pripomorejo k temu, ila tr- vedemo Zadružno trgovsko pod- . _ govska podjetja lahko izbirajo jetje »Posavje«, izvozno podjet- prizadevanju z razumevanjem na njih za nakup najboljše in je »Vino Brežice« in tovarno podprle gospodarske ustanove najcenejše blago. pohištva, ki s svojim kvalitetnim in podjetja trboveljskega okraja Tudi gospodarska razstava ▼ blagom v vedno večji meri osva- in da bodo po svoji moči pripo-okviru Posavskega tedna v Bre- J*jo tudi nekatera evropska in mogla, da bo letošnja gospodar-žicah im«, namen, da pokaže celo izvenevropska tržišča. Se- ska razstava Posavskega tedna razvoj vseh gospodarskih vej ^eda bodo na naši razstavi za- dobro uspela, tako brež. obč. kakor vseh občin stopani tudi industrijski izdelki, novega trboveljskega okraja, ki naj prikažejo prebivalst. - , _______ _______ ________ . Mnogo naših prebiralcev pozna Spodnjega Posavja industrijske vabita vse prebivalstvo okraja gospodarstvo trboveljskega ba- proizvodnjo ostalih občin trbo- Trbovlje, množične, politične, zena le Po priznanem cementu veljskega okraja, in po visok] produkciji odlične- Novost naše letošnje gospo -ga premoga, medtem ko še ne ^arske razstave je v tem, da bo pozna številnih industrijskih ob- hnela komercialni značaj s tem, ___________ jektov, ki so od osvoboditve do d* bodo kupci kmetijskih pri- vilu obiščejo gospodarsko razdan es zrasli v tem predelu, kot Jelkov lahko na samem razsta- stavo in vse ostale prireditve na primer v Trbovljah, Urastni- visfu »klepali kupne pogodbe, ku, Zagorju, Radečah, Sevnici Namen naših gospodarskih in Vidmu ter postali v tem de- razs*av» ki naj bodo vsako leto setletju pravi industrijski centri. Zato je tudi namen te naše gospodarske razstave, da seznani vse prebivalstvo novega okraja Trbovlje z desetletno izgradnjo in delovnimi uspehi v zasavskem bazenu. . _ „ _ , , , O Svečnici L 1573 se je zgodi __Vo številu prebivalcev m po ^ se slovenski in hr- zadnjih dveh svetovnih vojnah vršim ozemlja je brežiška obč - vatski pmet prvič v velikem ob- na v trboveljskem okraju naj- segu j^vici in šla v baj * _____________________________________w _____________ ^ darstvo^ Izrazito kmetijskega 5* svobodo. Nesrečno se Je kon- Ce se pelješ iz Brežic proti gcštevilne pse. Davščine je na- boril v mladih letih neprestano značaja in je zato razumljivo, *al , kmetski upor. Mnogo Zagreba, zagledaš kmalu od po- lagal, kakor se mu je zahotelo, zoper Turke, je prišel dvakrat da bodo na naši gospoda-skl In,pornikoy J® pustilo svoje Hv- staje Zaprešič na levi. na pre- Brez vzroka Je velel zdaj te- v turško sužnost v Carigrad, a razstavi prevladovali kmetijski v boju za svojo svobodo, cej visokem griču razvaline gra- mn zdaj onemu odgnati živino se je obakrat rešil, pridelki. Brežiško mesto Ima že okrog 6000 je bilo obešenih in “u Susjedgrad. Temu gradu Je iz hleva, ali odpeljati žito, plat- Zbralo se je okoli 16.000 mož. stoletja staro trgovsko tradicijo, nad 300 jih je utonilo v mrzli , 15J3 _K<>sr)t>d°vaI. madžarski no ali kar koli je bilo vrednega IHja je to vojsko razdelil na tri Občinski ljudski odbor v Brežicah se pridružuje ob prireditvah »POSAVSKEGA TEDNA« v Brežicah naporom delovnega ljudstva za zgraditev socializma. Na naši zemlji se je zgodilo In bolj, dokler ni vzplamtela v bila njegova zverinstva. Ko Je pa so proglasili Dija Gregoriča, bila lakota in so ljudje umira- po robu iz Ribnika blizu Metll-U od gladu, je vsaka hiša mora- ke, ki je imel posestvo, ženo in la dajati hrano za njegove mno- otroke v Brdovcu. Ilija se je ki je pogojena z njegovim geografskim položajem. Ta trgov- plemič Ferenc Tahi, ki je ne- prj hiši. uclc. Savi pri Krškem. Ali želja po usmiljeno zatiral svoje podlež- Kmetje podložnlških vasi so dove ska tradicija je ostala živa preko *™bodi je ostala, se večala bolj nike tlačane. Brez primere so M zaradi tega zbrali in sestavi- del naj J—7........ f: . dele: jedro naj bi osvojilo gra-okolici Stublce, drugi bi premagal Krško ter li na cesarja na Dunaju pritož- od ondod korakal proti Novemu bo. Ali pomoči z Dunaja n\ bi- mestu, tretji oddelek, ki ga je lo. Pa so sklenili, da si sami po- vodil litja, Pa bi prodiral mimo magajo. Proti koncu leta 1572. Sevnice in Radeč proti Celju, so se začeli kar po vojaško or- Krvavi ples se je začel tisti ganizirati. A zdaj ni šlo le pro- dan po svečnici. Gospoda je ti Tahiju, šlo je zdaj za »staro zvedela za zaroto šele zadnji pravdo«, t. j. za stare pravice hip. Kmetje so bili oboroženi in za svobodo, ki je gospoda ni samo s kiji. cepci, kosami in se-hotela priznati kmetom. Pa še kirami, grajski in cesarski voza več je šlo: kmetska vojska jaki pa s puškami. Zanašali so je hotela postaviti v Zagrebu se kmetje tudi na Uskoke, da se svojo vlado za vse slovenske in jim bodo pridružili, a Uskoki hrvatske pokrajine. Središče or- okoli Zumberka so rajši služili ganizacije Je bila Stubica v Hr- graščaku Jožetu Tumu, povelj-vatskem Zagorju. Ondi je bival niku v Kostanjevici. In tako se kmet poštenjak, MATUA GU- sledili porazi: dne 5. februarja BEC. Tega so si izbrali za vod- so bili potolčeni pri Krškem. 6. jo. z njim vred pa še Ivana PA- februarja pri Kerestlncu na SANCA ter Ivana MOGAlCA. Za vrhovnega poveljnika vojske vzhodni strani Gorjancev, dne (Nadaljevanje na 2 stran:) Okrajni ljudski odbor Trbovlje, Okrajni komite ZKS Trbovlje, Okrajni odbor SZDL Trbovlje, Okrajni odbor Ljudske prosvete, Okrajni sindikalni svet ter vse ostale organizacije pozdravljajo po svojem članstvu in ostalem delovnem 1 ljudstvu II. POSAVSKI TEDEN — prikaz gospodarske, kulturne in politične ‘ dejavnosti zasavskega okraja Trbovlje. 28. oktober - občinski praznik v Brež cah Se t» mesec bodo v Brežicah že drugič praznovali svoj občinski praznik v spomin na ustanovitev Brežiške čete. Ko proslavljamo v teh dneh v okviru drugega Posavskega tedna naše gospodarske uspehe, mislimo že sedaj na to, kako bi letošnji drugi občinski praznik Brežic kar najlepše počastili, to še zlasti zato, ker letos praznujemo hkrati deseto obletnico naše osvoboditve in desetletnico naše svobodne graditve. Naj ne bo nikogar med nami, ki se ne bi spominjal zaslug, ki so si jih stekli borci Brežiške čete za našo svobodo, prav tako naj ne bo nikogar med prebivalstvom Spodnjega Posavja in Brežic, ki se ne bi z globokim spoštovanjem spominjal junaške zgodbe in žalostnega konca borcev Brežiške čete. Zato bomo letos drugi občinski praznik proslavili 28. oktobra kar najlepše inn kar naj sloveseje! la številka fe natiskana na papir;u tovarne rotnpopir;n Vitiem-Krškn # Komunalna dejavnost občine Brežice Komunalna dejavnost nekega mesti, javne tehtnice, k analiza okraja ali okoliša je osnovna ciJa ta druge naprave, dejavnost gradnje in vzdrževanja komunalnih naprav, kot so £3 pjtnO VOdO Offi na primer zajetja m oskrba s pitno vodo, oskrbovanje pogre-bov m pokopališča, klavnice, *aT^: 1 javna razsvetljava, čistoča, To /e 9tari del Brežic — zan‘m vza vse tujce, ki prihajafo o ta del našega Zasavja Naša vina osvafajo Inozemska tržišča gradnja in vzdržba cest, kanalizacija, nasadi itd, k$ jih uporablja prebivalstvo in so med prvimi pogoji za življenjsko raven civiliziranega človeka. Od pravilnega vodstva ta oskrbovanja teh ta še drugih naprav zavili dobro delovanje komunalne ureditve. Občina Brežice je teritorialno največja v okraju Občina Brežice je največja komunalna enota v okraju Trbovlje ta obsega bivše občine Brežice, Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobovo, Piše c e in Veliko Dolino. Vsi posli komunalne dejavnosti občine so preneseni na komunalno upravo v Brežicah, ki Jih bo vodila ta oskrbovala po svojih organih in krajevnih uradih. Tako sodi med komunalne _______ posle 6 vodovodov, 57 javnih zastareli in v glavnem izrablje-vodnjakov in 4 zajetja-studenci, ni. Brežiški vodovod je bil zgra-215 km obč nskih cest in 286 km jcn pred 38 leti iz rabljenega poti, 15 pokopališč, 300 ha ob- materiala in je nujno potreben čtaskib zemljišč, 18,5 km javne generalnega popravila. Posebna razsvetljave S 205 svetlobnimi prioritetna bo zgraditev novega betonskega vodnjaka za črpanje vode, saj voda resno ogroža črpalne agregate. Prvotno je vodovod oskrboval 900 prebivalcev, sedaj se je to število dv'gnllo že nad 4000 po- trošnikov, zato bo treba omrežje razširiti in naprave urediti. Od prvotnih 3 km vodovodnega omrežja Je sedaj že nad 9,5 km uličnih cevovodov. Cena vode Med osnovne komunalne de-prište vamo vsekakor zajetje pitne vode. Od celokupnega števila 370 vodovodov v Sloveniji (celoten trboveljski okraj 14) ima brežiška občina vodovode v Brežicah, Cerkljah ob Krki, Pišecah, Mrzli vasi, Pošteni vasi in Veliki DollnL Med najsodobnejše načine preskrbe s pitno vodo prištevamo vodovode, medtem ko se drugi, slasti mnajši podeželski kraji, oskrbujejo s pitno vodo is vodnjakov, studencev in potokov. Voda Je najosnovnejše živilo in mora biti zdrava, čista in zaščitena, in moramo zato, posvečati vodnim zajetjem vso pozornost. Voda sama je pozitiven bacilonosec, se okužuje od nesnage ali pa vpliva površinskih (meteornih) voda in sploh ob neupoštevanju zdrav-stveno-higienske zaščite. Številne okužbe in bolezni v preteklosti naj bodo resen opomin, da teh zaščitnih sredstev in pogojev ne smemo podcenjevati. Vsi obstoječi vodovodi so Pomembno delo izvoznega podjetja „V i no-Brežice“ £ 2« 35 1 £ubiinj star° ša™ a,»>» morda Slovenija slovi kot bogata vinorodna dežela. Med drugimi predeli so za naše gospodarstvo pomembni vinogradniški okoliši Bizeljskega in Piš ec ki dajejo kvalitetna vina za domači in tuji trg. Ostali kraji Posavja, predvsem okoliš Gadove peči ta Krškega, pridelujejo dobro upoštevan »cviček«. POSAVSKO VINOGRADNIŠTVO IZENAČENO Z OSTALIMI KVALITETNIMI PODROČJI Naše posavsko vinogradništvo je doseglo pomembne uspehe in napredovalo z boljšim proizvodnim sistemom dela in po odkupnih podjetjih v sodobni način kletarstva, tako da naša vina uspešno osvajajo domači in tuji trg K temu uspehu je veliko prispeval predlog podjetja »Vino-Brežice« ki je bil sprejet na konferenci leta 1948 v Beogradu. da se naši posavski kraji izenačijo z ostalimi kvalitetnimi vinskimi področji. Na raznih vinskih razstavah so odnesla vina posavskega področja številne diplome in priznanja Naš pridni vinogradniki so pravi mojstri v pridelovanju dobrih vin, le nadaljnje negovanje vin je bilo več ali manj prepuščeno naključju Krivda za to bo v pomanjkanju kletarskih naprav in razdrobljenosti pridelovanja Pravilo pravi, da brez dobrega vinogradništva ni uspešnega kletarstva in obratno UVELJAVLJANJE NA TRŽIŠČIH Podjetje »Vino-Brežice« odkupuje in prodaja v glavnem vina posavskega vinogradniškega področja Zaradi specifičnosti trgovskih zvez posreduje posebnim potrošnikom tudi ostala vina Na domačem trgu so pomembne za solidno trgovanje centralne kleti v Brežicah in založne kleti v Ljubljani. Stični in Velenju TUJIH količine vina Poslovni stiki s Češkoslovaško, Poljsko in Zahodno Nemčijo nadalje to, da je letos že izvozilo nad 30 vago- ni eter (1000 litrov) in je med najvišjimi ▼ Sloveniji Vzrok je Iskati v tem, da je treba vso vodo črpati, zaradi česar so proizvodni stroški visoki, na- naš »Bizeljčan« najvišjo prodajno ceno. V zadnjem času so v teku pogajanja s Švico in Avstrijo in bo izvozno podjetje »Vino-Brežice« s svojo smotrno trgovsko Da bi to podjetje vodilo pra- politiko veliko prispevalo k vo odkupno in prodamo politi- uravnovešenju zunanje trgovta-ko uveljavljanja našega vino- *ke bilance ui plasiranju naši gradništva in vinarstva, ie kot vin na tajih tržiščih izvozno podjetje izvozilo že lepe Maks Toplinšek nov vina, priča o priljubljeno- dalje nastajajo zaradi slabega sti našega blaga v tujini. Po- omrežja in naprav precejšnje lz-sebno v Češkoslovaški dosega gube vode. odprtjem trgovine s sadjem in zelenjavo ali Pa primernimi stojnicami na sami tržnici. Nadalje so v Brežicah vsako soboto dobro obiskani in zelo prometni svinjski sejmii, ki slovijo po vsej Sloveniji in Hrvatski. Živinski sejmi so v Brežicah, Cerkljah ob Krki in P šecah ter v Kapelah še zraven živinskega, konjski in svinjski sejmi. Vsj sejmi so prometni in živahni, ker na naš trg vpliva sosedno hrvatsko področje. Tudi v Brežicah nameravajo vpeljati nove konjske sejme, ki bodo našim konjerejcem veliko pripomogli do zamenjave In prodaje konjev. Današnja tehnična doba, je prinesla mnogo novosti, v kateri prednjači posebno elektrika. Življenjsko važna je kot razsvetljava, pomembna pa kot pogonsko sredstvo v industriji, obrti in kmetijstvu Sodobna kmetijska gospodarstva so vezana na pogon strojev na elektriko, zato bo treba napeljati v vsako vas industrijski tok. Že bivši LOMO Brežice s$ je zadal nalogo, da bo napeljal neoskrbovani, ograje trofaznj tok v naše vasi, vendar In mrtvašnice koli- so pomanjkanje bakrene žice in druge objektivne težave preprečile dovršitev teh del. Javno razsvetljavo imajo v glavnem vsj večji kraji, kjer so razsvetljene vsaj važnejše prometne točke. Kolikor bo preskrba z električnim tokom zadovoljiva in bodo finančna sredstva na razpolago, se bo omrežje javne so zadnje bivališče razsvetljave še razširilo oziro-ne smejo kvariti ma napeljalo tja, kjer ga še ni. Komunalno delo je vsestransko zanimivo Poleg spredaj naštetih dejavnosti oskrbuje mestna komunalna uprava še javne tehtnice, nasade, spomenike, občinske ceste, poti in objekte, kanalizacijo itd., upravlja občinsko zemljo, poslovne zgradbe in objekte ter oskrbuje vsa ostala komunalna dela. Vsa komunalna dejavnost se seveda razvija v v mejah finančnih sredstev, ki Dobovo in ostalo okolico ter JLA, Stavba in naprave so stare že nad 100 let in danes, ko se kolje živina In izdela mesečno 30 do 40 tisoč kilogramov mesa, ne zadostuje ln ne ustreza več sodobnemu načinu dela m zdravstvenim predpisom ter zato resno razmišljajo o gradnji nove moderne klavnice. Da bi stanje začasno izboljšali, so v Brežicah po osvoboditvi zgradili betonsko kostnico in gnojišče, lam pa sodobne hleve za živino, teleta In svinje. Nadalje so v klavnici uredili pred-hladilni prostor s mehanskim prenosom mesa (viseči tir z vozički). zaradi česar se je kapaciteta klanja dvignil« za 100 odstotkov. Pokopališča so ogledalo nivoja kraja in prebivalcev Poleg brežiškega pokopališča bo imela mestna komunalna uprava v oskrbi še 15 okoliških pokopališč. Pokopališča so v veliki merj zanemarjena, grobovi razpadle kor obstoje, kup razvalin. Mnogo pokopališč leži na neprimernem kraju (Cerklje) in jih bo treba Iz estetskih in zdravstvenih razlogov preložiti na primernejši prostor. Naša Slovenija je čudovito lepa dežela P° svojih naravnih lepotah ln ureditvi, zaradi tega zapuščena pokopališča, ki naših ljudi, okolice in ugleda prebivalcev. Mestni pogrebni zavod oskrbuje pogrebe in prevoze mrličev po vsem Spodnjem Posavju in sosednji Hrvatski Za kulturni in sodobni prevoz mrličev bi potrebovali avtofurgon, saj sedanji vprežni mrliški voz sodj že Izvozno podjetje,Vino-Brežice' odkupuje in prodaja kvalitetna vina za domači trg in izvoz. Ostali vodovodi so gravitacijski (prosti pad, pritisk vode), kar Je danes najcenejši način pridobivanja pitne vode. Med drugim je posebno problematičen vodovod v Cerkljah ob Krki, ki ima zajetje na izviru (rimljanski vodovod na Krško polje) In ima vpliv meteornih voda. Komunalna uprava bo skupno s strokovnjaki pregledala napravo vodovodov, da se le-ti popravijo in zaščitijo. Brežiška klavnica je zastarela in bo treba zgraditi novo V Brežicah stoji sektorska klavnica, v kateri se kolje živina za Brežice, Jesenice. Cerklje, kot srednjeveško vozilo v muzej. O tem nakupu mestna komunalna uprava že dali časa razmišlja, vendar bo treba še poiskati finančna sredstva za preskt-bo mrliškega avtomobila, ki bo Imel za rentabiTtetm račun poslovanja dovolj dela. Brežiški sejmi in tržnica so znani daleč naokrog V Brež'cah kot trgovskem ln gospodarskem centru Imajo dobro vpeljano tržnico, ki Pa ni primerna in so Si že preskrbeli načrte za zgraditev nove sodobne tržnice. Trenutno imajo nad 150 kv. metrov prodajnih miz in 17 lastnih tržnih tehtnic, ki so osnovni pogoj za pravilno prodajo blaga na tržnici. Tržni dnevi so vsak dan. vendar so še vedno najbolj obiskani bivši tržni dnevi v sredo in soboto. Tudi cene so nestabilne in sorazmerno visoke, ker ni prave intervencije socialističnih podjetij, kar bi mogli odpraviti z Investirajmo v proizvodnjo gradbenega materiala 0 tim i M it tiio pitona ikint Opekama v Brežicah je bila zgrajena in pričeli obratovati leta 1904. Prvotna surova pro- ________________ izvodnja je bila ročna, strojno To vprašanje so pa zadovoljivo izdelavo strešnikov so uvedli rešila naša odkupna podjetja, ki so sl uredila sodobne velike kletarske naprave Tako je uspelo podjetju »Vino-Brežice« usposobiti od začetnih kleti za tri vagone prostore za 200 vagonov ln 5 cistern za 50 vagonov vina Kleti so primerne za negovanje vina in jih vodijo priznani strokovnjaki Za sodobno poslovanje jim uspešno služi lepo urejen laboratorij. PRI ODKUPU BO ODLOČILNA KVALITETA VINA Podjetje »Vino-Brežice« ima urejena odkupna središča s kletmi v Brežicah, Bizeljskem in Krškem Za dosego kvalitete vina je važna sama proizvodnja, trgatev in sortiranje vsega grozdja Vinogradniki naj pazijo. da bo grozdje zrelo, ln to povsem dozorelo Le taka in skrbno sortirana vina bodo letos dosegla najvišjo odkupno ceno Glede na visoke zahteve domačega trga, predvsem pa za Izvoz, bo pri letošnjem odkupu vina prvenstvene važnosti kvaliteta blaga. leta 1910 in za zidake leti 1926. Za pogon opekam iških naprav je služila parna tokomobila, leta 1938 pi so uvedi električni pogon, kar je proizvodne stroške bistveno pocenilo V času okupacije je opekarno prevzel okupator, ki je vse kapacitete izkoriščal brez kakršnih koli Investicij. Po nacionalizaciji je prišel obrat v sestav Celjskih opekam in po njihovi likvidaciji pod upravo vodstva Glavne direkcije gradbenega materiala LRS. Po izidu zakona o upravljanju državnih podjetij je bil v septembru 1950 izvoljen prvi delavski svet. ki je prevzel podjetje v svojo upravo. Zastarele in dotrajne opekarniške naprave bo treba obnoviti Mehanizacija obrata Je na zelo nizki stopnji, predvsem pa transport, s pomočjo poljskih tirov in s samokolnicami. Tudi polnjenje in praznjenje sušilnic je ročno. Razumljivo je, da zahtevajo močno izrabljena vsako leto veliko popravil, kar krškem teritoriju le 31 opek na občutno obremenjuje režijo. prebivalca, kar je daleč pod Poseben problem za opekan- povprečjem ostalih krt jev no pa je popolnoma izrabljena krožna peč, ko postavlja v ospredje vprašanje obratovanja obrata. Ob vsem tem Je treba upoštevati de tovarniške zgradbe, ki so bile grajene za manjšo, kapici teto in takratne potrebe. Opekarn iški izdelki se med najboljšimi v Sloveniji Opekarna Izdeluje vse vrste opekamiških izdelkov Trenutno sta glavna proizvoda normalni zidak ln za remi strešnik. Kvaliteti slovi daleč naokrog, kar je zahvaliti odlično glini, ki je je okrog opekarne mnogo in računajo, da bodo njene zaloge a povečano 100 •/• proizvodnjo trajale še 20 ln več leti V zadnjih letih «k> delali poizkuse s proizvodnjo novih Izdelkov, ki so vsi dobro uspeli, venete r se Izdelovanja ne morejo lotit) zaradi premajhne kapacitete obstoječih obratnih naprav. Maksimalna kapaciteti je danes 2 milijona 500.000 kosov opekamiških izdelkov, kar je zdaleč premalo za veliko povpraševanje obsežnega okoliša. V ilustracijo teh navedb naj transportna sredstvi, in naprave služi primerjava, da pride na Opekama Je začela izdelovati specialno opeko za prenapeti beton ki je sodobno gradivo, in ima »GRADIS« v sestavu opekarne poseben obrat za izdelavo stavbnih elementov Povpraševanje Po teh Izdelkih Je izredno veliko vendar se le-ti Izdelujejo predvsem za potrebe velikega gradbenega podjetja »GRADIS« iz Ljubljane. Opekarna ima vse pogoje za razvoj Opekama, ki leži tik ob progi n* postaji Brežice, kar občutno poceni transportne stroške izdelkov ter razpolaga z velikimi količinami najboljše gline, ima vse pogoje za nadaljnji razvoj Podjetje ima izdelan načrt za preureditev objektov in vse ekonomske Izračune, ld utemeljujejo nujnost ln potrebo obnove obrata. Ta generalna rekonstrukcija naj bi obsegala: 1. zgraditev nove krožne peti s 100 °/o povečano proizvodnjo; 2. postavitev umetne sušilnice, ki bi izkoriščala toploto krožne poči ln postavitev oziroma preureditev dosedanjih naravnih sušilnic; 3 modernizacijo notranjega prometa; 4. zgraditev potrebnih sanitarnih naprav, kanalizacije in vodovodu. Podjetje, ki spričo zastarelosti obrata in premajhne kapacitete nima lastnih sredstev za ta dela, bo moralo najeti investicijski kredit 70 milijonov dinarjev. Ker je v ekonomskih predračunih predviden zj. 100 odstotkov večji dohodek, bo podjetje lahko v 6 letih vrnilo družbi od nje vložena sredstva, kar pomeni, da bodo le-ta pravilno ln rentabilno naložena. se ustvarjajo z rentabilitetnim poslovanjem mestnih podjetij in s subvencijami iz proračuna. Živimo še vedno v dobi izgradnje. kjer se razpoložljiva finančna sredstva vlagajo v najbolj potrebne svrhe, zato za komunalna dela večkrat ostane le bolj malo. Da pa vse komunalne naprave in objekte ohranimo in jih primerno vzdržujemo, morajo pomagati tudi sami prebivalci, ki so neposredni koristniki teh dobrin. Fric Pred kolodvorsko restavracijo se je ustavila limuzina. Inozemc-V Zadaj na avtu je bila tablica »D*-Rzposajen potnikt so verjetno prisl: a kakšne vinske razstave■ B li so glctsn ter so hrupno posedli okrog mize Brskal. so P° jedilnem listku, ko so vino -e naročil. Pijača je prispela na mizo, od tod je b'la njena pot v 9I'°’ nato v kr' In dalje v glasilke, W so postajale vedno močnejše in bogate zbadljivk za vsakogar, »• je prišel mimo mize Nihče n mogel mimo, da ne bi ga ldk° ali tako ocenili. M mo te inozemske »kom‘slje je moral tudi go^t ki je imel seboj psička na vrvici. Psička / omizje obsulo s celim reg vlr0 raznih vzdevkov. golaž, papt-. kaš, potpuri itd . Cost se je ustavil In mirno 9y dal to omizje Slutil so, da razu me nemško In da ie Pr z Takoj sc u svojem gostobeseaj ubral »Rtickzug« v drugo sme. Iz družbe je pristopila h 9°'. mlajša dama ter vljudno vpra la, kako le psičku ime .Priči. je bil kratek odgovor — pr vseh navzočih pa nek čudno dolg; obrazi. .. M T vAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ Opekarna B el ce IZDELUJE VSE VRSTE KVALITETNIH OPEČNIH lZ DELKOV IN SE PRIPOROČA CENJ. ODJEMALCEM-/VWVWWVWVWWWYVW¥WVVVV^ (Nadaljevanje s 1 strani) 8. februarja pn Sv. Petru pod Svetimi gorami, dne 9. februarja pa pr| Stublci, kjer sta bila ujeta Gubec in Pasanec Gospoda je strašno divjala nad ujetim' uporniki Za zgled bodi omenjeno, da je na eni sami divji hruški ob cesti v Stu- Zgcdilo se je na naših tleh blco viselo šestnajst nesrečo111 kmetov... . 2c 15 febr so v Zagrebu glavlll pred očmi Uud Pasanca. nato pa Matija ” ote-posndli na razbeljen železni v ^ stol ln kronali. — Tahi )*• Istega leta umrl naravne s . In bi položen v rodbinsko nloo v stublški cerkvi. ob-Gub«* arti grob- ta številka ,e aatiskana aa papir.u tovarae rotopapir.a Videm-Kr-ko la številka je natiskana na papirju Invarne rntnpapirja Uidem-Krško m vin jjoiipiUi pridobitev Tovarna časopisnega papirja na Vidmu - ob otvoritvi Delovni kolektiv je dosegel svoj smoter, jutri bo slovesna otvoritev tovarne Vsaka napredna država teži za tem, da se njeno ljudstvo čimbolj kulturno in politično dviga. V ta namen izdajajo knjige, revije in časopise. Ljudje se poslužujejo tiska, da se izobražujejo; pri tem pa je nujno potreben papir. Kje dobiti papir, je v mnogih državah težko vprašanje. Pred leti je primanjkovalo časopisnega papirja, tako da tudi devize niso omehčale podjetij, ki so razpolagala s tem papirjem. Pri nas smo morali delno omejiti potrošnjo tega papirja — časopisi so izhajali v skrčenem obsegu, bralci so se pa morali zadovoljiti le z najnujnejšimi poročili. Podobni zastoji v tisku se bodo čutili še v bodoče v mnogih deželah, medtem ko bo naša država preskrbljena z roto papirjem, kajti na Vidmu obratuje Tovarna celuloze in papirja, katere zmogljivost presega domače potrebe. Nekoliko rotacijskega papirja je izdelala vsako leto papirnica Vevče. Vendar kvaliteta tega papirja ni ustrezala, ker je bil delan na strojih, ki niso urejeni za izdelavo takega papirja. Letna potrošnja časopisnega Papirja v Jugoslaviji znaša na osebo okrog 0,70 kg ali 13.000 ton za vso našo državo, kar predstavlja. velikanski devizni izdatek. Stvarne potrebe za našo državo bi bile 19.000 ton, ki pa bodo nedvomno še narasle. Prav zaradi pomanjkanja časopisnega papirja so leta 1948 osnovali 4-člansko komisijo, ki je imela nalogo izdelati načrt tovarne roto papirja. V tej komisiji je bil tudi direktor izgradnje tov. inž. Šega. Načrt, ki ga je sestavila ta komisija, se ie izkazal pravilen in se po njem še danes dela. Leta 1951 je bila lokacija tovarne na Vidmu zaradi najbolj ugodnih ekonomskih pogojev. 1. maja istega leta so pričeli projektirati novo tovarno s skromnimi močmi. Prva zamisel nove tovarne Časopisni papir sestoji v osnovi iz lesa, in to čim več iz lesovine (to je mehanično obdelanega lesa, do 90 odst.) in čim cenejše celuloze (to je kemično obdelanega lesa, do 20 odst.), poleg teh dveh snovi pa seveda še iz raznih kemikalij. Zelo zanimiv je sam tehnološki proces od začetka, t. j. od dohoda lesa. Tovarna bo potrebovala približno 20 vagonov lesa dnevno za svojo proizvodnjo celuloze, lesovine in časopisnega papirja. Les prihaja na specialne odstavne tire, od koder delavci mečejo ta les na transportne trakove do skladiščnih kopic. Iz teh kopic pada les po transportnih trakovih v vodne kanale, kjer ga voda odnaša do podzemnih namakalnih kanalov, kjer je vroča voda. Les se namaka • in skorja polagoma odstopa. Po hladni prhi pada les v male bobne, kjer ga voda meče s pritiskom 20 atm. kos ob kos, da tako že itak zrahljana skorja odpade. Očiščen les gre nato po transportnih trakovih v brusil-nico za proizvodnjo lesovine, ali pa preko sekalnice z>a proizvodnjo celuloze. Ta nač"n tako imenovanega »mokrega čiščenja« je nov; tu odpadejo vse izgube na lesu. kar predstavlja dnevno okrog 40 kubičnih metrov lesa ali pol milijona dinarjev. V brusilnici stržejo les štirje velikanski brusilci, vsak z močjo 1500 KS. Ta brušena lesovina se nato prečisti in gre preko finih brusilnih naprav direktno v proizvodnjo papirja. Ti brusilci imajo dnevno kapaciteto 100 ton. Drugi del sekanega lesa gre po transportnih trakovh v kuhalnike za celulozo, kjer se s pomočjo žveplenaste kislinske pare in pritiska osvobode lesna vlakna svojih sprem1 jevalcev — lignina ter ostalih lepljivih sno- rrvji Ldl P2^ (5^x7 Toplot-a »»»»». jj-] I I "/'/*#»• toi/TmfA m//to P• St po #»///•«> mmt/oe »- M mdva zlasti zaradi precizne mehanizacije, lci zahteva visoko kvalificiran kader. Glavne sestavine lesovina in celuloza, gredo preko mlinov brez preš tank a v tako imenovano centralo, ki s svojo aparaturo meša te surovine v določenem odstotku ter jih pošilja preko preciznih naprav na papirni stroj. Dotok papirne gmote na papirnem stroju je zelo razredčen, na liter vode le osem gramov snovi. To je pričetek proizvodnje papirja. Lahko si predstavljamo, kako velikanska je poraba vode in delo stroja, da ta voda odteče in se osnši, in da, je v eni minuti papir suh, pripravljen in goden za tiskarno. Preko brezkončnega finega sita gre papirna gmota preko dveh sušilnih stiskalnic v sušilno skupino, ki šteje okrog 50 velikanskih sušilnih valjev. Suh papir gre na koncu stroja preko osmih gladilirih valjev. Najtežji valj tehta 16 ton. Končni zvitek papirja tehta 6 do 7 ton. Ti veliki in težki zvitki" se režejo na prevojnih strojih na formate, kakršne pač zahtevajo naši časopisi. Prevajalni stroj teče z brzino 1200 metrov na minuto. Oglejmo si še papirni stroj — tehnika na višku Zaustaviti se moramo še pri samem papirnem stroju, temu naj večjemu gtigantu paprne industrije. Stroj je dolg 145 metrov. V eni minuti bo šlo preko njega 340 metrov rotacijskega papirja, ki bo širok 4 in pol metre. Vse je mehanizirano — optična očesa naznanjajo takoj, kje in kdaj se je papir strgat Seveda se to tudi registrira ne le rta samem stroju, temveč še v pisarni direktorja. Aparat piše, kot ko časa se je trgal papir In koliko je bilo Izmečka. Prav tako se registrira debelina papirja s tako imenovanimi »beta« žarki Nov v papirni industriji je aparat, ki stalno analizira sestavino papirja. Ta aparat je silno važen, ker napaka enega samega odstotka celuloze predstavlja dnevno okrog 50.000 dinarjev izgube. Avtomatično se analizira tudi voda ter jo avtomatično regulira s kemičnimi pripomočki na predpisano kislinost. Tudi pakovamje končnih zvitkov opravlja stroj. CT OH-Iž Tovarna ima tri velikanske kotle s kapaciteto 50 ton pare iia uro in parne turbine, ki dajejo potrebno energijo. nim številom 600 ljudi, kar je zelo malo. vendar je pod dobrim vodstvom tovariša inž. Henrika Cmaka in s sposobnim} delovodji ter vestnimi delavci to podjetje kljub pomanjkanju delovne sile in s težavami v preskrbi gradbenega materiala svojo nalogo zadovoljivo izpolnilo. Tudi gradbeno podjetje »Sava« iz Krškega ima svoj delež pri izgradnji. Idejni projekti, kakor tudi izbira moderne strojne opreme na podlagi izkušenj, nabranih po vsem svetu v svoji dolgoletni praksi, so doprinesli strokovnjaki tovarne. Načrte na podlagi teh idejnih projektov so izdelala domača podjetja, in sicer: Industrijski biro, Elektro-signal in Elektroprojekt iz Ljubljane. Levji del montaže so opravile lastne delavnice, s čimer so prihranili mnogo milijonov deviz za nakup strojne opreme, ki so jo napravile te delavnice pod vestnim vodstvom tov. Jožeta Kolška. Le tam, kjer je manjkalo strokovnih moči. so oddali montažo ostalim podjetjem. Tako je montirala »Jugomontaža« iz Zagreba enega najlepših parnih kotlov, visokega 22 metrov pod vodstvom žal rano umrlega tov. inž. Viktorja Petrča-Mfil-lerja iz Trbovelj. »Hidromon-taža« Maribor je montirala visokonapetostno opremo, a »Elek-trosignal« Ljubljana nizkonapetostno omrežje. Pri uvoženi opremi so gledali na to, da prihranijo čim več deviz in s tem ustvarijo možnost za nakup boljših in modernejših strojev. Strojna tovarna v Trbovljah je izdelala skoro vso opremo transportnih naprav, »Litostroj« žerjave, D juro Dja-kovič pa dele parnega kotla, Rade Končar transformatorje, elektromotorje itd. Nov pap’mi stroj je stekel Prva zamisel nove tovarne Kljub veliki zakasnitvi v dotoku finančnih sredstev —predvsem deviznih — pomanjkanju strokovnih moči, načrtov in materiala je bila tovarna zgrajena in v obljubljenem roku dana v Pogon. Prva načelna kapaciteta _ je bila določena 20.000 ton papirja •etno z možnostjo povečanja na '»0.000 ton. Kakšni so pri tem Prihranki na devizah, si lahko Predstavljamo; 1 kg papirja nas hamreč stane 100 deviznih dihurjev brez kakršnih koli faktorjev. Stroški izgradnje bedo znašali httrog 4 in pol milijarde din. tem je upoštevano 4,300.000 ahieriških dolarjev za uvozno opremo. Kako velikanski je ta Kombinat, je razvidno iz slede-£ega; prj izdelavi in preskrbi “‘rojev in materiala je sodelovalo 210 inozemskih podjetij in vse naše kolikor toliko pomenih-, tovarne (Litostroj, Strojna mvarna Trbovlje, Djuro Djako-e, Rade Končar in druge) Tehnološki proces Tovarna celuloze in papirja J? ena izmed najmodernejših v v in prav tako ena od naj-cjih papirnih tovarn v južni ropi. Ta modernost pa nima 0r(la značaja kakšnega luksu-g • kajti sama struktura papirja zL.^hteva stoodstotno mehani-. r °: človek namreč z roko ke bralne, kot jo ima stroj e more več dohiteti. , . dobro vemo, da mora b‘ti _ opisni papir cenen, kiiub te-£_ i*1 mora ustrezati hitro vrte-u s® rotacijskemu stroju. vi — in se tako po 16 urah kuhe sproste v zbirne kadi. Nadaljnje delo je čiščenje te celuloze, katere del gre naravnost v proizvodnjo časopisnega papirja, ostanek pa preko belil-niče v prodajo za ostale naše tovarne papirja. Proizvodnja samega časopisnega papirja je izredno zani- Domača težka industrija je prihranila milijone Pri Izgradnji Tovarne celuloze in papirja je sodelovalo kot osnovno gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto, id je v teku zadnjih let opravilo za okrog 1.600,000.000 din gradbenih deL Ta dela so opravil} s povpreč- Ogromen papirni stroj br uha dnevno tone papirja poskusno izključno z domačimi močmi. Ti ljudje so bili na daljši praksi v tujini. Ze po nekoliko dneh poskusnega pogona je tovarna dala uporaben papir na trg, kar je izredno redek pri- Ob tovarn; so zgradili moderen bazen Vlaganje lesa v brusHnico mer celo pri inozemskih tevar- te veličastne izgradnje službi nah, ki razpolagajo z obilno skupnosti. Otvoritev ne bo le strokovno delovno silo in sto- velik praznik samega kolektiva, letno tradicijo. temveč tudi cele občine in naše sociaVstične države. Na ta obči ljudski praznik je povabil delovni kolektiv našega ljubljenega maršala Tita in njegove sodelavce ter ostale vidnejše predstavnike ljudske oblasti. Z delom pa še niso končali Po izvršitvi te velikanske naloge še nikakor ne mislijo na počitek. V prihodnjem letu nameravajo zgraditi tovarno kvasa. Pridobivali ga bodo iz odpadlih lužin, ki tečejo sedaj neizkoriščene v Savo. Iz pridobljenega kvasa, kot močnega krm lnega sredstva se bo lahko zredilo — po strokovnjakih dognano — letno nad 200.000 prašičev do 90 kg teže. Pričeti nameravajo še s izdelavo ambalaže za transport jajc. ki jo moramo uvažati. Z izdelavo te ambalaže si bomo precej pr hranili. Leta 1938 smo je uvozili 1300 ton. Vrednost ambalaže doseže večkrat do 30 odstotkov prodajne vrednosti jajc. Postavili bedo tudi nov papirni stroj za predelovanje pergamentnih in težko propustnih papirjev. * Za konec pa še tole; Vsi dobro vemo, da je k izgradnji te velike tovarne mnogo doprinesel ves delovni kolektiv. Kdo od posamezn kov je bil pri tem velikem in častnem delu najbolj požrtvovalen, je težko reči. Trdimo pa lahko, da brez dobrega kolektiva in vodstva ter pomoči družbe tako velikih uspehov ne bi mogli doseči. Zato je treba dati javno priznanje vsem, ki so pripomogli k izgradnji naše največje tovarne časopisnega papirja na Vidmu. Tovarna je torej v obratu. Kolektiv je dosegel svoj cilj. Tovarna b» jutri izročena skupnosti. Kilometri časopisnega papirja bodo tekli nemoteno. Naše tiskarne bodo v kratkem založene z domačim roto-papirjem. Devize pa. ki smo jih doslej trosili za nakup časopisnega papirja iz inozemstva, bomo uporabili v druge namene m s tem pripomogli k dvigu družbenega standarda naše socialistične domovine. Tehnološko predstavlja proizvodnja časopisnega papirja nekaj novega za našo državo in ima le malo podobnosti z ostalimi tovarnami papirja prj nas. Upoštevati je treba tudi velike zasluge direktorja izgradnje tov. inž. Šege, ki je bil vedno na razpolago kolektivu z nasveti, in direktorja tov. Milana Dimnika, ki uspešno vodi tovarno že več let, delavskega sveta in upravnega odbora, zlasti članov iz vrst delavcev, ki so razumeli velik pomen izgradnje te tovarne. Pri izgradnji tovarne so upoštevali tudi najosnovnejše živ-Ijenske pogoje delavstva. Zgradili so krasno, okusno delavsko naselje, ki ga sestavlja 29 l enih stanovanjskih hiš. ležečih sredi lepega prirodnega parka, kjer so dobili delavci in uslužbenci stanovanja z vsem udobjem. Delovni kolektiv se je v preteklosti odpovedal delitvi dobička, da je zgradil lep kopalni bazen, ki je danes eden najlepših v Sloveniji. Ta bazen namreč ni bil zgrajen iz investicijskih sredstev, temveč je to Izraz kulturne višine kolektiva, ki ne gleda na osebne, marveč na skupne Interese vsega okoliša. Delovni kolektiv se zaveda veličine Izvršene naloge m hoče svojemu trudu dati tudi pravilen Izraz z slovesno otvoritvijo nove tovarne oziroma predaje Bogata je zgodovina kulturno- Prvi prosvetni pojavi Mesto Brežice je bilo že v vsem začetku kulturnega izživ- nato potrudila, da Je ustanovila rodnem domu. Tam sta tudi od- ena tretjina prebivalcev čisto ne primeru pa tu ne smemo mi- vse je moralo počakati, da se po- v Brežicah šolski vrtec. Leta pr la slovensko trgovino pod ge- slovenske narodnosti! mo dela ki ga je še posebej vrne v normalni tir, prosvetno 1896 je ta družba dosegla pri te- slom »Svoji k svojim« narod- Ob takih razmerth je bito na fizkultumem področju opra- del0 pa ni dopuščalo odlašanja, danjem deželnem šolskem svetu njaka Franc Lipej in Josip Ur- Slovencem kultumoprosvetno ''■'dl neutrudni brežiški narodni v enakem zagonu, kot se je v Grazu delitev brežiške osnov- šič. Iz Celja je prišel krojač Ve- delovanje ne samo otežkočeno, borec, pokojni načelnik brezi- razvijala gospodarska obnova in liani« naiesa i ne ®°le v dvojezično nemško- ster, iz drugih krajev pa še kle- ampak časovno celo onemogo- škega sokolskega društva Josip uvajanje novega družbenega re- v slovensko (utri kvistčno) in po- par Zalokar. mizar Resnik in čeno! Mnogo poguma in vztraj- Holy. da, z stim tempom je zažive o kultumoprosvetne dejavnosti v Spodnjem slov. Posavju. 2e v revolucionarnem letu ____ Mnogo poguma in vztraj- . . _ . sebno nemško šolo, ki je bila drugi obrtniki, ki so se priklju- noeti so morali pokazati tedanji Do januarske diktature 1929 novo kultumoprosvetno delo, le a j * | n i p a V drugi. krndba bolj sredstvo, da je bil glavnem na celotno področje V i i « I n i v a v Ze imenovani zdravnik dr. ta cilj dosežen, mu moramo pri- Spodnjega Posavja Kot mat.č- „N arOOnem domu Jos;P Strašek, brivec Holy in mati, da je prispevalo tudi svoj no društvo je prevzelo posredno Nemško raznarodovalno dni- krojač Jfester so dali ^pobudo, levji delež pri kultumoproevet- vodstvo življenja in dela števil- jave kultumoprosvetne dejavnosti. Na dogodke tega leta brežiški duševni delavci verjetno niso bilj pripravljeni. Vendar so Po vzorcu ostalih mest v Slove- Ljudska knjižnica mo vzuau ubvcu-n iiieai v oivvtr- i>cjii5»ko lozuaiumuvcuuo uiu- 1^4. mA* .. ♦ ■»" , , * . ^ 1 ni ji tudi ti ustanovili svojo »na- štvo »Sudmark« si je pr:zade- *» *\°. , nem delovan,x\ Brežtčmov - nih manjših istovrstnih društev, ^ je v nekdanjem samostan, fvvinn «trAv, ^ valo za gospodarsko osvojitev povili društvo »Brezišk, Sokol«. Slovencev pred prvo svetovno ki so v tej dobi nastala skoro skem poslopju po štirih letih Brežic Zato so nekateri brežiški f^1 sUjosta mu i« bnl dr- stra* vojno. Razumeti moramo, da se po vseh večjih vaških središčih; prisilnega molka zaorila sloven- rodno gardo«, katere člani so bili tedanji mestni rodoljubi. Njihova narodna zavednost pa le gotovo še bila zelo skromna. narodnozi.vednj možje po vzorcu čitalnic, ki so po nekaterih . ob tedanjih priložnostih kultur- Artiče, B.srtrica. Cerklje Dobo- [ka pes|m pod taktirko pevovod- Nemci so že imenovali evoj noprosvetno izživljanje pač ni Va, Globoko Kapele. Pišece, je tov [vana Kolenca, je v tem »Tumverem«, ki pa je imel ma- moglo razmahniti do tiste viši- Sromlje. Velika Doline. Itd Vsa poslopju zopet začela s tihim :n 10 telovadcev, medtem ko je bi- ne. kot bi se sicer ob normalnih društva so delovala po večini ob vztrajnim delom ljudska knjiž- o v sokolski telovadnici redno pogojih, in da se je pač moglo podpor, brežiškega društva, ki niča čeprav je okupator uničil ad 30 telovadcev. Telovadbo so g bati samo v mejah, kot si jih je imelo poleg razvitega telo- vse slovenske knjige. Učitelj ca biskoval: tud: člani iz Rajhen- je ze utrdila nekdanja Citalni- vadnega kadra tudi obsežno Mačkovškova je dala dijaški urga Dobove itd., kjer še niso oa dramsko družno. Ustni orke- mlad.ni pobudo, da je pričela meli lastnih društev ster močan pevski zbor, obšir- zbirati po naključju preostale Sokol v Brežicah je mislil tu- Narodna dfUŠtVa no knjižnico in dobro delujoč slovenske knjige in tako položila 11 na lastne prostore in v ta lutkovni oder za svojo deco. Vse temelje novi ljudski knjižnici v ramen usbmovil samostojno Društvu je nudila močno opo- našteto delo je vodil društveni Brežicah. S prispevki ljubljan- druš'j,x> »Sokolska dom«. Leta ro v borbi za uveljavljanje jezi- prc>Svetni odsek, katerega zadnji skih knjižnih založb ter s pod- 1914 je bilo v tem društvu pod kovne enakopravnosti podruž- prosVetar je bil požrtvovalni poro celjske ljudske knj žmce se predsedstvom dr Stikerja, od- niča Ciril-Metodove družbe, zdravnik dr. Stanko Černelč je obseg prve knjižnice v Posav- vetnika, 30 članov. Po prvi sve- ki je imela nurodno-propagan- .. . . , . ju razširil na 200 leposlovnih ‘ovni vojni se društvo ni več dni smoter in je predvsem skr- Ker v tedanji dobi podeželska de[) ki so se jjb posluževali obnovilo. bela za šolstvo v narodnoogro- sokolski, društva nuso bi a tol— bralci |0kol, 40 po številu) že Tudi nemško društvo »Deu- ženih krajih. Duševni vodja j' k° telesno vzgojna kot kulturno- prvo zmo 1945/45 z četne teža- sches Heim« je delovalo vse do je bil takratni zdravnik prima- Prostevna društva z vodilno v 10- ve s0 bile premigane in ob =vo- 'conca prve svetovne vojne. Se rij dr. Matija Sehm rmuul. eden s° v V6eh ve5jkrajevnih sre- jem io-ietnem jubileju se knjižil. junija 1918 so imeli v svo- najvidnejših narodnih borcev diščh, so opravila s svojim Kul- njca pona$a z lastnim prostorom em damu sestanek pismeno Slov Posavja tumoprosvetnem delovanju od- (prej je gostovala v osnovni vabljenih članov, na katerem Tud; knjižna založba »Sloven- sežno nalogo ki je ne smemo šoli)> lastnim, sice- skromnim, jim je državni poslanec Richard ska Matica« (mstala leta 1863) podcenjevati. vendar za sedaj še ustrezajočim ... . . ,, , , ..... . Marckhl tolmačil politični in je imela v Brež cah svoje člane. Ko je prišlo zadnja leta pred- nventarjem ter z dvem podruz- S lovenski narodn aom — sredt&če slovenskega pol .ličnega ilvl,e. položaj y za Nemce nj Njen poverjenik je bil narodno aprilske Jugosltvije v sokolski nicama v bolnici v Brež cah za n,a skoz de etlel/a... bal več »rožnat«. Temelji trhle zavedni učitelj Ignacij Supan organizaciji Slovenije lz politič- paciente in z izpostavo v opekar. Saj še celo voditelji slovenske- slovenskih mestih obstojale že Avstrije so se te- _ (Zanemarjanja za tedanje n* vidikovdo razk<»to, seje ve- ni “J"™"' za?oslene ga naroda v tem letu niso upa- od leta 1861 dalje ustanovili či- da^ ** nv>čno majali... razmere prepotrebnega drebne- čina brežiških pripčdnkov pn- delavce m us.užbence. li kaj več zahtevati od tedanje talnico tudi na Brežicah (leta Ko se je kultumoprosvetno ga političnega :n kulturnega uradne smeri dunajske vlade. 1890), Svoje prostore je dobila delo »Ciittlnice« po večini v dela torej takratn m Brežiča- Zadovoljili so se z zahtevo ze- v slovenski posojilnici, ki je bi- vseh slovensk h mestih izživelo, nom ne moremo oč.tati!) dinjenja slovenskih pokrajin ki lu nastanjena v poslopju »Hotel je njihova dejavnost prešla na Prva svet. vojna je začasni nam ga Pa pokojna Avstrija ni Klembas«, sedanji Dom JLA. druga kulturnoprosvetna dru- ustavila vsako kulturno pro- nikoii dovoliki, in pa uvedbo Posojilnico sta vodila narodno štva, po večini na sokolska, ki svetno Pa tud- narodnostno gi- elovenskega jezika v urade in zavedni posestnik Andrej Levak so tako postala središče vsega banje. Bivši član: Citaln ce in šole. Tudi tega so bili Brežičani kot njen prvi ravnatelj in Be- kultumoprosvetneg*. dela v Sokola so bili povečani mob - vse do konca prve svetovne voj- njamin Kunej kot tajnik. Od- manjših mestih in trgih po vsej Uz rani. V vojuški suknji 90 done samo delno deležni v šoli bo miki 90 bili v tej dobi zdrav- Sloveniji. bili označko »p. v.« (kratica za (utrakvistični osnovni šoli), v nik dr. Josip Striček, posestnik Enako je bilo tudi v Brezi- »politisch — verdacht h«, ti j Miha Balon, mestni župnik Jo- cah. Ker pa je bil Sokol po svo- politično sumljiv), nekateri pa sip Mešiček učitelj Ignacij Su- jem programu tudi narodno- ^ bili odvedeni v zapore Tisti pan, posestnik in pek Ignacij obrambno društvo je bil seveda y so ostali doma. so več.nema Poljanšek ter trgovec Franc Li- tm v peti vsemu nemškemu delovLlj na karitativnem pod paj in Anton Umek. Posojilni- življu. Njegovi člani so bili ne- ročju kot člani Rdečega križa ški upravni odbor je odkupil prestane zapostavljeni od nem- V °!5iCdje le st°PI,la zth,teva »Hotel Klembas« in ga preime- škc strani, znali pa so krepko od. U I a S t II i d P Ž B V I po uvedb, enotnega slovenskega v ,NiWdni dom,, stavbo bij ati vse poskuse gospodarske- knjiznega. jezika, ti je bila sa- ^ dvignili za eno nadstropje in ga bojkota, zasmehovanja in fi- V novih razmerah predapril- uradih pa sploh ne. Doba narodnega preporoda mo poživitev ilirskega gibanja. y n-. uredii1 veliko dvorano žičnega obračunavanji. Leta ske Jugoslavije je kultumopro- Tako je tudi naetalt »politična z odrom. Tako se je moglo rae- 1907 so svojo panslavistično svetno življenje v Brežicah zno- unka«. Med nJene_ zastopnike ^bniti tudi kultumoprosvetno idejo potrd li z udeležbo na Va zaživelo in se močno razmth- __ _ _ sklopu KUD »Stanko Černelč«, okoli togo s pesniškim imenom Radoslava Razlaga (roj. 1826 v Radoslavah pr, Ljutomeru, umrl jato le v manjšem obsegu. kjer so se zbrali zastopniki vseh vzelo sokolstvo društvo nove "t""‘ ^ ^ 27 a prib 1941 v Ko je v Narodnem domu zto- slovanskih narodov »od Urala naloge Postalo je središče kul- Ljubijanl pridružili ustanovite- do Triglava...« Drugo leto je tumoprosvetnega dela. Pod nje- yem OF Tallo je članstvo te rila slovenska pesem novousta-»11- novljenega pevskega zbora pod tično zelo aktiven. Postal je de- vodstvom župnika ^Josipa Me- Sokolski nastop v Brežicah 1.1934 družila levičarski struji. Zastop- Danes šteje knjižnica 2500 kn|i(. bralcev Upravno je knj žnica (UD »Stanko Černelč1 vodi jo pa že 9 let z vzorno vesi- •!&! ež 2ZS.16 rizv,k srt 'ESS Po njeni zaslugi je knj-žnica med prvimi v okraju po obsegu in delavnosti. S kni.žnico je ,e -mu.—--™,Sffl1 d=Tdin “hJU!&.bS*.Xil2!r O!.”"” ”* •k”'»skce, volno „ e«e»h .»novall tudi poUut«|._«.nll.. iokolllkLkul; „ , , , __, »amo telovadne Empak tudi politično pravilno vzgoje- Sokolskih prireditev v Brež,- tudi druge kultumoprosvetne no kar je SV0]eč^Sn0 tudi po- koH iz Hrvatske In Srbije. Pri napredne sile v ‘ ŠtGViln0 UdeleŽb° V gto- « Ne5ci°?a^Sl. da^jTsto^ «*. <» “.^eleževaU tod. So- prireditve, ki so pritegnile vse *t^ilo' var. Kot predstavnik napredne venski živelj ustvaril močan mladoslovemske struje je izdal kultumoprosvetni center Matheisa je pričelo delovat: dru- let^ 19^2, ko je Interveni- življa! kato’ «ko orosvetno dmštvo, ki co, v kateri je zbral ^slovenske stvo •D^^ches Heim« kije^po reIo tiKli na pomoč poklicano Kolikor pt se je posamezni- je ir^e;0 v bistvu podoben pro- nemško voiaštvo in Sokoli — kom še zdelo mtrebno voditi gram vendar se je članstvo od m slovanske pesmi. Kdo je ne vsej Avstriji zbiralo deni me pozna: »Bod, zdrava, domovi- prispevke za pozidavo nemške-na ...« ga doma. V pospešenem tempu Narodno prebujanje Sloven- so zgradil v strogo nemškem cev seveda ni šlo v račun nem- (ntimberškem) slogu ogelno škemu življu v Brežicah, ki so stavbo In jo krstili v »Hotel ga predstavljali semkaj preme- zum schwarzen Adler«. V stav-ščeni nemški uradniki naselje- bi je sedaj v pritličju pošti: v ni trgovci in obrtniki. Njihovo I. nadstropju sodišče, delovanje na gospodarskem, po- Politična bitka med nem-Htičnem in kulturnem polju naj gtvom In slovenstvom »e je raz-bi pospeševalo germanizacijo vila do skrajnosti Čitalnica, kot mesta in okolice. To jim je b to edino slovensko narodnoobramb-toliiko laže. ker je bila občinska no društvo, je v svojem pro-uprava že od nekdaj v nemških grtmu združevalo vsa takra' rokah. možna področja kultumopro- Kot upravno in sodno sredi- SVetne dejavnosti: knj žnico šče blizu stikališča Hrvatske, pe^ki odsek godalni odsek K run jak e in Štajerske naj bi po Odrs,ko skupino ter čitalnico ? načrtu nemškega »Drang nach vseml slovenskimi časniki. SUden« tvorilo mesto, močan z vrsto dramatskih, pevskih steber bodočemu nemškemu ^ drugih prireditev si je skuša-mostu na Jadran. Druga taka lg pridobiti čim več eorrvšljeni- tumoprosvetna društva. Tako lepo služi svojemu namenu: k* gram vendar se je ciansrvo uu obraževanju posamezn kov k® Sokolskega razl.kovUo po svo- vsemu našemu delovnemu hud stvu. em svetovnopolitičnem nazoru Zaradi kratkotrajnega delovanja družina ni pokazalo vidnejših uspehov Dramska dTUŽin nr; kultumoprosvetnem delu. Tudl dramska skupina se je Tudi gaslskt društva v me- kmaju po 0=voboditvi zopet zbra-stu in okolici so se časovno uve- ja (er na. ki teče med fiz- obsojanje napredno usmerjen h ccrr za slovenske m rodne pra- telV. Anton Bučar, trgovec. kulturnim stadionom ln hišo ljudi. vice za odpravo nemškega je- Nemo! so na drug! strani sku- vulkanizerja Kežmana. Kot klasičen primer enodušne zika iz šol in uradov in za ze- šlH uveljaviti svoj goapodaraki Volilni rezultati občinskih vo- volje člmprej doseči narodno py voin; $0 se izselienci — po-dnjenje vseh Slovencev, 90 vpliv na slovenski živelj. Zato Utev v letu 1906 kažejo nasled- zmago, za kitero so ee strnil! v vratniki pono no lotili preneha- nemški gospodarstveniki usta- «o pričeli Slovenci vabiti v Bre- nje številke: po tukratnem vo- enotno fronto vsi trezno mls'e- nega dela v novih razmerah na navijali denarne obUstvenild žice narodnozavedne obrtnike, lilnem »ietemu( po načelu višine čj prebivalci Brežic, navajamo, okupatorjevih rulevnah. Niso še pii učnovzgojne zavode. Zato so ki naj bi onemogočili nemški davčne osnove) je v 3 volilnih da je bil n. pr. takratn mestni bili obnovljeni njihov domov1, v Brež cah že 1 1869 u^Hano- gospodarski razmah. razredih volilo skupno 145 voliv- župnik :n častni kanonik, dekan ni šc b li po« meznlm družinam nem',ko občinsko hranilni- V tej dob! je prišel v Bre4'ce cev 12 obč nsklh odbornikov in Josip Mešiček zborovodja pev- dana možnost zaživeti urejeno co nemška šolska družba narodnozavedni brivec Josip 6 namestnikov, med nj mi niti akegt. zbora in aktiven član so- druž'nsko živlienje, niso še li le »Schulverein« pu se je nekaj let Holy, ki je dobil Meti v Na- enega Slovenca, četudi je bila kolskega orkestra. — V nobc- urejene gospodarske razmere, p,i v1! »Analfabeta«. Po enoletni 1951/52, ki k) )o Povz,r°or. osebne spremembe v VT° ,,v0. skem zboru, je odrsko ud®! |0. vanje mladine zapel c„ povrsti: »Zupanovo M 7 __ .Dnuimri « u so Nio*v«^i gostoval po raznih odrih . Posavju, pi tudi v C II oocinvn! no raznih odr n r Hrastniku in Trbovljah. . « Zidnja leta so »aitudir la številka |e natiskana na lavsms rntofi*pEr’n "Jiite-lMka prosvetne dejavnosti v Brežicah razstave, proglašali kmetovalce- tirko ravnatelja Demšarja zaorilo Igralci dramske sekcije brežiške ga Sokola so bM vedno vneti za igranje francosko komedijo »Srečni dnevi« in Shake^pearjevega »Beneškega trgovca«. S tem, da MKUD »Ivan Cankar« uvaja igralce-nov.nce v odrsko udejstvovanje ln gostuje s svojimi deli po raznih okoliških odrih, opravi j, lepo vzgojno in kult-mo poslanstvo, ki zasluži priznanje. Dramska gostovanja turnoprosvetna komisija pri KSS ter v$e šole od vrtca do gimnazije. Poseben poudarek in slovesen značaj pa s<$ imele proslave delavskega praznika 1. maja. Ta udarnike, v izbirnem tekmovanju nastopali v pevskih zborih, folklornih skupinah, dramskih družinah, prikazovali umetniške razstave poklicnih in amaterskih umetnikov itd., ter tako pokazali, da zavestno vstopajo v socializem. Mladinske prireditve V tok življenja je bila vključena tudi naša mhdina, zlasti dijaška s tukajšnje gimnazije. V prvih povojnih letih je bila gimnazija tista, ki je dajala kulturnemu in ostalemu delu svojo smer :n vsebino. Najizrazitejša je pač bila slovenska pesem, ki je spremljala našo mladino pri vseh kulturnoprosvetnih prireditvah, zlasti pri raznih proslavah in akademijah, v brigadah in na festivalih —skratka povsod, kjer mladina izživljala. Zlasti se je „ .. plodna je bila doba prva leta po istočasno iz 1100 mladih grl Najbolj pisan pa je bU gotovo zadnji mladinski festival v juniju leta 1952, na katerem Sp sodeloval; tudi gostje ie sosednje Hrvatske ter nižješolci iz Tržiča na Gorenjskem Mladinci in pionir j; so se ob priložnosti festivalov pomerili razen petja in baletnega plesa tudi v lahki atletiki, šahu, odbojki in streljanju. Strokovno izobraževanje Za poglobitev strokovnega znanja in občega izobraževanja so v našem mestu v novejši dobi poskrbeli številni tečaji, ki so se v teku let po osvoboditvi vrstili pod upravo raznih organizacij. Kot prvi in nrav dobro uspeli tečaji ostanejo udeležencem v spominu sindikalno politični tečaji, ki jih ie organiziral krajevni sindikalni svet. Tem so se pridružili razni strokovni oddolžitev spominu tistih, ki so ga — ostalo jih je še dovolj, da žrtvovali svoja življenja za svo- se zgodi, o čemer smo trdno in bodno kultumoprosvetno izziv- verno prepričani: ljanje Brežičanov v svobodni Titovi Jugoslaviji! Ko skončavamo ta sestavek, se spomnimo besed Ivana Cankarja v »Očiščenju in pomlajenju«: »Kolikor tisočev jih je padlo na bojišču, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hude- na tem ogromnem pokopališču. na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh s; bodo 'zgradili sinovi in vnuki svetlejši. lepši dom. ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem umu!« Janko Knapič sprevodov in razstav Nekatere proslave je pripravila tudi krajevna organizacija OP. Vse prireditve pa so bile zasnovane v širokem obsegu, tako da so postale res množične tako po številu nastopajočih kot Po množični udeležbi. segala prav lepe Razen gledaliških predstav domače igralske družine So bila doslej zelo zaželena in uvaževa-na številna gostovanja raznih igralskih družin iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev, pa tudi iz Zagreba. Te so s kvalitetnimi deli in vrhunskim podganjem dopolnjevale vrzeli, ki bi sicer nastale, ker dramska dru- —-—- - - , ■ žina do pred letom ni imela pri- odprt,em večerne delavske g m-merne dvorane in stalnega odra naz je, kj je imela 2 razreda n Izobraževanje 2e omenjena kultumoprosvet-na komisija KS je oskrbela med drugim za izobrazbo članov posameznih sindikalnih podružnic merne dvorane in stalnega Za svoje delo. Ko pa so dne 23 oktobra 1954 odprli vel ko dvorano v Prosvetnem domu v Brežicah, pa se je celotna kulturno-prosvetng dejavnost v mestu znatno razširila in poglobila. Dramska družina je že uprizorila »Lumpac:ja vagabunda«, Nu-šičevega »Narodnega poslanca«, •Vaške svetnike« in Tavčar-Marinčevo »Otok in struga«. »Lumparija vagabunda« je odigrala ml dina. Dramski odsek šteje 36 igralcev, največ novincev. Z" enim naštudiranim delom ______________> ___________ je igralska družina že gostovala Ljudske prošvete ‘ sfovenije, ko so v okoliških krajih, okoliške dru- prireditelji in udeleženci na zgo-žine pa »o se posluž.le novega do,.nskih tleh, kjer ' " odivt in gostovale v Brežicah. Proslave slovesnosti so jo obiskovali člani, ki niso imeli formalne izobrazbe. Uspeh je bil zadovoljiv. Festivali Kot kul turnopr o$ vetni center Spodnjega Posavja in prometno križišče je bilo naše mesto pač najprimernejši krai, v katerem so bili zlasti prva leta po vojni dani vs.; pogoj; za prireditve Dolgoletni zaslužni sokolski starosta Josip Holy presledku, ki je trajal nekaj let, je leto« mladinski pevski večjega obsega. Take prired tve zbor spet poživil in v počastitev so bili na primer hrvatsko- slovenski festival; pod vodstvom obstoja tega zavodr samostojnim koncer- i n Kljub temu, da do lani ni bilo rešeno vprašanje prostorov in Primernega odra, pa niso sindikalne podružnice in razne šole v kraju opustile ob noben: priložnost; raznih proslav, s katerimi je dalo prebivalstvo izraz svojemu mišljenju. Povečni so se sta si že nekoč slovenski in hrvatski kmet podajala bratsko roko v borb: za »staro pravdo«, utrjevali bratstvo narodov Jugoslavje tostran in onstran Sotle. Kulturnopro-svetno izživljanje, ki je hotelo z vso silo na plan že leta 1912, ko je veličastno manifestacijo bratstva Slovencev, Hrvatov in Srbov 10-letnice nastopil tom. Razen pevskih nastopov so poživljale razne proslave in za druge slovesne priložnosti sestavljen program tudi recitacije, ki so bile zaželene ob raznih priložnostih Naštudirali so jih pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev največkrat mladinci in pionirji, bodisi skupinsko ali kot posamezniki. G mnazijska mladina ima celo samostojno re- PROGRAM .POSAVSKEGA TEDNA' v BBEŽICAH OD 1. DO 9. OKTOBRA 1955 L GOSPODARSKA RAZSTAVA KMETIJSTVA, INDUSTRIJE IN OBRTI: Sobota, 1. X 1955, ob 8 uri: slovesna otvoritev razstave. Nedelja. 2. X. 1955 ob 9 uri na razstavišču: otvoritev živinske razstave, ob 10. uri: slovesna otvoritev nove tovarne papirja Videm-Krško. IL KULTURNI IN ŠPORTNI PROGRAM: Sobota, 1. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma: Vokalni in instrumentalni koncert združenih zborov in solistov (pod vodstvom tov Rueha in Baškoviča). Nededja. 2. X. 1955: ob 8 uri: začetek tekmovanja kegljaških klubov okraja Trbovlje na kegljišči Razlag v Brežicah; ob 9. uri: v mali dvorani Prosvetnega dcma: šahovski dvoboj; na stadionu: polfinalne pokalne tekme v odbojki; ob 10 uri: promenadni koncert godbe na pihala iz Trbovelj (nastopi kompletna godb: »Svoboda-Center«, Trbovlje); ob 15. uri: na stadionu finalne tekme v odbojki; ob 16 uri: prvenstvena nogometna tekma republiške lige Brežice : Celje. Ponedeljek. 3 X 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma nastopi »Toti teater« iz Maribora. Torek. 4. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma telovadna akademija s sodelovanjem teiovadnih društev iz Zasavja Sreda 5. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma »Kranjski komedijanti« (igra v treh dejanjih). Uprizori SKUD Sevnica. Četrtek. 6. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvorani Prosvetnega doma Večer opernih arij Sodelujejo tenorist Rudolf Franci in prvaki ljubljanske Opere. Petek, 7. X. 1955: ob 20 uri: v veliki dvoran; Prosvetnega doma koncert »Slovenskega okteta« Iz Ljubljane. Sobota, 8 X 1955: zabava na razstavišču Nedelja, 9. X. 1955: ob 9 uri: meddruštvene strelske tekme strelskih družin Zasavja na strelišču v Čatežu; ob 10. uri: promenadni koncert godbe na pihala iz Kapel; ob 13 uri' meddruštvene pokalne moto dirke s startom in ciljem v mestu Brežice Po končanih dirkah podelitev nagrad na razstavišču »Posavskega tedna« v Brežicah; ob 16. uri: prvenstvena nogometna tekma republiške lige: Brežice : »Partizan«-Rače Vse dni II »Posavskega tedna« bodo na veseličnem delu razstavišča ob tovarni »Agroservis«-Brežice pri postaji v popoldanskih in večernih urah sodelovali zabavni orkestri, v nedeljo 2. in 9. X 1955 pa godba na pihala v Brežicah preprečila nemška citacijsko sekcijo, ki je organi-surova sila, je dož velo pod no- z‘.rala. literarne večere ter pred-vim; pogoji v socialistični Jugo- stavila poslušalcem pisatelja slavij: svoj popolni razmah. So- Cankarja n pesnika Kosovela, cialistična Jugoslavija se zavedi. tssnjsr&A & ■surirsarsu: seva. trsšs sismi ..-.. *ke. Tako so b le v februarju y™cl.njs“lnri bil prikazan obseg in temeljitost bralno, dramsko in ljudsko Kr sir sssr*; dr. Francetu Prešernu, v' marcu tekmovanja za boljše uspehe. h«š:m ženam, v aprilu OF, v ma- Naši festival; pa so bil; tudi iu delav-kemu prazniku in roj st- prikaz gospodarske baze in na' — J------ —■■— "ri predk« na gospodarskem področ ju. Trikrat to je v letih 1948, 1950 in 1953, s0 se sprostile ustvarjalne sile naših zavednih kmetovalcev in delavcev, ki so in v obl:ki razstave »Stenčasov« risarsko jezikovne vzgoje. P.o-nirske gledališke druž ne celot- nemu dnevu našega m ršaln Ti- predk na gospodarskem področ- nega okraja So ee ob tej prilož-ta, v novembru Dnevu repubii- *- ; *«, v decembru p satelju Cankarju itd. Pto=lave So večinoma Pr:rejale razne sindikalne podružnice, ki jih je vodila kul- nosti medsebojno pomerile Obsežnost teh prireditev najlaže prikažemo, ako poudarimo, da je na eni sami pevski prireditvi na prirejali kmet. jsko-gospodarske odru v Viteški dvorani pod tak- y f| q V 6 Rl dOfTill mmm knjigovodij naših zadrug, pri' pravljaln za trgovske vajence, upravno-politični za občinske funkcionarje, dva knjižničarska za voditelje ljudskih knjižnic, režiserski za vodstvo dramskih družin itd Razne prireditve Razen naštetih prireditev pa smo imeli kot gostje priložnost prisostvovati tudi prireditvam, ki so jih naštudirali in pripravili člani raznih mladinskih delovnih brigad, ki so se običajno formirale in razhajale pri nss, dalje prireditvam raznih pionirskih kolonij, ki so bile pri nas na letovanju iz drugih okrajev (Črnomelj, Šoštanj, Trbovlje, Jesenice, Novo mesto itd.). — Domači pionirji in mladinci pa nas razen tega vsako leto ob praznovanju Novoletne jelke razvedrijo s pisanim programom, za kakršnega običajno tudi poskrbijo ob koncu šolskega leta. Organizacija dela Iz vsega doslej navedenega sledi, da je bilo celotno kultur-noprosvetno delovanje sistematično urejeno in vodeno. Priložnostno so bile pod vodstvom krajevne organizacije OF oziroma SZDL pripravljene samo razne proslave in prireditve, ki jih je terjal razvoj dogodkov v svetu in doma. — Prvotno je vodila celotno kultumo-pro-svetno dejavnost kultumo-prosvetna komisija pri krajevnem sindikalnem svetu, pozneje na bi dostojno proslavile de- zane z razstavnimi odbor; posa-je prevzelo iniciativo in vodstvo getletnico osvobod tve so se meznth zadrug Na terenu te tt vsega kultumoprosvetnega iz- skoraj vse zadruge našega okra- odbori pridno iščejo kmetovalce z najboljšimi pridelki. Razstavljen; bodo kmetijski med zadružne kmet jske prideik; vseh vrst in sort ter na katerih bodo pri- plemenska živina. Sredstva za razstavo bodo prispevale delno same zadruge, znaten znesek pa so določili v ta namen i-z okrajnega kmetijskega sklada. Za najboljše pridelke in živino bodo kmetovalci dobil; lepe nakazati denarne in ostale nagrade Tako je samo za nagrade določen skupen znesek 1 milijon dinarjev. Da pa bi prejel; nagrade , res najbolj upravičen; razstav-za svoj ijalci. se bodo posebne ocenje-!n živino K.me«t|ske zadruge bodo razslavliale pustile in so stolno zelo aktivne, medtem ko druge spet ne kažejo dovolj aktivnosti, četudi novi prostori v Prosvetnem domu nudijo vse možnosti polnega razmaha vsem, ki hočejo delati. Tako smo že po odprtju dvorane gledali na odru igralsko družino pri vseh prej naštetih odrskih delih, o priložnosti Pre- svojc dosedanje delo in uspehe zadružnikov pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. Ker bo na teh razstavah prikazalo svoje delovanje hkrati po več zadrug skupaj, bo 'z primerjave delovanja posameznih zadrug najlaže oceniti uspešnost dosedanjega dela 'n smer še za uspešnejši razvoj kmetijskih zadrug. Obenem bndo prejeli najnaprednejši kmetovalci razstavljene pridelke priznanje, vsi pa pobudo za naprednejše kmetovanje. Nič manj pomembne ne bodo valne komisije že pred razstavo prepričale o ri h naprednosti v samih nasadih ter na posevkih. Med kmeti vlada za razstavo veliko znimanje Skoda ie edino, dn je toča uničila dosti kvalitetnih pridelkov naprednih kmetovalcev, ki zaradi tega ne bodo mogli sodelovati na teh prireditvah. Na drugi stran; pa šernove proslave slišali mešani kmetijske razstave za trgovino, nevski zbor pod taktirko diri- saj bo to izredna priložnusi za genta Lepuha ter oktet pod spoznavanje sort m en to (Izbire) vodstvom priznanega pevovodje kvalitete kmeti jsl: h pridel-Baškoviča. ob drugih pritožno- kov ter sploh proizvodnih incž-stih pa uživali na uspehih nosti v posameznih področjih. enajstčlanskega orkestra pod Končno bodo razstave s svo- so v tem večji meri vredni ob-vodstvom glasbenika Rueha jim poučno-propagandnlm ka- sojanja posamezniki v zadrugah. Mladino smo mogl; sprem ja rakterjem dosegle tudi vzgojni k, 7av7emajo glede vprašanja pri njenih P-esnih vajah z dobro namen, zlasti v glede spodbude sodelovanja na razstavah na uspelim plesnim venčkora med- sanlmanja kmetovalcev za so- SV(lj0 pest odklonilno stališče — ^emjrojo v Jnijturnoprosvetoi dobne priieme in metode v pro ‘ Izvod nji. Zadruge brežiškega okol ša »o medzadružnih pripravile odprtje svoje razsta- sodelovati, ve že «a 1. oktober t. 1 ln to v sestavu splošne gospodarske raz- dejavnosti zastopajo samo posamezniki. Ko je brežiška občina pred letom dni na slovesen način proslavila svoj prvi občinski seveda na škodo mnogih zavednih članov zadrug ki b; na razstavah želeli praznik, je izročila svojemu na- stave »Posavskega tedna« v Bre- V takih primerih le seveda nujno potrebno, da glede tega vprašanja zavzemajo ustrezno menu tudi novo dvorano v Pro- žicah. Sredi oktobra bo potem stališge celntn upravni odbori svetnem domu Četudi dvorana razstava v Krškem za KZ Više čaka na popolno dovršitev. dem-Krško, Leskovec In Rako. čeprav še oder nujno zahteva novih kulis bi mogla biti oder in dvorana v vsakem pogledu že sedaj bolje izkoriščen^ v namene, ki jim služita Poživitev kultumoprosvetne kmetijskih zadrug in omogočijo vsem zaslužnim naprednm in požrtvovalnim članom pridobiti ob tej priložnosti priznanje za v začetku novembra pa v Sevnici za zadruge tamkajšnje komune. V oktobru bodo priredile ‘'p^adevanje podobne razstave tudi zadruge v Radečah ln Trbovljah. Priprave za razstavo so v pol- Kmetovalcl! — Udeležite se ter sodelujte ln obiščite med- Breiice ob priložnost, prvega Posavskega ledna Poživitev kultumoprosveme rnprovc za »_y » K— »lede nodrob- dejavnosti na vseh možnih pod- **em teku. Pri OZZ je formiran obračajte na Vaše račjih bo pa tudi nailepša pro- okrajni razstavni odbor, ki "”** se Jle slava obletnice prvega občinske- vsklaja delo medzadružnlh raz- *aorug ga praznika in najveličastnejša stavnih komisij, te Pa so pove- Okrajni razstavni odbor ln številka [e natiskana na papirju lavarne rotnpapirja Virient-Krškn Bogata je zgodovina kulturno- Prvi prosvetni pojavi Mesto Brežice je bilo že v vsem začetku kulturnega izživljanja našega podeželja središče kultumoprosvetne dejavnosti v Spodnjem slov. Posavju. Ze v revolucionarnem letu 1848, ob času, ko se je pričel slovenski nt.rod politično prebujati, lahko ugotovimo prve pojave kultumoprosvetne dejavnosti. Na dogodke tega leta brežiški duševni delavci verjetno niso bilj pripravljeni. Vendar so Po vzorcu ostalih mest v Sloveniji tudi ti ustanovili svojo »narodno gardo«, katere člani so bilj tedanji mestni rodoljubi. Njihova narodna zavednost pa te gotovo še bila zelo skromna. Saj še celo voditelji slovenskega naroda v tem letu niso upali kaj več zahtevati od tedanje uradne smeri dunajske vlade. Zadovoljili so se z zsihtevo zedinjenja slovenskih pokrajin ki nam ga Pa pokojna Avstrija ni nikoli dovoliti v in pa uvedbo slovenskega jezika v urade in Aole. Tudi tega so bili Brežičani vse do konca prve svetovne vojne samo delno deležni v šoli (utrakvistični osnovni šoli), v uradih pa sploh ne. Doba narodnega preporoda V ospredje je stopila zahteva po uvedbi enotnega slovenskega knjižnega jezika, ki je bila samo poživitev ilirskega gibanja. Tako je tudi nastati »politična lirika«. Med njene zastopnike štejemo pesnika dr. Jakoba Razlago s pesniškim imenom Radoslava Razlaga (roj. 1826 v Radoslavah pri Ljutomeru, umrl 1880 v Brežicah). Po poklicu odvetnik je bil narodnostno-poli-tično zelo aktiven. Postal je deželna poslanec in nekaj časa prvi slovenski kranjski deželni glavar. Kot predstavnik napredne mladoslovenske struje je izdal ilirske črtice (Zvezdice) zabavni zbornik (Zora) ter pesmarico, v kateri je zbral slovenske in slovanske pesmi. Kdo je ne pozna: »Bodi zdrava, domovina...« Narodno prebujanje Slovencev seveda ni šlo v račun nemškemu življu v Brežicah, ki so ga predstavljali semkaj premeščeni nemški uradniki naseljeni trgovci in obrtniki. Njihovo delovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem polju naj bi pospeševLlo germanizacijo mesta in okolice. To jim je b lo toliko laže, ker je bila občinska uprava že od nekdaj v nemških rokah. Kot upravno in sodno središče blizu stikališča Hrvatske, Krunjske in Štajerske naj bi po načrtu nemškega »Drang nach Stiden« tvorilo mesto, močan steber bodočemu nemškemu mostu na Jadran. Druga taka stebra temu mostu so si zamišljali v ost ilih mestih slovenskega dela Štajerske. Gospodarska politična borba Medtem ko so narodni tabori po slovenskem ozemlju (1869-1871) z živo besedo vnemali slovensko ljudstvo na deželi da bi se pridružilo rodoljubnim borcem za slovenske m rodne pravice, za odpravo nemškega jezika iz šol in uradov in za zedinjenje vseh Slovencev, so nemški gospodarstveniki ustanavljali denarne, obtistvenitd pa učniovzgojne zavode. Zato so pa v Brež cah že 1 1869 u;*ano-vil nemško občinsko hranilnico, nemška šolska družba »Schulverein« p£. se je nekaj let nato potrudila, da je ustanovila v Brežicah šolski vrtec. Leta 1896 je ta družba dosegla pri tedanjem deželnem šolskem svetu v G razu delitev brežiške osnovne šole v dvojezično nemško-slovensko (utra kvistično) in posebno nemško šolo, ki je bila sprva samo dvorazrednica, a se je zaradi visokega števila obiskujočih otrok iz mesta in okolice kmalu razširiti i v štiriraz-rednico. Čitalnica v »Narodnem domu" Nemško raznarodovalno društvo »Siidmark« si je pr.zade-valo za gospodarsko osvojitev Brežic. Zato so nekateri brežiški narodnozi.vednj možje po vzorcu čitalnic, ki so po nekaterih slovenskih mestih obstojale že od leta 1861 dalje, ustanovili čitalnico tudi na Brežicah (leta 1890). Svoje prostore je dobila v slovenski posojilnici, ki je bitij nastanjena v poslopju »Hotel Klembas«, sedanji Dom JLA. Posojilnico sta vodila narodno zavedni posestnik Andrej Levak kot njen prvi ravnatelj in Benjamin Kunej kot tajnik. Odborniki so bili v tej doba zdravnik dr. Josip Strašek, posestnik Miha Balon, mestni župnik Josip Mešiček učitelj Ignacij Su-pan, posestnik in pek Ignacij Poljanšek ter trgovec Franc Li-paj in Anton Umek. Posojilni-ški upravni odbor je odkupil »Hotel Klembas« in ga preimenoval v »Nirodni dom«. Stavbo so dvignili za eno nadstropje in v njej uredili veliko dvorano z odrom. Tako se je moglo razmahniti tudi ku Itumoprosvetno življenje, ki se je dotlej razvijalo le v manjšem obsegu. Ko je v Narodnem domu Kori la slovenska pesem novoustanovljenega pevskega zbora pod vodstvom žiupnika Josipa Mešička In organisti Brložnika, so se Nemci zavedli, da si je slovenski živelj ustvaril močan kultumoprosvetni center. Pod predsedstvom trgovca Matheisa je pričelo delovati društvo »Deutsches Hetm« ki je po vsej Avstriji zbiralo denarne prispevke za pozidavo nemškega doma. V pospešenem tempu so zgrad li v strogo nemškem (ntimberškem) slogu ogelno stavbo in jo krstili v »Hotel zum schtvarzen Adler«. V stavbi je sedaj v pritličju pošti), v I. nadstropju sodišče. Politična bitka med nemštvom in slovenstvom ee je razvila do skrajnosti Čitalnica, kot edino slovensko narodnoobrambno društvo, je v svojem programu združevalo vsa takrat možna področja kultumoprosvetne dejavnosti: knj žnlcc pevski odsek godalni odsek odrsko skupino ter čitalnico ? vsemi slovenskimi časniki. Z vrsto dramatskih, pevskih in drugih prireditev sl je skušala pridobiti čim več somišljenikov iz slovenskih okoliških krajev. Njeno delovunje lahko zasledujemo vse do leta 1918, ko eo njen odbor sestavljali sledeči zavedni Slovenci: dr. Ljudevit Stiker, odvetn k; Josip Me-šček, dekan in kanonik; Franc Lipej, trgovec; Karel Pečnik, trgovec; Alojz Schweiger, gostilničar; Anton Petek, davčni uradnik; Rudolf Starki, davčni uprt vitel j; Ignac Supan, učitelj; Anton Bučar, trgovec. Nemci so na drugi strani skuše li uveljaviti svoj gospodarski vpliv na slovenski živelj. Zato so pričeli Slovenci vabiti v Brežice narodnozavedne obrtnike, ki naj bi onemogočili nemški gospodarski razmah. V tej dota! je prišel v Brež ce narodnozavedni brivec Josip Holy, ki je dobil toke! v Na- rodnem domu. Tam sta tudi odprla slovensko trgovino pod geslom »Svoji k svojim« narodnjaka Franc Lipej in Josip Uršič. Iz Celja je prišel krojač Ve-ster, iz drugih krajev pa še kle-per Zalokar, mizar Resnik in drugi obrtniki, ki go se priključili narodnemu krogu, v katerem so že bili nekateri domači obrtniki kot pečar Mastnak, sobni slikar Sikošek, gostilničar Klavžar, mesar Grobušek in drugi. Ze imenovani zdravnik dr. Josip Strašek, brivec Holy in krojač Vester so dah pobudo, da so Brežičani leta 1904 ustanovili društvo »Brežiški Sokol«. Prvi stirosta mu je bil dr. Strašek. Nemci so že imenovali svoj »Tumverein«, ki pa je imel malo telovadcev, medtem ko je bi-d v sokolski telovadnici redno ad 30 telovadcev. Telovadbo so Diskoval; tudi člani iz Rajhen->urga Dobove :td., kjer še niso meti lastnih društev Sokol v Brežicah je mislil tuli na lastne prostore in v ta ramen ustim ovil samostojno zlrušItiTo »Sokolski dom«. Leta 1914 je bilo v tem društvu pod oredsedstvom dr Štikerja, odvetnika, 30 članov. Po prvi svetovni vojni se društvo ni več obnovilo. Tudi nemško društvo »Deu-schee Heim« je delovalo vse do konca prve svetovne vojne. Se 11. junija 1918 so imeli v svo-em domu sestanek pismeno vabljenih članov, na katerem jim je državni poslanec Richard Marckhl tolmačil politični in splošni položaj, ki za Nemce ni bdi več »rožnat«. Temelji trhle stavbe stare Avstrije so se tedaj že močno majali.. Ko se je kultumoprosvetne delo »Čitalnice« po večini v vseh slovensk h mestih izživelo, je njihova dejavnost prešla na druga kulturno prosveta a društva, po večini na sokolska, ki so tako postala središče vsega kultumoprosvetnega dela v manjših mestih in trgih po vsej Sloveniji. Enako je bilo tudi v Brežicah. Ker pa je bil Sokol po svojem programu tudi narodnoobrambno društvo ie bil seveda tm v peti vsemu nemškemu življu. Njegovi člani so bili neprestano zapostavljeni od nemške strani, znali pa so krepko od. bijati vse peskuse gospodarskega bojkota, zasmehovanja in fizičnega obračunavanja Leta 1907 so svojo panslavistično idejo potrd 11 z udeležbo na vseaokolskem zletu v Pragi, kjer so se zbrali zastopniki vseh slovanskih narodov »od Urala do Triglt-va ...« Drugo leto je društvo že razvilo svojo lastno zastavo. Sokolskih prireditev v Brežicah so se udeleževali tudi Sokoli iz Hrvatske in Srbije. Pri tem je pr šlo do dejanskih spopadov z nemško policijo in drhaljo. Zlasti izrazit je bil spopad let{. 1912, ko je Interveniralo tudi na pomoč poklicano nemško volaštvo in Sokoli — gostje niso smeli v strnjenih vrstah v mesto. Nemška občinska uprava sl je hotela zagotoviti nemški značaj mesta zato je že leta 1903 na njeno pr zadevanje štajerski deželni odbor zmanjšal obseg mesta od prejšnjih 303 ha na 159 ha ter tako izločil slovenske volivce na robu mesta. Meji med mestom in okolico Je potekala ob jarku, ki teče med fiz-kul turnim stadionom in hišo vulkanizerja Kežmana. Volilni rezultati občinskih volitev v letu 1906 kažejo naslednje številke: po tikratnem volilnem sistemu! po načelu višine davčne osnove) je v 3 volilnih razredih volilo skupno 145 volivcev 12 občinskih odbornikov m 6 namestnikov, med n j ml niti enega Slovenca, četudi je bila ena tretjina prebivalcev čisto slovenske narodnosti! Ob takih razmenh je bilo Slovencem kultumoprosvetno delovanje ne samo otežkočeno. ampak časovno celo onemogočeno! Mnogo poguma in vztrajnosti so morali pokazati tedanji člani sokolskega drušva da so mogli kljubovati takim razmeram. Četudi je bilo društvo Sokol bolj narodnoobrambno kot telovadno društvo in je bila letim dba bolj sredstvo, da je bil ta cilj dosežen, mu moramo priznati. da je prispevalo tudi svoj levji delež pri kultumoprosvet-nem delovanju Brežičmov — Slovencev pred prvo svetovno vojno. Razumeti moramo, da se ob tedanjih priložnostih kultur-noprosvetno izživljenje pač ni moglo razmahniti do tiste višine. kot bi se sicer ob normalnih pogojih, in da se je pač moglo g biti samo v mejah, kot si jih je že utrdila nekdanja Čitalnica. Narodna društva Društvu je nudila močno oporo v borbi za uveljavljanje jezikovne enakopravnosti podružnica Ciril-Metodove družbe, ki je imela na.rodno-propagan-dni smoter in je predvsem skrbela za šolstvo v narodnoogro-ženih krajih. Duševni vodja ji Je bil takratni zdravnik primarij dr. Matija Schm rmaul, eden najvidnejših narodnih borcev Slov. Posavja. Tudi knjižna založba »Slovenska Matica« (nastala leta 1863) je imela v Brež cah svoje člane. Njen poverjenik je bil narodno zavedni učitelj Ignacij Supan. — (Zanemarjenja za tedanje razmere prepotrebnega drobnega političnega in kulturnega dela torej takratn m Brežiča-nom ne moremo očitati!) Prva svet. vojna je začasn, ustavila vsako kulturno prosvetno pa tud; narodnostno gibanje. Bivši član: Čitaln ce in Sokola so bili povečanj mob:-HzTani. V vojaški suknji so dobili označko »p. v.« (kratica za »politisch — verdacht.h«, t. j politično sumljiv), nekateri pa so bilj odvedeni v zapore Tisti ki so ostali doma, so več noma delovali na karitativnem pod roč ju kot člani Rdečega križa V lastni državi V novih razmerah predapril-ske Jugoslav je je kultumoprosvetno življenje v Brežicah znova zaživelo in se močno razmahnilo. Z narodno zmago je prevzelo sokolstvo društvo nove naloge Postalo je središče kultumoprosvetnega dela. Pod njegovim okriljem so bile prirejene ne samo telovadne umpak tudi druge kultumoprosvetne prireditve, ki so pritegnile vse napredne sile v skupnem cilju — čimprej zabrisati ostanke nemškega absolutizma v slovenskem mestecu sredj slovenskega življa! Kolikor p*, se je posameznikom še zdelo potrebno voditi borbo za nacionalne pravice Slovencev izven meja, so se združili v organizacijo Jugoslovanskih nac onalistov (OR-JU-NA), ki Je imela v Brežicah svojo krajevno organizacijo. Ker v širših množicah ni imela zaslombe, so ostale njene akcije brezpomembne po znanih trboveljskih dogodkih pa je do svojega razpusta uživala celo prezir .n obsojanje napredno usmerjenji ljudi. Kot klasičen primer enodušne volje, čimprej doseči narodno zmago, za kitero so se strnili v enotno fronto vsi trezno mis'e-čj prebivalci Brežic, navajamo, da Je bil n pr. takratn mestni župnik ,:n častni kanonik, dekan Josip Mešiček zborovodja pevskega zbora in aktiven član sokolskega orkestra. — V nobe- Sokol^ki nastop v Brež.cah l. 1934 ne primeru pa tu ne smemo mimo dela ki ga je še posebej na fizkultumem področju opravil neutrudni brežiški narodni borec, pokojni načelnik brežiškega sokolskega društva Josip Holy. Do Januarske diktature 1929 je društvo omejevalo svoje delovno področje v glavnem na območju mesta in bližnje okolice. Po tej dobi pa je močno razmahnilo svoje delovanje v glavnem na celotno področje Spodnjega Posavja, Kot matično društvo je prevzelo posredno vodstvo življenja in dela številnih manjših istovrstnih društev, ki so v tej dobi nastala skoro po vseh večjih vaških središčih; Artiče, Bistrica, Cerklje Dobova, Globoko Kapele. Pišece, Sromlje. Velika Dolina itd Vsa društva so delovala po večini ob podpori brežiškega društva, ki je imelo poleg razvitega telovadnega kadra tudi obsežno dramsko druž no. Ustna orkester, močan pevski zbor, obširno knjižnico in dobro delujoč lutkovni oder za svojo deco Vse našteto delo je vodil društveni prosvetni odsek, katerega zadnji prosvetar je bil požrtvovalni zdravnik dr Stanko Černelč Ker v tedanji dobi podeželska sokolski, društva niiso bila toliko telesnovzgojna kot kultumo-prostevna društva z vodilno vlogo v vseh večjih krajevnih središčih, so opravila s svojim kultu moprosvetnem delovanju obsežno nalogo ki je ne smemo podcenjevati. Ko je prišlo zadnja leta pred-aprilske Jugosli vije v sokolski organizaciji Slovenije iz političnih vidikov do razkola, se je večina brežiških pripsdnikov pri- rse je moralo počakati, da se povrne v normalni tir, prosvetno delo pa ni dopuščalo odlašanja, V enakem zagonu, kot se je razvijala gospodarska obnova in uvajanje novega družbenega reda, i .stim tempom je zaživelo novo kultumoprosvetno delo, le da je dobilo sedaj nove oblike Kar je bilo prej delo posameznikov ali ožjih skupin je postalo zdaj množično, ljudsko in obča lastnina. Ljudska knjižnica Ko je v nekdanjem samostanskem poslopju po štirih letih prisilnega molka zaorila slovenska pesem pod taktirko pevovodje tov. Ivana Kolenca, je v tem poslopju zopet začela s tihim in vztrajnim delom ljudska knjižnica čeprav je okupator uničil vse slovenske knjige. Učitelj ca Mačkovškova je dala dijaški mlad.nj pobudo, da ie pričeli zbirati po naključju preostale slovenske knjige in tako položila temelje novi ljudski knjižnici v Brežicah. S prispevki ljubljanskih knjižnih založb ter s podporo celjske ljudske kni.žmce =e je obseg prve knjižnice v Posavju razširil na 200 leposlovnih del, ki so se jih posluževali bralci (okoli 40 po številu) že prvo z:m0 1945/46 Z 'četne težave so bile premagane in ob svojem 10-letnem jubileju se knjižnica ponaša z lastnim prostorom (prej je gostovala v osnovni šoli), lastn-m, sice- skromnim, vendar za sedaj še ustrezajočim mventarjem ter z dvem podružnicama v bolnici v Brež1 cah za paciente in z izpostavo v opekarni v okolici, za tamkaj zaposlene delavce in uslužbence. Sokotski nastop v družila levičarski struji. Zastopniki te struje slovenskega sokolstva so se 27. aprili 1941 v Ljubljani pridružili ustanoviteljem OF. Tako je članstvo te organizacije dokazalo, da je bilo tudi politično pravilno vzgojeno, kar je svoječasno tudi potrdilo e številno udeležbo v NOV. Razen sokolskega društva so nekaj let pred drugo svetovno vojno v Brežicah osnovali tudi katoliško prosvetno društvo, ki je imelo v bistvu podoben program. vendar se je članstvo od sokolskega razlikovalo po svo-■em svetovnopolitičnem nazoru Zaradi kratkotrajnega delovanja ni pokazalo vidnejših uspehov nr-; kultumoprosvetnem delu. Tudi ges lsikt društva v mestu in okolici so se časovno uveljavljala na kultumoprosvetnem področju, so se Pa v glavnem omejevala na prirejanje gledaliških predstav in snovati, lastne pevske zbore, ki so se po večini kmalu razšli. Nova svetovna vihra je že jrugič pretrgala kultumopro-vetno delo. ko je bilo v najlepšem razmahu. Izselitev, zr-oori internacije, streljanje talcev. pož:gi. uničevanje, moritve td. »kulturonoscev« s severa in zahoda so nadomestile nekdanje idealno kultumoprosvetno prizadevanje širših množic. Biv* kulturnoprosvetni delavci Brežic so bili med prvimi, ki so se postavili po robu nasilju take kulture m mnogi darovali za sveto stvar svoje najdražje ... kot za primer dr. Stanko Čemele, Kobal, Kržišč-n'k, Gvedrich. Brejce jim še vedno dolgujejo dostojen spomenik! V novih dneh Po vojn: so se Izšellenci — povratniki pono'no lotili preneha-nega dela v novih razmerah na okupatorjevih ruievnah. Niso še bili obnovljeni njihovi domov1, ni še b la pos meznlm družinam dana možnost zaživeti urejeno druž'nsko živhenje, niso še bile urejene gospodarske razmere, Brežicah l. 1934 Danes šteje knjižnica okoli 2500 knjig in ma nekaj nad 500 bralcev Upravno je knj žnica v sklopu KUD »Stanko Černelč«, vodi jo Pa že 9 let z vzorno vestnostjo in natančnostjo neumorna učiteljica Savica Zorko. Po njeni zaslugi je knjižnica med prvimi v okraju po obsegu in delavnosti. S knj.žnlco j0 združena tudi izposojevalnica odrskih del, ki se je marlj vo poslužuje manjša okoliška kul-tumoprosvetna društva. Tako lepo služi svojemu namenu: iz- obraževanju posameznikov kot vsemu našemu delovnemu ljudstvu. Dramska družina Tudj dramska skupina se je kmalu po o:vobodltvi zopet zbrala ter nastopila z nekaterimi rav dobro naštudiranimi deli. ot n. pr z Nušičevim delom »Žalujoč- ostal.«, Cankarjevim »Kralj na Betajnovi« in Linhartovim »M tiček se ženi«. Nastopali so večinoma star-, predvojni igralci, ker po mrtv lu iz okup«' cijske dobe še ni bilo naraščaja. Mladina na odru Zato so dramske druž‘no prav dobro dopolnjevali mladtic tukajšnje gimnazije, ki so upr zori 11 nekaj prav uspelih gleda li-šk h predstav, kot n pr. »Ml3' dost očetov«, Svarkinovo »Tuje dete« itd Med glmna/zijsko mla' d no pa je zavel svež ehe, k0 se je ustanovila MKUD »Ivan Cankar«. Dramska sekcija te9a društva je naštudirala več M°' ličrovih del, kot n. pr. »Scapin^* ve zvijače. «Namii!jencg’ bolnika« in »Skoouha« ter Nuš čevepe »Analfabeta«. Po enoletni *llSI 1951/52, ki »o jo povzroči*6 osebne spremembe v profesorskem zboru, je odrsko udej'tv°' vanje mladine zopet pailvelo-D 1: so povrsti: »Zupanovo MCJ ko«, »Krape« in »Revizorj ’* " v eml naštetimi predstavami s6 gostoval po raznih odrih P° vsem Posavju, pj tudi v Celi0« Hrastniku in Trbovljah. „ Zadnja leta so naštudiral' Ib številka je natiskana na papšfu lovsms rntn^vpir^a UMaR-Hrško prosvetne dejavnosti v Brežicah Igralci dramske sekcije brežiške go Sokola so bili vedno vneti za igranje francosko komedijo »Srečni dnevi« in Shakespearjevega »Beneškega trgovca«. S tem, da MKUD »Ivan Cankar« uvaja igralce-novince v odrsko udejstvovanje ln gostuje s svojimi deli po raznih okoliških odrih, opravlja lepo vzgojno in kulturno poslanstvo, ki zasluži priznanje. Dramska gostovanja Razen gledaliških predstav domače igralske družine So bila doslej zelo zaželena in uvaževa-na številna gostovanja raznih igralskih družin ie Ljubljane in drugih slovenskih krajev, pa tudi iz Zagreba. Te so s kvalitetnimi deli in vrhunskim podajanjem dopolnjevale vrzeli, ki bi sicer nastale, ker dramska družina do pred letom nj imela primerne dvorane in stalnega odra Za svoje delo. Kg pa so dne 23 oktobra 1954 odprli vel ko dvorano v Prosvetnem domu v Brežicah, pa se je celotna kulturno-prosvetna dejavnost v mestu znatn.0 razširila in poglobila. Dramska družina je že uprizorila »Lumpac:ja vagabunda«, Nu-šičevegi »Narodnega poslanca«, •Vaške svetnike« in Tavčar-Marinčevo »Otok in struga«. •Lumparija vagabunda« je odlila mldina. Dramski odsek steje 36 igralcev, največ novin-5®* Z enim naštudiranim delom je igralska družina že gostovala v okoliških krajih, okoliške družine pa s-o se poslužile novega odra in gostovale v Brežicah. Proslave in slovesnosti Kljub temu, da do lani ni bilo rešeno vprašanje prostorov in Primernega odra, pa niso sindikalne podružnice in razne šole v kraju opustile ob noben: prilož-nostj raznih proslav, s katerimi J® dalo prebivalstvo izraz svo-)®mu mišljenju. Poveč.ni so se Proslave prirejale v obliki aka-riem.j_ razstav, recitactiskih, pev-skih in drugih večerov, tako da *° bile samo večerne, včasih celodnevne, časovno pa tudi teden-*ke. Tako so b le v februarju razne prireditve posvečene velikan« slovenske besede, pesniku °r-_ Francetu Prešernu, v marcu ji-asim ženam, v aprilu OF, v ma-lu delav kemu prazniku in rojst-*>emu dnevu našega nriršala Ti-a, v novembru Dnevu republi-ke, v decembru p satelju Cankarju itd. Piotiave s0 večinoma Pr-rejale razne sindikalne podružnice, ki jih je vodila kul- turnoprosvetna komisija pri KSS ter vse šole od vrtca do gimnazije, Poseben poudarek in slovesen značaj pa s<$ imele proslave delavskega praznika 1. maja. Ta dan je bil prava manifestacija dela, ko so posamezne podružnice tekmovale v prikazovanju svojih uspehov v obliki slovesnih sprevodov in razstav Nekatere proslave je pripravila tudi krajevna organizacija OF. Vse prireditve pa so bile zasnovane v širokem obsegu, tako da so postale res množične tako po številu nastopajočih kot Po množični udeležbi. Izobraževanje 2e omenjena kultumoprosvet-na komisija KS je oskrbela med drugim za izobrazbo članov posameznih sindikalnih podružnic z odprtjem večerne delavske gimnazije, ki je imela 2 razreda ln so jo obiskovali člani, ki niso imeli formalne izobrazbe. Uspeh je bil zadovoljiv. Festivali Kot kulturnoprosvetni center Spodnjega Posavja in prometno križišče je bilo naše mesto pač najprimernejši kra.j, v katerem so bili zlasti prva leta po vojn: dani vs.-; pogoji za prireditve večjega obsega. Take prired tve so bili na primer hrvatsko-sl o venski festivali pod vodstvom Ljudske prosvete Slovenije, ko so prireditelji in udeleženci na zgodovinskih tleh, kjer sta si že nekoč slovenski in hrvatski kmet podajala bratsko roko v borb: za »staro pravdo«, utrjevali bratstvo narodov Jugoslavije tostran in onstran Sotle. Kultumoprosvetno izživljanje, ki je hotelo z vso silo na plan že leta 1912, ko je veličastno manifestacijo bratstva Slovencev, Hrvatov in Srbov v Brežicah preprečila nemška surova sila, je doživelo pod novimi pogoji v socialistični Jugoslaviji svoj popolni razmah. Socialistična Jugoslavija se zaveda, da bo mogel samo kulturen in prosvetljen narod uspešno graditi socializem, zato tud* z vsemi močmi podpira delo kulturno-umetniških društev in skupin, ki jim Je d'n„ na festivalih priložnost medsebojnega plemenitega tekmovanja za boljše uspehe. Naši festivali pa so bili tudi prikaz gospodarske baze in napredki na gospodarskem področju. Trikrat to je v letih 1948, 1950 in 1953, sq se sprostile ustvarjalne sile naših zavednih kmetovalcev in delavcev, ki so prirejali kmet. jsko-gospodarske razstave, proglašali kmetovalce-udaraike, v izbirnem tekmovanju nastopali v pevskih zborih, folklornih skupinah, dramskih družinah, prikazovali umetniške razstave poklicnih in amaterskih umetnikov itd., ter tako pokazali, da zavestno vstopajo v socializem. Mladinske prireditve V tok življenja je bila vključena tudi naša mladina, zlasti dijaška s tukajšnje gimnazije. V prvih povojnih letih je bila gimnazija tista, ki je dajala kulturnemu in ostalemu delu svojo smer :n vsebino. Najizrazitejša je pač bila slovenska pesem, ki je spremljala našo mladino pri vseh kulturnoprosvetnih prireditvah, zlasti pri raznih proslavah in akademijah, v brigadah in na festivalih —skratka povsod, kjer se je mladina izživljala. Zlasti plodna je biLa doba prva leta po vojni, ko je imela gimnazija kar po dva zbora: mladinskega in pionirskega, ki sta redno tekmovala na letnih festivalih in dosegala prav lepe uspehe. Po Dolgoletn. zaslužni sokolski starosta Josip Holy presledku, ki je trajal nekaj let, se je letos mladinski pevski zbor spet poživil in v počastitev 10-letnice obstoja tega zavodr nastopil s samostojnim koncertom. Razen pevskih nastopov so poživljale razne proslave in za druge slovesne priložnosti sestavljen program tudi recitacije, ki so bile zaželene ob raznih priložnostih Naštudirali so jih pod vodstvom svojih profesorjev in učiteljev največkrat mladinci in pionirji, bodisi skupinsko ali kot posamezniki. G mnazijska mladina ima celo samostojno re-citacijsko sekcijo, ki je organizirala, literarne večere ter predstavila poslušalcem pisatelja Cankarja n pesnika Kosovela. Prva leta po osvoboditvi je mladina vsako leto proti koncu šolskega leta polagMa obračun svojega dela v obliki okrajnih pionirskih festivalov. Na teh je bil prikazan obseg in temeljitost dela na področju petja, igralske dejavnosti, telesne vzgoje, šaha in v obtiki razstave »Stenčasov« risarsko jezikovne vzgoje. P.o-nirske gledališke druž ne celotnega okraja gg se ob tej priložnosti medsebojno pomerile Obsežnost teh prireditev najlaže prikažemo, ako poudarimo, da je na eni sami pevski prireditvi na odru v Viteški dvorani pod tak- . r/,v 1 i terii,;- 'i'"*-* t * ■ - : *■'vLh objektov. \-zdrževanju prometa na rednih izvodnje kakor iz uvoza. bo mogoče vskladiti tako na- utrdbe šele pozneje pa kot bivališča teh naro- 3- skupina: zajema podatke perspektivnega avtobusnih progah, zlasti v je- Iz primerjave izhaja, da so rastle stroške z veljavnimi ta>- dov. V fevdalni dobi so zrasle ob gradovih na- razv"0ja naselij, porast aktivnega in pasivno pro- šeni in pozimi, ko preneha ko- znašali prevozni stroški nču- ritnimi cenami, ki so ostale ne- selbine obrtnikov in trgovcev obdane z mestnim Uvodnega prebivalstva, proizvodnjo in ekonom- lesarjenje m se tudi večina teh nani na 1 km, povprečno v letu spremenjene že od leta 1952, ko obzidjem. Glede na primitivno življenje in za- sko ^ kulturno zaledje naselij. ljudi poslužuje zvtobusnih zvez. 1952 62,88 <£n. leta 1953 73,62 je stopila v veljavo sedanja ta- ~ ........ Zaradi takega položaja naš".h dinarjev, lani 102,54 din ln v rifa za avtobusni promet. URBANISTIČNI REGULACIJSKI NAČRT cestnih vozil grozi nevarnost, da prvem polletju 1955 114,55 - za leto 1952 in 1955. Iti lo kaže prevrgla na podjetja in ustano- ve kjer so prizadeti delavci * uslužbenci zaposleni. Razumljivo, da morajo te popuste ter znižanje tarife nositi podjetja in ustanove, kjer so ti koristniki uslužbeni, ter imajo podjetja pravico za razlike nad 600 d-n obremeniti mater:alne stroške. POPUSTE PRI AVTOBUSNI# VOŽNJAH NAJ NOSIJO PODJETJA Delavcu ali uslužbencu, ki }e kakšnem podjetji radj nevarnosti pred sovražnimi napadi so bila naselja utesnjena na določen prostor in grajena nenačrtno. Tako imajo taka naselja še danes po preteku več sto let velike pomanjkljivosti, ki jih kljub velikanskemu napredku zaradi raznih objektivnih ovir ne moremo odpraviti. IPlSfPl Brežice — lahko bi dejali — metropola južnega dela našega okraja želji, da analizira trenutni go- za leto 1952 in 1955, iti jo spodamstei položaj v avtobusnih naslednji pregled: Niziv elementa: Leto 1952 Leto 1955 Material za eksploatacijo 34,1 •/. 33,0 •/• Plače v eksploataciji; 9,3 •/. 8,9 •/• Amortizacija 34,6 •/. 25,8 •/• Režija prometa 16,6 •/« 22,5 •/• Režija uprt ve 5,4 •/• 6,8 •/• Prispevek družbeni dkupnosti — 3,0 •/. Skupaj 100,0 •/« 100,0 •/• Akumulacija, fondi, dobiček 41,2 12,3 •/• Prodajna cena 141,2 •/• 112,3 •/. Zgomja primerjava kaže, dti Računajoč življenjsko dobo za ztposlen v kakšnem podjetj c je material za eksploatacijo avtobus znamke TAM na 200 ali ustanovi, je vseeno, kdo o __________________ podražil sorazmerno s podra- tisoč km, znaša amortizacija na te stroške popustov pri av^° , , žitvijo uslug, da »o ptiče v I km vožnje (12-odstoten odpis bušni vožnji in n| prav da gre- Za zasavske kraje je bila pomembna plovna reka tek se pretrese na sestankih državljanov in re- eksploataciji le delno narastle, in 7 odstotkov za popravila) do v breme avtobusnega P°.° Sava, ob kateri so sc razvila mesta v močna vizijskih komisij, nato pa ga sprejme pristojni da je amortizacija po popisu v 27,50 + 16,00 = 43,50 din za tv- jetja, temveč naj jih krijejo de- trgovska središča. Z ladjami pripeljano blago ljudski odbor in je nato načrt pravnoveljaven letu 1953 občutno padla in ra- tobus FAB pri življenjski dobi lodajalci teh koristnikov. Ta našo razvažali vozniki. Iti so uporabljali za poti za naselje. To uzakonjeno regulacijo morajo ste sorazmerno z nt kupom no- 400.000 km 60 + 35 M /inein T/ nti#. 1 i »-1 i tnl/iVi — nt t ..... r: I — 1 it l 1 _ 1 _ 3 ..... * dantišnje najpomembnejše ceste V okolici takih prvenstveno upoštevati projektanti, Izvajalci vih vozil, da je rožlja prometa težke avtobuse nad 40 sedežev no olajšal finančni položaj avto-središč so bila naselja in zaselki ki so se raz- gradbenih del, gradbeni organi in kar je najvaž- porasti a, kjer so všteti tudi na- pa 75 + 44 “ 119 din. Pri upo- busnih podjetij. Vsi dela ve «{ i A1 i Aivi>; iloniti «relr i nort, ill.li nfti.n _ _ enimi mtn ti . .. * ~ . 11 i tč 111 vljall na osnovi danih gospodarskih pogojev. Nadalje so nastajala naselja in mesta ob virih naravnih bogastev (rudarski bazeni Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Senovo, Krmelj) in industrije (Videm-Krško). nejše — sami graditelji. GRADIMO SODOBNA NASELJA AU SO NASA NASELJA PRIMERNA? Pri preureditvah obstoječih naselij z regulacijskim načrtom gradimo le-te po določenem načrtu. Ce naselje nima načrta, je pa v študiju ali je nastala okrog nekdanje poStne postaje, stis- čpta, niti ga nima v izdelavi, naj regulacijske in njena ob cceti. morda le zaradi pitne vode, v ve- gradbene probleme rešuje pristojna komisija čini primerov »da se oskrbi streha nad glavo«. ................. ............... liuičKfua, Kjer so všteti tuai na- pa io -r -rt — us cun. rn upo- vusum vih dcimestni deli za popravila, nad števanju amortizacijskega odpi- uslužbenci, ki bodo v jesen* ■ povprečjem podražitve zt' na- sa za nepremičnine, obdeloval- ln zimskih mesecih kYr:Nadaljnjih 35*/o in da je presežek ne stroje im ostalo opravo ter prevoze z avtobusi, naj ® ^ od 41,2 */# na udeležbo posameznih vrst avto- gotove v svojih podjetjih busov v parku bi morala znaša- ustanovah, kjer so ztposlcni-tj amortizacija za vsak preveže- bodo le-ta podjetja ali usti'n nd km okroglo 94 din. Ker sc krile te razlike, ker avtob" .. rtčuna amortizacija v strukturi podjetja rte bodo mogla ° , v dohodkov padel 12,3 •/.. AMORT1ZACUA IN NAKUP VOZIL ■ icvuag oiin/i tuMivija v btiurutui f~ujv»ju ‘*v *-y Ob ocenitvi osnovnih sredstev oeme lc z 28 din, znaša razlika Ijevatl komercit lnih popust v lotu 1953 je bila vrednost 56 din za km. Pri tem pa niso za mesečne karte v medkrajeV' avtobusov n, benciaki pogon s še upoštevani stroški za odpla- nem avtobusnem prometu, ‘f' ...... , „ . Nenačrtnost gradenj objektov resno ovira na- 15—26 sedeži ocenjena z 1 mi- čilo investicijskih kreditov, ki rabljen in slab vozni park. *y Tak način gradnje Je bil neprimeren Vendar daljnji razvoj. Tako imamo Sc danes stavbe, gr a- HJon 770.000 din, na Diesel po- znašajo nadaljnjih 68 din nt 1 smo se ga dotaknili že spredaj- rL„..PrY.tl hi?! jene ob ab celo na sami cesti, ki so resna ovira 8°n pa z 2,146.000 din, avtobu- kilometer. «aj avtobusna podjet- pri pripeljal LVtobusna podict)^ sodobnega cestnega prometa. ei s 27—38 sedeži n* bencinski ja nimajo razpoložljivih sred- še v težji gospodarski poto*a{' Preurejanje ali gradnja naselij mora sloneti pogon s 3,528.000 din. na Diesel štev v amortizacijskih skladih iz katerega potem ne bi 6,11 na sodobni in praktični zamisli, ker le tako P°8°n e 3,919.000 dim in avto- zia obnovo vozil. Ako seštejemo izhoda. lahko ustvarimo estetsko In prijetno naselje. bus| s preko 38 sedeži s 4 mili- dobljeno vrednost, dobimo stvar- Ta članek naj služi v res<:n Nove ali adaptirane stavbe moramo graditi oko- jone 318.000 dinarjev. ne stroške za 1 km vožnje, ld pomislek vsem delodajalcem v javom. Izgradnja stavb, cest in naprav je bila nekoč odvisna od lastništva zemljišč ln največkrat od samovolje nekdanjih vaških mogotcev, ki so pri gradnjah zasledovali svoie korist: Nadalje je bila velika ovira pri razvoju naselij raz-__________e_____________ ___________________ ____________ s ^ ............................................ ^ s,™„„ —____ koron ost zemljišč, ki je posledica dedovanja z uci primerno. Posebno pozornost je posvetiti Danes stane avtobus znamke ^„1.. obračunu 114 50 din koristnikom popustov na tvto' razkopavanjem zemlje m ustanavljanjem novih urejanju prometnic, tako da se železnice in tran- TAM na benensk, pogon s 26 . ’ ’ burnih progah, da PraVOČa®2P gospodarstev. Tako danes zavzemajo naša nase ja z|tne ceste izpeljejo izven zazidanega naselja, sedeži 5,500.000 dinarjev, vozilo 28 Primanjkljaj v amortizaciji urecje medsebojne odnose 8!c<1 velikanske kotnp.ekse plodne zemlje zaredi tako Ceste in ulice naj bodo namenjene le dovozu in znamke FAB na Diesel pogon 56 cHn In odplačilo obrokov 68 potovanja na delovno mect° d? imenovane »divje gradnje« objektov po poljih in odvozu za potrebe naselja. pa preko 30 milijonov dinarjev, dinarjev — torej skupno 238,50 z njega. M T ln številka je natiskane na papirju tovarne rntnpapirjn Videm-Krško RUDNIK GLOBOKO Popotnik — tujec, ki pozne velike rudniške obrate bi tež-«> našel kraj, kjer leži rudnik v Globokem. Ob cesti proti Pi-»eeam vidiš dva skromna lesena bunkerja in pod njimi namesto premoga — neko čudno z7*cs blata. Sele potem, ko sto-s ceste pred bunkerje, spoznaš, da je to glina. Še bolj se začudiš, ko vidiš pred bunkerjem pred dvema dolgima mizama množico mladih de-ktot, ki jemljejo iz velikega kupa glino, jo gnetejo, režejo, c kitj0, in nehote se vprašaš, ali nisi morda prispel v kakšen večii lončarski obrat. »Tu opravljamo čiščenje in sortiranje gline, ki se je zanjo začela v zadnjem času zanimati cinkarna v Celju,« ti brž prijazno Pojasni delovodja rudnika. Da- končno ostal brez vsakih rudnih in glinskih substanc. V zgodovini rudnika se začenja Pot navzgor od leta 1953, ko se je za to samostojno podjetje resno zavzel bivši okraj Krško. V precejšnji meri z lastnim gospodarstvom kakor tudi s skromno podporo gospodarsko šibkega okraja Krško se je podjetje izkopalo iz dolgov, ki je vanje zlezla prejšnja uprava. Le nekaj številk naj prikaže gospodarski dvig podjetja med tem časom ..................'N . nT-|TlliTiTmiiliL„, ■ms—-: _ :nv>AiXttm! aAIamaaIaI i*11ha __ 1 / - _• 1 1 . • • . « . •• .• - . • - • bes namreč rudnika igra vlogo kot lignit. _ _____ ______________________ __ rudniku v Globokem združena ton premoga, medtem ko bodo ^ 'opeke 1 Premog i gllnokop. Ravno s letos nakopali 35.000 ton (od y nove"j je^v^MaAin, vgIi»h glin<> te Globokega začela za- kratki dobi, kar se tiče delovne- ročju zbiranja in objavljanja" na- jemu še sočustvujejo zaradi potih ^ ntoiati tudi cinkarna te Celja ga področja in njegovih kompe- rodop:»nega materiala in mate- manjkljive ali skrbne ureditve 3^.r££\v »sstM SssžHrssS e?° h j. „ delavcev, torej prvorazredno, popolnoma čisto probleme, ki se pojavljajo pri prostorov, raziskovalnem delu in kazala tudi v obliki manjše ma- nove brežiške občine, za 400 odst. Razen teh stalnih gi?n0i je v na§i državi ni in nadaljnjem razvoju te ustanove v publikacijah ter številu obisko- terualne podpore in s tem aktiv- *. Zgodovina rudnika v Globokem * “P™?, stoika uspelo dvig- da bo v bodočnosti mogla" gli-niti tudi storilnost dela za n0 realka Globoko nadome- okrog 100 odst., kar je vseka- Sltftrošenje dev£”£ gliste * ' IZi Be,giJe. Edina pomanjkljivost i precej žalostna zgodba. — d„ f P^." c je ^ od,1®t1a gline lz Globokega je namreč v Pre^g Ug„? J A«* v Globokem ze ob lzgrad- dlnarjev, kar raa$a 620 odst. ,gn ta’ k' pri rctarUh Pri vi- hti stare šole v letu 1883. solci temperaturi izgori in tako Izkoriščale pa so ga razne, tixj nasitancjo v komaj dva cm de- naglo se menjajoče delniške a b»H slinasti sten; retorte luk- družbe. Okoliški kmetje pa so i™ . !’*°vdke družbene aku- njice> kl skozi njg uhaja žare-kopalt glino z» lastno uporabo ^ 1952* dvig* jj* tekočina cinka Temu je se- to tudi za prodajo kar na last- nnn ail ' da’ uprava rudnika odpomogla d” Pest. Tudi po prvi svetovni [Hla n,a .15,8£0;0®® d n * letoš tako, da nakopano glino ženska Vojni je v stari Jugoslaviji bil n^c™ letu- Vsl ti uspehi pa so deiovna sila v drobnih kosih Didiuk v ljJti delntikih družb, V» KlaJ"em,. rC7l'lt=t, očisti vsakih primesi. Ce »e ta ki g,, jim bile seveda veliko **va podjetja od kolektiva de- procea posreči, bo to velike v»inejše delnice kakor še tako |aXsJ^CKa »veta ter slehernega važnosti za cinkarno v Celju Primitivna izgradnja rudniških P”'zrtvovalnega kopača do mar- kl bo na ta način prihranila •»Prav Bltoje to prav divje Mu ' ’ ” draROcene devize kakor izkoriščanje i premogovnih za- za rudnik, ki bo lahko zaposlil *<* i delovne sile. Tako ni last- t_i_______i:___:______________ novo delovno silo, kar je po- no pripomogla k izpolnitvi posameznih muzejskih oddelkov. Gotovo bi v prvi vi*ti t^la. dolžnost naših okrajnih in krajevnih odborov Zveze borcev, da moralno in materialno podprejo delo naših NOV muzejev Tudi oni nosijo pri nac del odgovornosti, da je v primeru z ostal.mi slovenskimi NOV muzeji NOV oddelek Posavskega muzeja sorazmerno najbolj siromašno prikazan. Tu hi mogel pomagati z nekoliko večjim zanimanjem materialno v glavnem sicer le okrajni odbor Zveze borcev, medtem ko b; okrajna mreža članov Zveze borcev lahko mnogo pričevala z zbiranjem dokumentarnega, slikovnega in ostalega materiala k povečanju dosedanjih zbirk NOV oddelka v našem muzeju. Le na ta način bo NOV oddelek Posavskega muzeja tudj kar se tiče opreme razstavnih prostorov in estetske zvezi z novo upravno-teritorialno valcev primerja z večjimi sloven- uredive in razporeditve ekspona-Povečati letno eksploatacijo razdelitvijo in formiranjem veli- skimj pokrajinskimi in lokalni- tov lahko postal enak ostaHm ",“*1 a- i-»- men — annno —i— -i» -i------—-*1 1------ —* — slovenskim muzejem narodno- osvobodilne borbe. Da Posavski muzej v Brežicah Minomet iz oddelka NOB "oj i delovne sne. Ta Ko ni lan- 7„|--n „1;-- ■ ,IUVU uv-uv‘ nlct rudnika — nobena delniška haloge gline in premoga leg ostalega družba pred drugo svetovno en Vfilikanskp Povečati , . . . v°too napravila niti enega P°~ ° ° rudnika do leta 1960 na 40.000 k.:h okrajev ali skupnosti komun, mi muzeji. *ttsnega vrtanja, da b| ugoto- Y obsotelskem predelu od ton letno, je družbeni plan rud- Ustanova je začela svoj raz- Zaradi tega obsežnega delovala smeri skladov in količine ®°tie preko Artič. Breric in v n lca Globoko. Od tega odpade voj kot povsem lokalen, izključ- nega območja muzeja in uspešno . -------- ‘ignita. V takšnem stanju, to- Jugozahodno d(>iino Krke se na produkcijo gline okrog 30 nQ mestlli muzej v Krškem. Bila organiziranega dela z nastavlje- lehko postane u»lanova širšega tik pred dokončnim p ropa- nahajajo bogati terciarni sedi- tisoč ton in na lignit 10.000 ton. je de]y ožjega kroga :nteiektu- nimi strokovnimi muzejskimi sv- pokrajinskega pomena, govori Jtom, je zatekla rudnik v Glo- mcn" ',,lnei kl kof Mct” ek''r:'1 P»rr-¥lr, alcev biv$;h STeZ0V Krško :n delavci nastane sedaj vprašanje, vrsta neovrgljivih objektivnih k(>ken> druga svetovna vojna. okupatorji so nadalje-'**i v prvih letih okupacije z "toploataoijo rudnika, vendar zaradi skrajno primitivnih "Oprav mogli nakopati dnevno ?*Jveč 80 do 100 ton lignita. v»e*a skupaj so v letih 1941 ln v p^ polovici 1943 "»kopali 5000 ton premoga-lig-‘to. v oktobru 1943 pa je na-partizanov uničil še. te primitivne rudniške "•Prave to od tega časa pa vse leta 1945 je bila vsaka Ij^toataoija v rudniku ustav- l‘a tudi po vojni se stanje .'Onika ni Izboljšalo. Glavna d« ^ rudnikov Slovenije Je •dolila rudnik v Globokem v bravo rudniku v Senovem In Brežice, ki so bili združeni v kakšen značaj b0 muzejska usta- momentov: Muzejskem društvu. Vzdrževala nova v Brež.cah imela z noVo 1. on je na vsem teritoriju :n izpopolnjevala se je v skrom- upravno-teritorialno ureditvijo v okraja Trbovlje edina muzejska ni meri lahko samo od članskih velike občine ali komune. Razum- ustanova, ki im« enako organizi-in dobro voljnih prispevkov Mu- ljlvo, da ustanova s takšnim de- rano delo kot ostali prej orne-rejskega društva. Za ureditev in lovnim območjem, kot je Poeav- njeni slovenski pokrajinski mu-^zpopolaitev zbirk ni imela sicer skj muzej v Brežicah, ne more z«ji| šolanega strokovni-ka, toda vse biti samo skrb brežiške občine. 2. muzejski eksponati so raz-te naloge je z amatersko navdu- To b. dejan-sk0 zavrlo uspešen stavljeni v prostorih gradu, ki S šenostjo uspešno in izredno vest- nadaljnji razvoj te ustanove, ki svojo zunanjo monumentalnost je no opravljal vse do konca vojne je že do sedaj, kakor ostali spre- in po vsej Jugoslaviji znanimi daj omenjeni pokrajinski oziro- baročnimi freskami v grajski rima lokalni muzej* na svojem teškj dvorani sodi kot edinstveni nestrokovnjak, član Muzejskega društva. Ne kskšna namerna fot- ___________e__ malna odločitev, temveč problem območju opravljala samostojno kulturno-zgodovinski spomenik prostora je bil vzrok, da so se znanstveno-raziskovalna dela, ki pod zaščito Zavoda za spomeni- zblrke muzeja morale leta 1949 s0 bila objavljena v osrednjih ško varstvo LRS; preseliti v Brežice, kjer se je našel zanje najbolj primeren 3. Brežice so v vsem Posavju in Zasavju največje središče Rudarji rudnika Globoko pri kop anju gbne slovenskih znanstvenih revijah. ... Zadovoljivg reš.tev teg« pro- prostor v znanem kulturno-zgo- blema je v tem, da postane Po- predzgodovinskih, rimskih to devinskem spomeniku fevdalne savski muzej v bodoče ustanova, zgodnje-srednjeveških arheolo- dobe, v brežiškem gradu. Skrom- katere delovno območje bo obse- Sitih najdišč, kar zahtev., obstoj ne predvojne zbirke te Krškega galo teritorij novega okraj« Tr- takšne ustanove ravno v tem hod b, »nrav« nitni vse do hiw mj.1t«, urimo*! i,hu. m, i* t.wW no «r 50 bile ,tu dopolnjene z novim bovlje, to je bivše okraje Krško predelu, >eta iUl0 V JUdn,ik? JL<»lobo- surov® stanju, temveč kot eksponati narasli na obsežnih de- da postane pokrajinski muzej i» šolsko-prosvetni center, sej se PMavia-?azmeiitev dela se scl * bbžu 131(0 Preveč oknplrana varoe gline od Globokega (za- peč za žganje gline, kl bi lab- čel nOT raZvoj muzeja Dobil je ved« ne bo mogla povsod togo skih zavodih 1000 do 1200 dija- * klv,",«1®,*0 Prcv^ "U yuw«ga v»- p«c za žganje sime. m im um- cel nov razvoj muzeja Dobil je držat: te upravne razmejitve kc>Vi ‘toto^,ŠanJem ‘n ob"avUanJ<;!n sclk» Mal1 vrh) do naselja Cur- ko zadovoUcvala potrebe naših M takratne čase zadovoljujoče temveč se bo del« razvijalo v 5. že sedaj so, še bolj pa obe- "rita obrata, da bi ntegnlla novec na površini 1306 X 400 m glavnih železarskih obratov. prostore, te leta v leto je znatno okviru že izvršene Sporazumne taj0 postati Brežice z dograditvi- •kun* ** po*cbno PainJo P° = 520.000 m» in cenijo do se- Vsekakor obstajajo za to «*- pomnožil zbirko svojih oddelkov, razmejitve z nami in sosednimi J” avtne ceste ter njenih priključ- ku V °Pust°šcnem rudni- daj odkrite zaloge na 3,120.000 lo ugodni pogoji, ker M Imeti arheološkega, kultumo-zgodovin- muzeji v Celju to Novem mestu k<>v središče turističnega pronje-bjj v Globokem. Leta 1951 Je ton. Verjetno pa je, da so sloji v tem primeru ne razpolago n* skega, narodopisnega in oddelka “ K» poujevje, tirna »hoiu ui se Koucina ten zaiog voju m ono srena mišim tuui ooeeg pivšega okraja Krško, če- okraj, kar narekuje delovno ob- ^osavsK: muzej upravičeno po- 8*nov?*°r prpj v skupnosti s podvojila ali celo potrojila. Ta na gradnjo peči z« izdelavo ravno se seveda pri muzejsko-raz- močje ln značaj dosedanje mu- stane pokrajtoski muzej bodoče- ^•tie i1, ^ tudl sedaJ životaril sloj čiste, ognjevarne gline je gradbenega šamota, tod* upre- iskovalnem delu ni mogoče držati zejeko-raziskovalne ta zbiratelj- S8 »kraja Trbovlje. Upamo, da kovp.to pri gospodarskih stro- približno do 25 metrov pod po- va podjetja se doslej zaman redno tako strogo takšne meje. ske dejavnosti. Seveda ni lahka bodo teko tej ustanovi v bodo- ilh lzRl,bl1 akbraJ vaako vršlno zemlje ln znaša njegova bori tudi za najnujnejše tove- S tem se je seveda tudi spreme- skrb, ki jo * tem prevzamejo n*- 6«n okraju Trbovlje zagotovlji dokler ni v L 1952/53 debelin* do 3 metre, sticijske kredite. Podjetje d*- nil značaj ustanove, te skromnih se pristojni upravno-ob!estvent (Nadaljevanje na 8. strani) ln številka je natiskana na papirju lavnrne ratnpapirjn Videm-Krško 3 iledeči članek je namenjen o prvi vr»li prosvetnim delavcem našega okraja n ga lahko uporabijo prj svojem učnem delu na vseh stopnjah. Lahko se ga uspešno posluh jo o prvih razredih osnovne šole ob spoznavanju naše ožje domovine pri domoznanskem pouku, pa tudi v nižjih kakor višjih razredih gimnazije naj dijak: spoznajo pr. pouku antične zgodovine najprej in temeljito svojo domovino in ne, kakor je na žalost še danes marsikje, tako da poznaj0 bolj akcije rimskih legij v punskih vojnah v Afriki kakor pa na naših tleh. Upamo pa. da bo ta prispevek, ki ima sicer že svoje predhodnike zgodovinske vseb ne v prvi, lam podobno urejen; številki in ki se bo verjetno nadaljevala vsako leto v eni takšnih izdaj, seznanil z zanimivo preteklostjo naše ožje aomovine tudi našo mlad no in širš’ krog prebivalstva našega okraja. Velike Malence — zaporna vrata Ozemlje pr. Velikih Malencah predstavlja zaporna vrata na prehodu iz Panonske nižine v Alpe. Obtikovitos* današnjega slovenskega ozemlja sestavlja v sredini ljubljansko kotlino, iz katere drže proti vzhodu tr; prirodne poti, ki so bile v uporab, od na j starejših časov in tudj vs€ do danes niso izgubile svoje važnosti. Mislim tu: 1. na pot bi Ljubljane preko Trojan, Vranskega. Celja m Ptuja v osrednjo Panonsko nižino; 2. druga pot držj iz ljubljanske kotl.ne preko strm.h zasekov zasavskega hribovja ob rek j Savi proti Zidanemu mostu in od tu proti Zagrebu; 3. tretja pot pa izkorišča ravninski svet Dolenjske m preko Novega mesta prihaja na Krško polje. Tu se na ozkem pasu ravnega ozemlja ob Savj prebija ta pot na Hrv-ško, kjer se ozemlje razš.ri v Panonsko ravnino. Na tem ozkem ravnem prostoru, dva kilometra oddaljenem od Brežic, se dviga prav nad mostom čez Krko 12 do 15 metrov visoka planota, naše v davni preteklosti toliko važno Gradišče nad Velikimi Malencami, ki je imelo skozj stoletja nalogo braniti dohod po dol.ni Save iz Panonske nižine v alpski svet današnje Slovenije Glavna dolžinska os te planote se razteza od severozahoda proti jugovzhodu in meri okrog 450 metrov, prečna os pa približno 150 metrov in je danes na njej rodovitno polje Ravno ta pomembnost geografskega položaja je bila vzrok, da So to teraso na Gradišču naselil: že najstarejši, po imenu znani prebivalci Slovenije — Iliri. Toda prej kot njihovo naselje na Gradišču, nam je bilo znano njihovo grobišče, k| se nahaja dober streljaj vzhodno od Gradišča v bi žnjem gozdu. Tu vidimo še danes velike gomile, kjer &o prebivalci Gradišča pokopavali svoje pokojne. Velikost teh gomil nas sili k sklepu, da predstavljajo takšne gomile grobnice posameznih rodov skoz: nekaj deset- letij. Arheološke najdbe 12 teh gomil, od katerih so bile nekatere nestrokovno odkopane že v prejšnjem stoletju, $e popolnoma skladajo z arheološkim materialom. ki je bil najden ob raziskovanju tega ilirskega naselja na Nekaj problemov Posavskega muzeja (Nadaljevanje s 7. strani) ni vsi potrebni pogoj: za uspešen nadaljnji razvoj V bodočnosti pa se bo ta ustanova s potrebno podporo mogla razviti v manjše središče znanstveno-raz-iskovalnega dela v Posavju, kar je dejansko poleg estetsko in pregledno urejenih razstavnih prostorov glavna naloga naših muzejev. Skrb občine v Brežicah pa bo, in na to resno apeliramo na tem mestu že danes, da v najbližji bodočnost: izprazni za potrebe muzeja še preostal del drugega nadstropja v brežiškem gradu in tako omogoči n daljnji razvoj in razširitev te ustanove 2e danes čaka na razstavne prostore za šolski oddelek muzeja zbr,n material, čakajo na prostore iz na-š.h cerkva v vojn: pred okupatorjem rešena dela slovenskih baročnih »lik rjev, več prostora potrebuje arheološki oddelek In predvsem oddelek NOV Potrebni pa so tudj upravni, delovni ln arhivsk. prostori. Vsekakor bo nadaljnje uspešno delo za razvoj te ustanove razen prizadevanja njenih sodelavcev v precejšnj. meri odvisno tudi od razumevanja, ki ga bo pr) rešev nju svojih problemov uživala pri bodočem okraju Trbovlje kakor tudi pri odboru občine Brežice. Prof. S. Skaler STANKO ŠKALER: Gradišču v letih 1929 in 1930. S to sorodnostjo je seveda dokazano, da pripadajo spredaj omenjene gomile ilirskim prebivalcem Grad.šča. Obrambne naprave prebivalcev Gradišča Arheološke najdbe na naselju na Gradišču nam tudi pokažejo tista mesta na tej planoti, ki so bila že v tej najstarejši dobi naseljena. To je prav vrh terase, ki se dviga tik nad reko Krko in ki je s svojo močno navpično strmino na severu in severozahodu že po prirodi zavarovana. Tu prebivalcem Gradišča — razen manjšega nasipa — ni bilo treba roba naselbine še posebej utrjevati, ker jih je varovala že sama priroda s tik ob terasi tekočo reko Krko in z navpično strmino same terase na tem delu. Drugače p« je na nasprotnem, vzhodnem in jugovzhodnem ro-bu terase Tu je planota položna in zato laže dostopna. V tem primeru so si ilirski prebivalci tega Gradišča s pridobitvami takratne »tehnike« znali ta položni del z>a-varovati, tak0 da so zgradili ob robu te terase »zid« Iz kolov, ki so jih obdali z ilovnatim ometom Ta »z.d« je bil nato zaradi večje trdnosti in varnosti obdan še s posebnim nasipom in verjetno od znotraj in od zunaj okrepljen še z lesenimi koli, ki bi jih mogli šteti za neke vrste opornike Na opisan; način so bile v glavnem utrjene vse naše ilirske naselbine, kj skušajo vedno izkoristiti prirodno zavarovano lego ob obronkih nizkega gričevja. Življenje Ilirov na Gradišču Sledovi naselitve — to so največ fragment; keramike — so bili najde% samo ob robovih terase. Iz tega tal mogli sklepati, da je naseljenost na periferiji terase bila gostejša kot na njenem središču, kjer je mogoče bil celo prazen prostor za čuvanje drobnice. Na vzhodnem delu Gradišča pa je bilo mogoče odkriti celo tloris ilirske koče s približnimi dimenzijami 3,70 X 3,50 metrov Tehnika gradnje je bila seveda zelo enostavna: v zemljo zabiti kol;, ometani z ilovico, so sestavljali stene te enoprostome zgradbe Najdeni ožgani kosi ilovice pa izdajajo, da je hiša medsebojni odnosi bllj kljub temu prej prijateljski kakor sovražni Zato tudi ta keltski vdor najbrž ni povzročil konec ilirske naselbine na Gradišču, marveč je ta obstajala še desetletje naprej tudi v tako imenovani »latenski« ak drugi železni dobi. Najbolj prav bo pač, če iščemo vzrok, da so ilirski prebivalci zapustili naselbino na Gradišču v izpopolnitvi in napredku »tehnike«. Orožje se je sedaj v drugi železni dobi s pridobitvijo dolgih keltskih mečev pač že toliko izpopolnilo, da se prebivalcem našega in drugih podobnih gradišč ob obronkih nizkega grmičevje ni bilo več treba skrivati za utrjenimi nasipi Sedaj so se upali spustiti v prostrano ravnino današnjega Krškega polja. Spremenil m napredoval pa je tudi način preživljanja. Ne več samo pretežno od živinoreje, temveč vedno v večji meri tud; od poljedelstva se preživljajo sedaj ti prebivalci Krškega polja. Kot rezultat vseh teh daljnosežnih sprememb pa nastane konec II. stoletja pred našim štetjem, ob nekdanjem še danes vidnem koritu Save pn Drnovem, novo naselje, imenovano Novo mesto ali v jeziku Keltov: Neviodu- num. V tem času pa je naše Gradišče bilo že davno nenaseljeno. Njegovi prebivalci, kakor tudi prebivalci podobnih, danes še neznanih gradišč ob obronkih Gorjancev so se naselili na Krškem polju in postali meščan; naselja Neviodunum. Prvi, ki je spet uvidel in izkoristil geografsko važno postojanko Gradišča, pa je bila oblast rimskega imperija v naših krajih, ki jih dokončno zasedejo z Avgustovim pohodom leta 35. pred našim štetjem. Zmagoviti Oktavijan, poznejši imperator Avgust, posinovljenec slavnega Cezarja, »i lahko šteje v zaslugo, da je naše kraje s svojo vojaško ekspedicijo v letu 35. pred našim štetjem dokončno podredil oblasti Rima zmagovitimi pohodi deleč na sever in se ustavi na Donavi, ni nobene nevarnosti. Toda moč tega svetovnega imperija od konca II. stoletja pada, m v tem, kakor v III. stoletju našega štetja imamo že prve vpade barbarskih narodov izza rimske meje prav preko naših krajev na meje nekdanje Italije. Kot zaporno postojanko proti takšnim barbarskim vpadom na cesti Emona—Siscia pa so Rimljan; zgradili na našem Gradišču ob začetku druge polov.ee III. stoletja našega štetja na tleh nekdanje ilirske naselbine utrje- vzhodnem dehi obzidja bil sezidan edini opazovalni stolp, ki je straži utrdbe nudil krasen pogled po dolini Save in kotlini Krškega polja. Dohod v to utrdbo je bil mogoč skozi dvoja utrjena vrata, ena na zahodni, druga na južni strani obrambnega z:du (glej skicol). Njihova odprtina je znašala 3,25 metra in so ob robovih imela še zidane ozke stolpe, ki so služil; kot stražarnice. Vrata enake zidarske tehnike in enakih dimenzij so bila v mestnem obzidju rimske Emone. To dokazuje, da so približno istočasno utrje- nji, proti sovražniku obrnjeni Stranj stolpa, pribl.žno 2 metra, na notranji stran- stolpa pa le okrog 1,30 metra. Vhodi v te obrambne stolpe so bili pri tleh na notranji, v tabor obrnjen: strani stolpa preko odprtine z dimenzijami od 0,57 do 0,90 metra Izkopavanja pa niso odkrila nobenega obrambnega stolpa na visoko dvignjen; severni in vzhodni strani terase, ker je tu zaradi prirodne zavarovanosti pač zadostoval samo obrambni zid. Na bolj položni južni strani utrdbe pa je bilo odkritih 14 opisanih stolpov v približni medsebojni razdalji 35 do 40 metrov. V sredini te verige stolpov je bil odkrit celo en dvojni stolp z medsebojne razdaljo 5,50 metra. Med samimi stolpi pa je bil obrambni zid še utrjen s posebnimi oporniki, katerih osnove so znašale 1,30 X 1,70 metra. Toda ta druga utrjevalna dela na rimskem Gradišču se i po tehnik; i po uporabljenem materialu zelo razločujejo od prvotnih utrdbenih del. Gradbeni material — kamen — daleč m več tako odlično izdelan, temveč je bil prav v naglic; pripravljen in BrežiceI Na 9Hki: poslopje občinskega ljudskega odbora enkrat, poslednjič, se še pred njegovo smrtjo v letu 6 našega štetja dvigne v borbi ija življenje in smrt preživelo prebivalstvo Panonije — današnjega osrednjega predela Jugoslavije od Donave do Jadranskega mor-ja — proti oblasti R.ma. Trj leta je divjal ta panonski upor, ki ga je povzročilo le presurovo izkoriščanje Rimljanov. Neznosni so bili davki, prevelike so bile količine živine in drugih dajatev, ki jih je od prebivalcev Panonije no taborišče z nalogo, da brani Toda“Te It-atij'0 proti podobnim nenadnim Situacija predzgodovinskega 'n rj mskega grobišča pri Velikih Motene h pogorele, kih drugll Ob pomanjkanju vsa-druglh podatkov nam ostajajo seveda neznani kakršni koli vzroki, ki so pr.vedli do tega. Nedaleč od te koče v zemlji najdena črna plast, pa je bita ja. ma ognjišča, ker se v kočah tedanje dobe seveda zaradi tehnike gradnje ni smelo kuriti. Ostane nam še vprašanje časovno določiti ilirsko naselbino na Gradišču. Verjetno je, da so prebivale; Gradišča sodobniki ene največjih ilirskih naselbin v Sloveniji, njim sosedne Libne pri Krškem. Glede na to, bi mogli to naselbino tudi datirati v tako menovano »cvetočo« hall-stattsko ali prvo železno dobo, L j. okoli leti 600 pred našim štetjem. Drugo je spet vpra* nje, do kdaj je obstajale oziroma kdaj in zakaj je propadla ta ilirska naselbina? Znano je namreč, da se je od severa, verjetno prav po dolini Save In preko Krškega polja ob Krki, izvršil okrog 380. leta pred našim štetjem vdor plemena Keltov, ki so se tu pomešali s st iroselc: Iliri Kaže pa, da so njihovi zahteval Run. Strahoten je bil po triletni borbi obračun zmagovitega Rima, s katerim so M Rimljani dokončno zagotovili oblast nad našim, kraji. Da se ne bi ponovil več takšen strahoten upor, so Rimljani v nekatere naše kraje poslali svoje vojaške posadke, legije Na slovenskem ozemlju Imamo XV rimsko legijo »Apoll.narte* v Emoni (v Ljubljani), Vlil. v Ptuju, poleg legij v Sisku, Splitu in drugje na Hrvatskem. Za čim boljše zveze v pokrajini pa naj bi služile odlično zgrajene rimske ceste. Med takšne najvažnejše rimske ceste sodi tista, ki gre iz Emone preko dolenjskega Trebnjega na Krško polje mimo Ne-viodunuma in ob obali Save na Hrvatsko v Slscio (Sieak). V zvezi $ to cesto pa se obnovi spet vloga našega Gradišča pri Ma-lencih kot zavornih vrat iz Panonske niž ne v alpski svet na poti, ki držj preko Emone naravnost v Italijo. Sicer za Itali- vpadom Verjetno nekako v istem času, t j. v začetku druge polovice III. stoletja, je z istim namenom bil0 utrjeno mestno obzidje Emone, in kot tretji člen v verigi teh obrambnih utrdb na današnjem slovenskem ozemlju so bile zgrajene utrdbe pri Vrhniki. Bila je to namreč doba, ko je rimski imperij stal že na dokaj trhlih nogah. V omenjenem obdobju so prav n.j hitro utrjevali severna italijanska mesta: Oglej, Milano, Verono in za imperatorja Avrelijana tudi sam Rim. Kaj slaba slika moči rimskega imperija! Seveda je bila ta utrdba na Gradišču pri Malencah več kot potrebna; varovala Je na najožjem delu ob sotočju Krke to Save v Krško dolino :n s tem tudi pot preko Emone (Ljubljane) v Italijo Pa tud: za varnost samega Krškega polja je bilo treba poskrbeti. V drugem :n tretjem stoletju našega šteja se Je tu ob nekdanji in še danes vidni strugi Save razvila preišnja keltska naselbina Neviodunum v pravo rimsko mesto. Mesto je zato imelo tudi kar se tiče prometnih vezi vse pogoje, saj se je razprostiralo ob dveh najvažnejših prometnih magistralah: cesti Emona—Siscia in ob savski vodni poli, kjer Je bilo seveda to mesto eno najvažnejših pristanišč. Rimske utrdbe na Gradišču Oglejmo »i še na kratko izgradnjo teh utrdb, ki so jih pokazala izkopavanja. Seveda se je obzidje v stoletjih deloma samo porušilo, deloma pa so ga še v novejši dobi ljudje uporabili kot gradbeni material v Malencah in okolici. Izkopavanja pa so pokazala, da je bila tehnika gradnje cel0 za današnje čase odlična. To nam dokazuje, da je bilo kljub nevarnosti pred barbarskimi vpadi od zunaj za izgradnjo vendar še zadosti časa. Fundamenti so bil: zgrajeni iz lomljenega kamna, spojenega z malto Iz živega apna in zgoraj gladko obklesani Nad tem pa je stal zid pravilno obklesanih kvadrov apnenca Širina tega utrdbenega zidu je znašala na južni in vzhodni strmi 1,90 do 2,10 metrov Na zahodni in severni strani pa, kjer Je planota višja in s Krko pr rodno zavarovana, je debeltna zidu bila le 1,65 metra, medtem ko višine tega obrambnega zidu ni bilo jansko ozemlje v dobi I in II. stoletja našega štetja, ko se meja mogoče več n'kjer ugotoviti. Na rimskega imperija prenese z. najvišjem mestu teras« je v valj mestno obzidje Emone m izgrajeval; obrambni zid na našem Gradišču. Ob samem obzidju je bila na nekaterih mestih odkrita pod njivsko zemljo 10 cm debela plast trdega, drobnega gramoza, znamenje nekdanje ob zidu speljane ceste Stražarji na Gradišču so biti pripadniki raznih rimskih legij in po izvoru iz vseh krajev Evrope, pa tudi izven kontinenta. Posebnih zgradb za stanovanja stražnikov, kakor so običajna ▼ pravih legijskih taborih, izkopavanja na Gradišču niso odkrili. Verjetno bo pač, da je posadka Gradišča bivala v lesenih barakah. Gradišče ponovno utrjeno Ob koncu IH. stoletja ln v IV. stoletju našega štetja pa naše Gradišče ni imelo večje posadke ali verjetno sploh ne. Bila je to doba, ko je znani rimski cesar D.oklecijan poslednj-ikrat utrdil in dvignil moč Rima Severna toeja na Donavi je bila utrjena, in skoraj sto let ne sili mo več o vpadih barbarskih ljudstev na ozemlje rimske države. Bila pa je to samo začasna okrepitev rimskega imperija. Okoli leta 400 našega štetja pa nastopi obdobje propadanja in se z nezadržno silo nadaljuje vst> do končnega zloma zahodno-rimske države v letu 476. Okrog leta 400 je namreč popolnoma odpovedala severna rimska meja in ves sistem utrdb na Donavi je bil porušen. V tem času se vrstijo leto aa letom vpadi tujih ljudstev na rimsko ozemlje, od katerih nekateri, n. pr. zahodni Goti, opustojijo Italijo ln oplenijo celo sam Rim V tem boju za obstoj, ko je bila porušena severna meja na Donavi in se je prenesla obramba na utrdbe že v sami bližini Italije, je zopet, sedaj že drugič, bilo urejeno Gradišče :n dobilo močnejšo vojaško posadko. Bil je to prvi močnejši člen v verigi utrdb, ki so Imele n logo varovati vpade v samo Italijo. Kako so ponovno utrdili to vojaško-stražarsko postojanko ob tej važnj prometni poti? Na laže pristopnem položnem Južnem robu planote (glej skico!) so v začetku V. stoletja n šega štetja, sedaj žo okrog 150 let stari obrambni zid, ki sem ga opisal spredaj, predrli in zazidali vanj obrambne stolpe. Mere teh obrambnih stopov se med seboj nekoliko razločujejo in zn ša na zunanji strani njih širina od 4,>3 do 6,40 metra, dolžina pa od 6,50 do 7,85 metra. Debelina z‘du je spet različna tn znaša na zuna- u porabi j en. Isto dokazuje tudi način zidave Iz tega je razvidno, da se je z utrjevanjem mudilo, da bi tako vsaj za silo $ to prvo utrdbo na važni poti proti Emoni in Italijt preprečili vpade tujih narodov. Nekako v istem času, kot ta druga utrjevalna dela na tem taboru na Gradišču, pa je bila v notranjosti terase na najvišji točki zgrajena krščanska cerkev, v glavnem seveda za pripadnike posadke tega tabora (glej skicol). To je najstarejša doslej znana krščanska cerkev na današnjem slovenskem ožemi jul Je pa to z* takratne čase dokaj velika eno-ladijska cerkvena stavba z dolžino 21,20 metra tn širino 10,30 metra. Vsekakor je to zanimivost, ki nam kaže na to, da j« bilo krščanstvo v TV. stoletju tudi v naših krajih že močno razširjeno, ln to v precejšnji meri ravno med posadko Gradišča in okoliškimi prebiralci. Konec rimske oblasti na Gradišču Toda vsa takšna in podobo* utrdbena dela tu ln drugod n**0 mogla rešiti razpadajočega tisočletnega imperija. Videli smo že-kako je po tej poti v letu našega štetja nemoteno prodrlo v Italijo germansko ljudstvo za-hodnih Gotov pod Alaribom, okrog leta 430 pa jim sledi pl*" me Rugijcev. Cez dobrih petdeset let jim sledijo leta 489 ger' manski vzhodni Goti, k jih takšne utrdbe ob glavnih poteh do Italije, ki verjetno v tem čosu niti niso imele več posadke, ni' So mogle več ovirati na njihovem pohodu. Rimljani so vzhodne Gote skušali namreč prvikrat **' ustaviti šele na samih vratih It*' lije, na Soči. Toda tudi tu **' man. Poraz Rimljanov na Soc je prinesel oblast v Italije, vzhodnim Gotom Osrednje ozemlje Jugoslavije — pa je vzhodnim Gotom skušala v desetletja tr*' jajočih bojih Iztrgati še preživ?" la vzhodna polov oa nekdani obširne rimske države — Biz*11 za nekaj časa se ji to res tu • posreči. Toda premajhni je b\ vojaška moč vzhodnorimske-0' zantlnske države, da bi te p°kr Jine lahko nadalje branil* obdržala v sv°ji posesti. . S severa, današnje Češko5*? vaške, pa je pritisnilo na ®*l bizantinske države novo 9erml.u sko ljudstvo Langobardov, ki m znani bizantinski cesar Ju pa. jan dovoli leta 546 bivanje v J* nonsk; nižini z namenom, da m čuvajo zahodno mejo P*0 (Nadaljevanje na 9. strani) ln številka :e natiskana na panira lavarne rotopnpira Videm-Krška Razvoj in problemi grosističnega podjel.a »KRKA« Telesna vzgoja in šport v Brežicah Z nastankom Brežic in gradu nega tenisa, smučarjev in done-so se v mestu naseljevali Nemci davnega kegljačev, kot vojaki, uradn ki in obrtn ki tako da so ob izdatnj pomoči fevdalne gospode in nemštva Grosistična trgovina ima v tu* v sosedni republiki. Iz te- kanja prostorov ni bilo mogoče sodobnim zahtevam ustrezajočo meli narodnostno premoč Oko-Brežicaih že stoletno tradtcojo, ga je razvidno, da se je podjet- najti doslej nobenega izhoda, enonadstropno hišo za trgovi- ijCa mesta je bila izključno Slokar je pogojeno z georafskiim je v kratkem času svojega eno- Kot ilustracija tega neznosnega na na veliko z vsem. potrebni- venskn, zato so pred 50 leti položajem saimh Brežic ob Savi letnega obstoja uspešno afirmi- stenja naj služijo naslednje mi skladišč; in prostori v kleti zmanjšali teritorij mesta, kar je v središču posavske doline. Po- ralo na tržiščih, tako pri nakupu številke: in pritličju ter upravnimi in omogočilo nemštvu status veči- ložene ob nekdanji strugi Sa- kakor tudi pri prodaji blaga. Površina skladišča za prehra- komercialnimi prostori v prvem ne. ve so bile ugodno pristanišče Vzrok za to, da je podjetje tako no in koloniale znaša le 185 nadstropju (gelj sliko št. 3, ki Da bi zavrli delo »Sfidmarke«, nogometnim in ostalim: igrišči, »a raztovarjanje in natovarja- uspešno razširilo in pomnožilo kv. metrov in se v tem prosto- prikazuje maketo bodoče trgov- »Schulvere na« in nerm^iMni«’ ter olimpijsko, 360-metrsko lah- Brežiski stadion naj postane osrednji fizkulturni objekt Prvotno majhno telovadišče v Brežicah so leta 1949 razširili in pričeli graditi velik stadion z nje blaga, in prav tu so zna- svojo trgovsko mrežo je iskati ru mesečno vksladišdj ----— ------------- ._ germanizacije, okrog ske hiše). V ta namen je vod- so Slovenci ustanovil; svoj Na- koatletsko stezo Stadion je v -v- ---o-) t'-* -v« — —— “4« o - • -------JV -------------v ----——----■» --- o w. V I« UUJUV1J vvru vv uiurciiv. uoi-uum] 'vU| na- . . . . ne najstarejše grosistične hiše v tem, da skoraj izključno vse 500.000 kg raznega blaga. Pod- stvo podjetja že oskrbelo po- rodni dom, ln pred 53 leti telo- Iz9Tadnl1* kler bo ,reba prven kot na primer okrog 300 let sta- svoje blago kupuje neposredno jetje ne more v teh prostorih, trebne idejne prednačrte z na- vadno društvo »Sokol« V »Soko- ftve.I}°, ,°yr .:t: 09r'a)° L” lah" ra grosističnega trgovca Dell-Cota. V zzdnjem stoletju, v obdobju kapitalizma so tu zrastle že v stari Avstriji večje trgovske hiše, ki so se poleg trgovine na drobno ukvarjale tudi s trgovino na veliko, kot n. pr. velepodjetja Matheis. Lipej in v poznejši dobi Vretov-šek. Po osvoboditvi so te privatne, delno grosistične trgovine, zamenjale grosistične trgovine državnega sektorja, Zna-na nam je vrsta imen takšnih trgovin iuj veliko, ki so se zvrstile v zadnjem desetletju kot Navod, Naproza, Okrajni maga-zri im nazadnje Ljudska potrošnja, ki se je poleg drobne trgovine ukvarjali., tudi s trgovino na veliko. Te obširne dejavnosti Ljudska potrošnja niti ni zmogla niti zakoniti predpisi trgovskega poslovanja tega niso dovoljevali To je bil vzrok, da je bila italijanskega pr; producentih, kar seveda de- ki so sicer že teko prepovedani tančno kalkulacijo stroškov m lu« organizirani Slovenc: so se izmero površine skladiščnega boril: za svoje pravice, in s trdim prostora. Kakor prikazuje sli- delom v telovadnici, ki jim je !o samo jardo dinarjev. Podjetje je da- nes znano . po vsej državi in ima stalne trgovske potnike m to ie ob prvih korakih svojega nakup blaga to sklepanje trgov-poslovanja naletelo na vrsto te- skih pogodb. Toda kljub vsem žav. Med začetnimi težavami so tem velikim uspehom trgovskega poslovanja je podjetje danes v nemogočem položaju, ker je Odločbe in delo bile najhujše sledeče: 1. problem potrebnih prostorov, ki je, kakor bomo videli dalje, v tem podjetju danes naravnost neznosen; 2. pridobitev potrebnega trgovskega omrežja za prodajo na veliko in Vprašanje prostorov naravnost neznosno in predstavlja danes osnovni podjetja. Ravno to Hokejist; na ledu so leta 1953 ustanovil svoj hokej klub »Krka«. Mlada in požrtvovalna eki-sta se v letu 1952 združil v te- pa vsa let* uspešno tekmuje r pil nu prihodnjega lesnovzgojno društvo »Partizan«, republiški ligi Med pomembne Telovadnica-kovatnica KZ” .k"l”,g‘e»5,0T» 32 zdravih in poštenih ljudi Telesna vzgoja, predvsem te- za nadaljnje uspehe v tej veji lovadba in razne igre so prvi po- športne dejavnosti, goj za krepitev telesa in obliko- Tud; kegljači so letos ustano-vanje zdravegs duha. Prvotno vil; svoj kegljaški klub »Razlag«, -:o meli v Brež-cah velike teža- ki uporablja kegljišče r postaji, ve, ker ni b lo telovadnice in te- Številna tekmovanja ln doseženi lovadnegr orodja, in ;e bilo vse uspehi dokazujejo, da so dobri delo razcepljeno in v začetnih težav-h. Razveseljivo je, da se brežiško TVD »Partizan« vsak dan bolj urejuje in organizirano dela; po uspehih sodeč, se je izko- investicijski R. in solidni športniki. Te dn-: bodo tud; nogometaši ustanovil; svoj negometni klub, k; se bo — k?kor pravijo —dobro uveljavil na tekmovanjih v republiški L: g: ln v ostalih Skladišče trg. podjetja Krka skrba nekaterih nujno potreb- pal iz začetnih težav, tako da bo športnih srečanjih Lan; so bili vreden naslednik telesnovzgojnih zmagovalo; v celjski nogometni tradicij v Brežicah. podzvez: in so kot finalist; prišla »Partizan« pr:reja vsakoletne v višji tekmovalni razred. Nogo-telovadne nastope, telovadne metn; funkcionarji nam zegotav-skademije in tekmovanja ostalih lj a jo, da bodo v bodoče posveti-vrst. Tu je med drugim pomemb- H vso pazljivost mladim, ki se no delo nogometašev, ki letos naj ob splošni telesni vzgoji tekmujejo v republiški ligi, na- usposobi za dobre nogometaše in dalje odbojkarjev, košarkarjev, športnike. članov lahke atletike in namiz- M T. SietJ« k »tek teto 0» Všteto, ki - nekoLko gS-gif ilAeJil* ,f S smuss &£ — vendar je nekatere spredij na- vsote blagovnega prometa pred- To to »<*„„ kiko* fc » prvem pel- «Uv„„. „hke prtbkbk m* ^ IgleT J- Gradilišče v Velikih Malencih skozi stoletja preteklosti (Nadaljevanje z ti. strani) vzhodnim Gotom v Italiji. Prav Kako rešiti nadaljnji obstoj podjetja Delo In pomen zadružnega trg. podjetja „P0SAVJE" v Brežicah Sadeč po naslovu bi vsakdo ga izvoza Iz Spodnjega Posavja, nje. Kolektiv podjetja si je pod ko 1), kjer je tudi neksko se- mislil, da gre pri zadružnem tr- Lansko leto in v začetku letos- dobrim vodstvom v okviru de- dež in uprava podjetja s finanč- govskem podjetju »Posavje« v njega leta so, odposlali iz Spod- lavskega samoupravljanja že nim in materialnim kr. j: go vod- Brežicah za običajen odkup in njega Posavja v tujino prve va- pridobil dragocene izkušnje, ki stvom. Tn skladišče 'ma n; raz- prodajo raznega blaga podežel- gone polžev, suhega hrena, jih bo s pridom uporabil za še polago vsega 88 m1 površine, skega izvora. Čim si pa pobliže česna, suhega sadja, nadalje težje in odgovornejše naloge v Toda mesečni blagovni promet, ogledaš delovanje poslovnih večje količine rakov in žab, ki prometu s kmetijskimi pridelki, k; ga ustvarja prodano blago iz enot podjetja v Brežicah, Sev- se doslej niso odkupovale ln iz- tega skladišča znaša okrog 50 niči, Bošlanju in Impoljci, vi- vazale. Podjetje sicer nima P°* milijonov din. Vsakdo si lahko diš, da sc nakupljeno blago v trebnih in primernih skladišč, z tega predstavlja k?ko izgle- veliki meri še dodeluje, prede- vendar je to vprašanje rešilo z dt v tam skladišču. Zato je v luje in pripravlja za izvoz. Po- zelo skromnimi investicijami bodočnost: poslovanje tega pod- sebno velikega pomena za na- ter je iz starih, propadajočih jetja v teh prostorih nemogoče rodno gospodarstvo je dodelava stavb v Sevnici zgradilo moder- n se poraja resno vprašanje, in oplemenitenje za izvoz pri- no sušilnico, adaptiralo hleve pravljcncga blaga, s čimer po* za 150 repov živine na Impoljci, /Langobardi so bili potemtakem večamo njegovo devizno vred- dogradijo nadalje upravno po- zadnja posadka utrjenega tabora nost slopje na žagi v Šoštanju raz- na Gradišču pri Maiencah, k; so Podjetje deluje že dobra tri Sirilo odkupno bazo za jajca v vkoval: p0 letu 546 na predelu leta. Prvotno pomanjkljivo Brežicah in kupilo upravno po- Krškega polja edino se uporabno, m s tem zagotoviti nemoteno opremljeno in nerazvito podjetje slopje, kjer namerava zgraditi z vzhoda v Italijo vodečo cesto, trgovsko preskrbo na ozemlju se je nato vsako leto širilo in sodobna skladišča, hladilnice in Joda t; so bih le prehodno na-Posavja. To vprašanje je stalna z uspehom opravljalo Izredno ostale obrate, ki so za promet s reljen; prebivale naših krajev; skrb upravnega od,bora podjetja odgovorne naloge, ki jih nar e- kmetijskimi pr.delkj nujno Po- po letu 5M nadaljujejo svojo pot in delavskega sveta, ki eo že kujejo zlasti tržišča v tujini, trebnl. nhV* «hndn h ni našli vse potrebne možnost; za Leta 1952 je imelo podjetje bla- Polcg investicij, ki jih je pod- Našl kraii so = to lanoobard-rešitev tega problema. Izboljše- govni promet v vrednosti 148 jetje ustvarilo že prvo leto svo- k selitvio izmfhili n^slprinie ietju svojega obstoja uspešno obseg za to potrebnih skladišč- vati sedanja že pred desetletji milijonov dinarjev, ‘eta 1954 pa jega obstoja, je le-to dalo mili- germanskeJ prebivalce ^Utrjen: fešilo. Tako je na primer plan nih. upravnih in komercialnih dotri jan* skladišča, v katerih že za 372 milijonov ali -51 odst. jonskc vsote za pospeševanje tabor na Gradišču pa je s to pre- blagovnoga prometo. k; je bil prostorov ter podjetju potreb- so pa tako samo najemniki, več kot leta 1952. PUuiinn kmettistva. Nedvomno pa je za $eKtvljo Lang<)bard<)V izgubil Postavljen za polletje 1954 na negi prevoznega parka. Toda zahteva desetine mhjonov d-- Pj^?„ kmetijskega proizvajalca veli- svojo zadnjo po»adko 0dslej se ?«) milijonov dinarjev, izpolni- na žalost ima podjetje svoje narjev, kar pa ni ekonomično. 1,c.t“ j® P**g*-’L8 kega pomena dobro organiziran u1rdbe na Gradi$tu olkjer več ne 13 s 385,299.000 din. Med svoje skladiščne prostore za pol.n alno Z lastnim iskanjem zhoda 12 mesecih realiziralo s 117 odst. in pravočasen odkup pridelkov, 0menjaj0 obrambni zidovi n odjemalec je v času svojega pol- in prehrambno blago ter na tega položi ja in po posvetu s Nad 75 odst vsega prometa k| poleg ustrezne odkupne cene stolpi pa so v sledečih stoletjih ktnega obstoja &*hko štela 170 gradbeni materni tn železnino pristojnimi gradbenimi stro- podjetja se nanaša na tujino. To ugodno vpliva na povečanje m trgovskih podjetij iz širšega te- najete v skladiščih trgovine kovnjakl bi bila možna sledeča je okrog 50 odst. vrednosti vse- stabilizacijo kmetijske proizvod- tit«rija Posavja in Iz sosedne re- Ljudske potrošnje, ki so last rešitev: Publike. To število se je v prvi nekdanjega privatnega podjetja Stanovanjska stavba, kjer je bokrvioi letošnjega leta pomno- Lipej. Tako je dejansko groši- sedaj sedež podjetja in mtnu- { "lo že na 300 in je še v etal- stično podjetje »Krki« podna- fakturno skladišče, je državno Uem porastu. Med svojim; od- jemnik trgovine na drobno, imetje. Te zgradbe ee drži totoalei imt, podjetje danes že Ljudske potrošnje. Razen tega sicer hiša, Id je privatna last “"govska podjetja Bosne, Voj- površin* tega najetega »kladi- (glej enonadstropno hšo. slika v°dlne, Srbije. ki jih zalaga £ča absolutno ne ustreza bla- st. 2), Id pa jo je lastnik vo- *e'edv>sem z manufakturnim in govnemu premetu, kj gi pod- jjan prodati »Krki«. Tej sledeča galanterijskim blagom. Statisti- jetje opravlja, in »o ta skladišča stanovanjska zgradba pa je zo- Prodaje tega podjetja nam v takšnem stanju, da že pred pet državno premoženje, Id je bokaže, da je oskrbovalec ve- to vojno niso bila več uporab- tudi podjetju na razpolago. Na r616 okoliških kmeiljetiih zt,- na za vskladiščevt n je. Seveda ta način bi moglo podjetje ™Vg, tako Iz Slovenije (46) to je tudi zdaj sanitarna tržna in- »Krka« preuredit: na ozemlju J^toJnih krajev Hrvartske (19), Spekcija prepovedala še nadalje teh treh stanovanjskih zgradb ^etožnega dela trgovine držav- uporabljati te prostore kotskla- tn delno tudi z uporabo njlho- *8a sektorja v Posavju kakor dišča, vendar lz tega pomanj- vega gradbenega nutertala vsem Mate/a bodoče trgovske hiie podjetja Krka v Brežicah Lesno induslri sko pod et e Sevnica Kupujemo vse vrste hlodovine, listavcev ln iglavcev po dnevnih komercialnih cenah. — Nudimo vse vrste lesa, rezanega lesa — listavcev. Oglejte «1 naš paviljon na razstavišču POSAVSKEGA TEDNA! srednjega veka razpadli v razvaline ... Prvo prebivalstvo, ki je spet spoznalo geografsko pomembnost Gradišča, p* so bili v VII stoletju že semkaj doseljeni naši predniki — Slovani Toda tl ne uporabljajo več utrjenega tabora na Gradišču, k: je sedaj vedno bolj ln bolj razpadal, v vojaške namene. Uporabljali so le kamen kot gradbeni material pri izgradnji svojih bivališč, ozemlje na Gradišču pa so spremenili v njive m tako v dobrem tisočletju izbrisali zgodovinsko podobo Gradišča, lz katere se zrcali tisti tisočletni razvoj in življenje na teh zgodovinskih tleh, ki jih je opisa! ta sestavek . la številka [e aatiskaaa aa papirju lavarae rotopapirju Videai-Krška STRAN 10 Od spodaj navzgor moramo začeti V*a elektrarna je bila razsvetljena Vzgajajmo najprej starše, pa bomo s tem neposredno koristili že otrokovi vzgoji — V našem okraju bi morali čim prej ustanoviti posvetovalnice za zakon Teden otroka je pred nami. vetišča za defektne otroke, otro-ase množične in druge orga- ške dispanzerje, klinike, posve-nizacije bodo tudi letos priredi- tovalnice, zdravilišča, daje veli-le vrsto bogatih prireditev za kanska sredstva za vzgojo in naše najmlajše. V Beogradu bo v tem času zasedal nacionalni zdravstvena kongres za zaščito otrok, na katerem bodo naši zdravstveni delavci izmenjali izkušnje s področja zdravljenja našega mladega rodu in sprejeli vrst« važnih zaključkov za še boljšo zdravstveno zaščito naših mladih. To in še kopico drugih pomembnih prireditev bo vsem tistim, ki se ukvarjajo z otrokovo vzgojo koristilo in dalo nove pobude za njihovo plemenito delo. Postavlja pa se vprašanje, ati Je dovolj, da v tem tednu razmišljamo le o pomoči otrokom? Ne! Ni dovolj! Lahko bi celo prib'B: odločno premalo! Začeti moramo od spodaj navzgor, tako rekoč prj koreninah, se pravi, pri tistih, ki neposredno skrbijo za otroka, ga vzgajajo in mu nudijo prve poglede na svet. Družina Je tista, ki je od nje odvisna zdrava rast naše mladine. Družba, naša skupnost lahko družinam zgolj pomaga Pri izvrševanju tega nadvse važnega dela. Kako in na kakšen način pomaga, vidimo In srečujemo na vsakem koraku. Ustanavlja razne šole, za- Praznik trboveljske elektrarne 40 let obstoja in dela; 10 let povojne graditve in pet let delavskega samoupravljanja podobno. Vse z edinim namenom, vzgojiti krepak zdrav zarod, ki bo nekoč sposoben nadaljevati tam kjer so starejši končali. Res! Nj lahka in majhna stvar vzgajati otroke. Resnično je, da zmore to le zdrava družina, kjer vlada v zakonu harmonija, ljubezen ha tovarištvo. Poglejmo nekoliko, kaj in kako lahko pomagamo družini, da bo tunela svoje poslanstvo. NI moč oporekati, da velika večina naših družin dobro izpolnjuje svoje poslanstvo; otrokova vzgoja in njegova rast jim je prvo in najvažnejše opravilo. Ob zdravih otrocih se zgladijo tudi morebitna nesoglasja zakoncev. Naša skrb mora torej veljati mladim ljudem, torej tistim, ki šele začenjajo skupno življenje. Kaj opažamo pri mladih delavskih zakoncih? Osnovna ugotovitev bj bila ta; mladi ljudje se pred sklenitvijo zakona premalo spoznajo med seboj; različni značaji, neenakomerna izobrazba in podobne neksladno-sti pripeljejo včasih že po nekaj letih ali pa celo nekaj mesecih do ločitve. Mož je veseljak; rad popiva, žena mirna, ki ji je dom in otrok vse. AH pa nasprotno. usodne in so navadno pripeljale pred sodišče, kjer so se končale z ločitvijo. Če bi pogledali sodno statistiko preteklega leta, bi med drugim prebrali, da je bilo v Sloveniji razvezano nad 7000 zakonov. In neznanje mladih zakoncev o najbistvenejših stvareh zdravega zakona, različnost značajev sta bila pogost vzrok ločitev Kdo je pri tem najbolj trpel? Otrok! Izgubil je rednike, ljubezen in vzgojo. Prepustili so ga negotovi usodi. Ob vsem tem se nam poraja misel o potrebi ustanovitve posvetovalnice za zakonce. Kaj vse bi lahko nudile take posvetovalnice ne le mladim zakoncem, marvče tudi starejšim, ni mogoče opisati. Eno pa drži: mnogo manj bi bilo neznanja, mnogo manj ločitev in več srečnih zdravih družin. Naj nam ne bo žal sredstev za take ustanove. Stotero b« se obrestovala vložena sredstva. Morda bodo sprva ljudje čutili nekak odpor do takih ustanov, vendar bodo kmalu spoznali, da jim nasveti pomenijo slogo v družini in srečno rast svojih otrok. To pa je samo del naših razmišljanj o skrbi za zdravo rast družine in otrok. Se kopica drugih važnih problemov je, ki se bodo z nj mi morale naše javne ustanove in organizacije spoprijeti in jih rešiti v splošno korist nas vseh. Milan V. Pisatelj dr. Slavko Eram odpira nouo sezono zagorske ljudske univerze Predavatelj prof. M. Pritekelj o svojem predavanju — Slišala sem, da boš Zagorjanom predaval o Grumu — b.' lahko zvedela kaj natančnejšega o tem? — Zagorje se vse premalo zaveda, kakšnega duhovnega velikana je imelo v svoji sredini. Misel, obdelat; Gruma sta mi Sprožila prof. dr. M Borštnikova in prof. dr. A Slodnjak Tr: leta sem poleg službe in rednega Izrednega dela živel z njim — hvaležen jima. da sta me napotila na to temo. Toliko s’cer trpke lepote Ljubljani, pa tudi vsa njegove požrtvovalnosti N. dra« .tra”! p« zakonske doživel pri redkem našem • ^i16!?00 delovanja in obsto- bogat kulturni program, k. bo ja Elektrarne v Trbovljah je ga dali gledališčniki »Svobode-njen deloviu ko.ektiv prav lepo Center« iz Trbovelj. praznoval. Glavna slovesnost je bila v soboto, 24. septembra, in v nedeljo, 25. p. m. Ze med tednom pred glavno slavnostjo Je kolektiv Elektrarne Trbovlje Priredil v počastitev jubileja trojega podjetja tekme v šahu, nogometu in kegljanju. Na predvečer praznika, 23. septembra, so priredili gasilci industrijske gasilske čete trboveljske elektrarne veliko nočno gasilsko vajo s sodelovanjem ostalih industrijskih gasilskih čet v revirju. Velika nočna gasilska vaja je odlično uspela. SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA Glavni dan proslave 40-letnice podjetja je bil v soboto 24. septembra. Iz vseh krajev Slovenije so prišli na jubilejno slovesnost povabljeni gostje, ki so si popoldne ogledali naprave v trboveljski elektrarni — ol 17. uri pa je bila v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah slavnostna seja delavskega sveta podjetja, ki eo se je udeležili med drugimi tudi general, direktor Elek-tro-gospodarstva Slovenije ing Vekoslav Korošec, zastopniki Elektrosistema iz Ljubljane, predsednik ln podpredsednik LOMO Trbovlje, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Bur-keljc, sekretar MK ZKS Trbov lje, tov. Dušan Povše in drugi. Na slavnostni seji je govoril predsednik delavskega sveta podjetja tov. Saje, kj je v svojih izvajanjih podčrtal pomen tega jubilejnega dogodka SLAVNOSTNO ZBOROVANJE ZDRUŽENO S KULTURNIM PROGRAMOM V Domu »Svobode II« v Zg. Trbovljah so se med zasedanjem delavskega sveta zbrali domala vsi člani delovnega kolektiva Elektrarne Trbovlje h glavni proslavi Predsednik sindikalne podružnice pri podjetju tov Ivan Rozina je v svojem govoru orisal zgodovino borbe in dela trboveljske elektrarne tei Klf*--+i naglasil velik pomen zadnte delovne zmage kolektiva podjetja z montažo novega velikega kotla v elektrarni. — Slavnosti bi se moral udeležiti tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher, ki pa se je brzojavno opravičil in poslal čestitki delovnemu kolektivu ter obljubil, da ga bo v kratkem obiskal Kolektivu so še čestitali i-u slovesnosti direktor Elektrogospodarstva Slovenije ing Vekoslav Korošec, zastopnik Republiškega odbora sindikata kovinarjev tov Bratina in predsednik mestne občine Trbovlje tov Alojz Dular Slavnostnemu delu in čestitkam je nato sledil Skromna je bila proslava tega kolektiva, ki nam s svojo znano veliko elektrarno daje električno energijo vendar je bila slovesnost tembolj pomembna, saj nas ta elektrarna zanesljivo zalaga z električnim tokom prav takrat, ko je to najbolj potrebno, namreč ob nizkem vodostaju pri naših hidorelektr. S svojo obveznostjo, ki ei jo je kolektiv trboveljske elektrarne zadal na zadnjem občnem zboru sindikata, da bo še letos »končal velika montažna dela v svoji elektrarni, je ponovno potrdil, da bo svojo obljubo v roku izvršil. Ta obveznost je velikega gospodarskega pomena, saj bo skončanje trenutnih obsežnih montažnih del v trboveljski elektrarni izdatno zmanjšalo občutno pomanjkanje električne energije. PRAZNIK INDUSTRIJSKE GASILSKE ČETE ELEKTRARNE V okviru proslave 40-letnega jubileja delovanja trboveljske elektrarne je tudi njena industrijska gasilska četa slovesno praznovala to obletnico in sicer z razvitjem svoje gasilske zastave. — V nedeljo, 25. septembra, so prišli od blizu in daleč gostje — gasilci in ostali, ki eo se udeležili tega slavja Pokrovitelj razvitja zastave je bil direktor Elektrarne Trbovlje tov. Igor Mervič, botrovala sta pa zastavi podpredsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc in predsednik mestne občine Trbovlje tov. Alojz Dular Po slavnostnem zborovanju in razvitju nove gasilske zastave je sledila v popoldanskih urah ljudska zabava, s katero so zaključili praznovanje 40-letnice velike trboveljske elektrarne. družice vedo o zakonu zelo malo, ali pa sploh nič. To zadnje navsezadnje ne moremo zameriti mladim dekletom, kajti osnovna šola, gimnazija jim ni nudila tega znanja, zlasti matere, pa bodisi da so se sramovale zadevne razlage, ali pa so menile, da bo vse to prišlo kar samo od sebe. Posledice tega neznanja so bile že marsikje pisatelju in človeku. — Torej bo predavanje osvetlilo njegovo notranjo plat? — Notranjo v najširšem pomenu besede Sprva sem nameraval samo kritično obdelat; Grumova dela in zbrati vire ter gradivo o njem. Ob poglabljanju v vso široko problematiko pa se mi je odkrila velika tragika njegove Gasile: to razvili tvojo zastavo društev Pred izrednim kongresom prosvetnih Slovenije Dobro se pripravimo V teh dneh bodo po vseh naših zasavskih občinah posveti predstavnikov društev »Svoboda" in ostalih prosvetnih društev — Okrajna konferenca prosvetnih društev bo 9. oktobra v Radečah — Iz našega okraja pojde na kongres 24 delegatov V dneh 22 ln 23. oktobra bo zasedal na Jesenicah izredni kongres prosvetnih društev Slo-ven'je. Kongres sklicujeta obe repu-bllšk vodstvi prosvetn h društev — Zvezo »Svobod« in Ljudska prosveta. Zakaj izredni kongresi Zamisel o Izrednem kongresu prosvetnih društev n nova, dokaj časa, zlasti zadnj■ dve leti le opaziti, da so naša delavska prosvetna društvo •Svobod' vsepovsod na Slovenskem dosenala lepe uspehe Dandanes je napredek viden malone v vseh teh ('ruštvih, saj so razgibala velike mnoiice delovnih ljud: in I m vcepila veselje do kullurnoprosvetnega n izobraževalnega dela. Zategadelj je zadnje lase čutit v marsikaterem delavskem društvu, pa tudi drugem prosvetnem društvu, željo po enotnem vodstvu vseh prosvetnih društev. V tej smer) so se po številnih okrajih že tudi osnoval prosvetni sveti, k. združujejo vsa prosvetna društva svojega okraja. V našem okraju je okrajni odbor Ljudske prosvete šel še dlje Ustanovil /e več komisij, ki ‘majo ed no nalogo pomagati vsem prosvetnim društvom, najsi bo »Svobodam« ali kulturno-umetmškim društvom na vasi. Tak način delovan/a okrajnega odbora prosvetnih društev te le izkazal kot *Ilc. kor sten, kajti kot okrajn, odbor, tak0 tudi komisije mnogo pomagajo pri razvoju in napredku prosvetnega In Izobraževalnega delovanja v našem okraju. Na drugi strani pa se je pokazalo, da imajo prosvetna društvo »Svobode« nalog0 pomagati ostalim prosvetnim društvom na v asi. Cisto pa je razumljivo, da so zaenkrat delavska prosvetna društva o naših Industrijskih centrih boljša. In kar je le važnejše popolnoma drugačne naloge imajo kot prosvetna društva na vaN. »Svobode« morajo v prv orHt izobraževati delavce, prosvetna društva pa kmeta. Jasno je da lahko »Svobode« kmelk m prosvetnim društvom pomagajo z nasveti o pogledu kulturnoumetniškega dela, to bo v bodoče stalna skrb naših »Svobod«. Obenem z željo po enotni prosvetni organizacij; pa naša delavska društva izražajo željo, ki /1 bo treba ustreči Novo republiško vodstvo naj bo po svojem značaju organ društev in naj bi dajalo splošne smernice ter pomoč društvom Druga želja pa je, da bi delavska društva še v bodoče lahko prirejalo svoja zborovanja, občne zbore in podobno. Na podlag, teh mnenj m želja je tudi vodstvo •Svobode oziroma Glavni odbor Zveze društev »Svobod« zaključilo, naj bi imela prosvetno društva enotno vodstvo, po tudi v okrojnem merilu svoje stalne odbore Ljudske prosvete. Od 2. do 9. oktobra bodo po vseh okrajih okrajne konference predstavnikov »Svobod« In prosvetnih društev Pr- nas, v našem okraju pa bodo najprej razširjena posvetovanja društvenih delavcev oziroma predstavnikov po občinah, nato Pa bodo društva Iz svoje sredine z volila delego-te za okrajno konferenco, ki bo 9. oktobra o kadeča h V našem okraju mamo 7000 članov »Svobod« ln prosvetnih društev. Okrajna konferenca bo na podlagi teg0 števila izvolila 24 delegatov za bližnji Izredni kongres prosvetnih društev, k bo, kot smo omenili, 22. in 23. oktobra na Jesen.cah. Do kongresa na$ loči le še pičlih 21 dni Zdaj imajo naš: upravn■ odbori »Svobod« in prosvetnih društev važno in odgovorno nalogo Gre namreč za to, da tovarši dodobra pojasnijo vsem svojim članom namen tega Izrednega kongresa ‘n predvideno združitev obeh tepublilk h vodstev v eno telo ki bo o no- Kri za tovariša Akcije aa oddajo krvi je dobro uspela v Trbovljah, v Hrastniku je nad 600 priglašen cev, prihodnji teden pa bo oddaje krvi v Zagorju Prejšnji teden ee je v Trbovljah mudile zdravstvena ekipa iz Ljubljane in prevzemala kri od prigiaš-ncev s področja Trbovelj. Vseh krvodajalcev Je bilo v okraju 463, med katerimi se je najbolj izkazal kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah — samo zadnji dan Je oddalo kri 145 ljudi. Zdravniki so bili s potekom oddaje krvi zelo zadovoljni; obenem so odkrili tudi dva primera TBC. Ta teden so oddajali kri v Hrastniku, prihodnji teden pa bo oddaja krvi v Zagorcu. Tamkaj so sklenili, da bodo napovedali Hrastničanom in Trboveljčanom tekmovanje v številu krvodajalcev V Zagorju hočejo doseči 1000 krvodajalcev, kar moramo vsekakor pohvaliti. olh pogojih imelo Še večje ln odgovornejše naloge usode v veličina in tako rekoč osebne žrtve v Zagorju; in slišala boš, da je bilo vredno izkopati iz sicer še bližnje zgodovine osebnost takega kova. — Ga tl v.soko ceniš kot literata? — Vsekakor! Pridružujem se mnei>u kritika Josipa V.dmarja: »Slovencem se nj treba bat; za naslednika Cankarja, saj imamo Gruma!« Pripomni bi pa da ga osebno prav tako visoko cenim kot »Zagorjana«, saj si je s poklicnim delom, zlaH; pa z ljud-skovzgojnimi predavanji zaslužil častno :me ljudskega vzgojitelja. Škoda, da je po Vidmarjevi izjav; Grum doživel v Ljubljani taka razočaranja 1 v pisateljevanju i v poklicu kot tudi v življenju, da se mu je — preobčutljivemu in nežnočutnemu — skrušil reahzatorski polet; Vidmarjeve besede bi prav gotovo veljale tudi za Grumovo zagorsko življenje. — Zagorjani poznajo dr. Gruma kot zdrava ka, pisatelj Grum pa ni lollko zntml — Ne sam0 .Zagorjani tudi širša slovenska javnost ga zaenkrat pobi;že ne pozna Saj niti ni čudno; v^a njegova dela, razen drame »Dogodek v mestu Gogi«, so razmetana p0 v$eh mogočih časnikih in revijah, celo daleč izven meja naše domovine. S kolegom, dramaturgom Herbertom Griinom pa pripravljava zbirko njegovih črtic in dram. Kolikor bo nama uspelo zainteresirati kakšno založbo bomo SloVfenci le prišli v kratkem vsaj do izbranega dela kj n; niti tako malo obsežno, da o kvaliteti sploh ne dvomim. Seveda pa je potrebno poznati Grumovo živ-ljensko pot — in tudi to je namen predavanja. —Gruma 9očhmo za ekspresionista in lreudovca tz kroga »Mladine*, Bodo tvoja izvajanja kaj spremenila to ugotovitev1 — Samo precizirala. Seveda »| ne domišljam, da je Grum sedaj obdelan, vsekakor pa drži da je Grum j velik ekspresionist i velik freudovec Toda k prvemu bi poudaril, da je ekspresivnost umetnika sploh osnovno vprašanje umetnine in ie zraz ekspresi on sl le splošna označba dobe po prvi svetovni vojni. Prav tako bi liahko rekli, da je Grum tudi (v najširšem pomenu besede) realist, saj odgovarja na najtant*® reflekse ž vljenja v sebi in okrog sebe. K drugemu bi pa dejal kar s prof. dr. Hubertom Pehanije®-»psihoanalitik? lahko Imenujem0 vsakega umetnika ki odkriva P*1' hološke zakonitosti človeškega življenja.« Gre samo za način, kako to odkr je Grum je P3*-to odkrival freud stično-psib^ analitično. , — Se tole: misliš še kaj delo na Grumu? . — Težko bj odgovoril; ‘"K me je pritegnil, d se trenili bojim dotikati njegove notranl st! Tudi drugih Tako bo!e"t«° lepa je. Ni bil revoluc onar n borec, toda zaveden Slovenec veVk duhovni bog taš ki 'vojeg® daru ni zapiral Želel bi da 9a w uaru ni zapirm lcici Ker so nekatere naše zasavske Zagorjan1 natančneje spoznat? »Svobode« nameravale zvesti svoje občne zbore pred kongresom, svetujemo vsem društvom, da jih prelože na čas po kongresu N, dvoma, da bo kongres pr nesel vrsto važnih organizacijskih In drugih smernic oziroma sprememb, k jih bo ob občnth zborih kazalo upoštevati. Razumljivo je, da bo delo po kongresu olajšano, zalo naj veljajo dotlej vse naše skrb' In napori pojasnjevanju pomena izrednega kongresa. mu vseKiKor ure u . družbene priložnost1 predapr • Ljubljane ne zlom'le, h 'm , _ da se mn mesto Zagori«* ot^n na kakšen Voli n čin. *>r,zn’„ie mu vsekakor gre Ce b: ga g*1 rii nrpHflnf da- ne«; v Grumu novena Cank"ii®* Toda že t*keg», kakršen le. lahko mirn? uvrščamo med ve našega ekspreriomzinal — Hvala tl, l^llm f! ,an,f\.niu Hm več uspeha pri Prcdo.'*,'~ in obilo uspehov pri nad'Hn'r delu. ,, - M’ra bodo tudi občne zbore društev prijateljev mladine. V BREŽICAH nočejo biti med zadnjimi. Iniciativni odbor je sestavil program, ki bo prav gotovo zadovoljil otroke. Organizirali bodo roditeljske sestanke po šolah, zdravstvena in vzgojna predavanja; učitelji in drugi in podobno. 3. oktobra, bodo priredili izlete otrok na deželo, ogled Posavskega tedna kinematografov. muzeja, pregled otrok in še druge zanimive in koristne prireditve. V SEVNICI bodo otrokom vrteli mladinske filme, vršili zdravstvene preglede vseh otrok, prirejali izlete, združene s telovadnimi tekmovanji, roditeljske sestanke in vzgojno predavanje, združeno z občnim zborom DPM. V ZAGORJU bodo množične prosvetni delavci bodo obiskali organizacije skupno z Društvom rn/*Jo1ny\ /ui*n/v5nn/\ rvri_ ---■ r_ i-U- socialno ogroženo mladino, pripravili seje šolskih odborov Še nekaj besed o izobraževanju naših delovnih ljudi V predzadhjd številki »Zasavskega tednika« sem brala članek »Več znanja — več kruha«. Povsem se strinjam s piscem, da se pojavlja v rudarskih centrih potreba po ustanavljanju raiznih večernih delavskih šol in tečajev za tuje jezike. Toda rada bi bralce na nekaj opozorila. Res je, da smo imeli p>o osvoboditvi v naših revirjih razne tečaje in tudi VDG (večerno delavsko gimnazijo). A rezultat? — Vsaj v Zagorju je bil precej žalosten. Od 40 priglašen cev so končali, oziroma maturirali samo štirje. V začetku veliko zanimanje — nato pa takšen odklon. Ne vem, ali je pripeljala te ljudi v šolo neresnost, ali pa jih je odgnal nerazumljiv strah. Saj je vendar boljše, da pridobi človek nekaj, kot Pa nič. Ravno tisti, ki se priglašajo na tečaj, bi morali vedeti, da je važno znanje ne pa formalni uspeh (ocena) in da je veliko vredno moralno zadoščenje: priglasil sem se in vzdržal do konca! Načenjam vprašanje o tečaju tujih jezikov. Kolikor se spx>mi- TVD »Partizan" Papirnica pri Radečah ob svojem II. letnem telovadnem nastopu Ko letos v počastitev 10. obletnice osvoboditve naše domov.ne TVD »Partizan« pr.reja svoj II. * javni letni telovadni nastop, je prav, če «e ozremo na prehojeno p>ot, ki jo je na-prav.lo naše društvo v dobrih dveh letih svojega obstoja Zelja :n potreba po športni organizaciji, k; bi povezala našo razkropljeno in od središča Radeče oddaljeno mladino, se je pokazala že kmalu po osvoboditvi. Posebno pa v letu 1951, ko je Republiški odbor Sind katov kemične industrije organiziral prve športne igre papirne industrije, na katerih je sodeloval tud; naš delovni kolektiv. Tedaj smo športniki Papirnice še skromno zastopali svoje podjetje, toda začetek je bil tu. Ustanovni občni zbor TVD »Parižana« je bil 5 maja 1953 leta Delovanje društva se je začelo sistematično čeprav je odbor imel takoj nešteto ovir in začetnih težav, ki jih je b.lo treba premagovati. Orodja, oprave in telovadnih oblek nismo imeli, bili smo v finančni stiski. Manjkalo nam je izkušeni in še posebno vaditeljskega kadra Vendar pa trdno odločeni m delavoljni člani novoustanovljenega društva niso odnehali :n klonilj pred začetnimi težavami. V društvo smo že prvo leto vključili 60 aktivnih in 12 podpornih članov. Na prvem rednem občnem zboru 1954 leta smo lahko že z zadovoljstvom ugotovili precejšen napredek. Čeprav naše telovadne ure še niso bile redne in jih je bilo še malo po Številu, se je delovanje društva vendar že premaknilo z mrtve točke Športne igre papirne industrije, ki so jih odigral, na Sladkem vrhu, so bile mnogo uspešnejše kot prejšnje, kar je bila velika zasluga novoustanovljenega društva. Drugi občnj zbor pa je pred-8tavljal v primeri s prvim še tnnogo večji korak napreji tu 8lno z veseljem ugotovili porast članstva m redne telovadne vaje potekale za člane in članice Vključil; smo pionirje in pionirke, ki so redno telovadili. Okraj-zveza pa nam je pomagala z dotacijo tako, da smo V. preskrbeli najnujnejšo opravo in oble-?° in nam s tem omogočila na-Se sodelovanje na nastopih m Pnred tvah Udelež il smo se predelave vaj Kalu, združene z mladinskim 'zletom in tekmovanjem z zrač-110 Puško Naši člani in član ce s° žy nastopil na društvenem *>a«topu v Trbovljah, dalje na ^PubMškem izletu »Partizana« v jbbljani, sodelovali smo pr: .krajnem nastopu na Dolu pri rastniku Sodelovali ?mo tudi ? okrajnem strelskem tekmovalo v Hrastn ku. Udeležil smo 'e adalje republiškega teka v Za- njam, je bilo pred leti med našim delavstvom veliko zanimanje za ESPERANTO. Upam, da med starejšimi še nj povsem zamrlo, mlajše pa, ki bodo uvideli prednost tega jezika, sem prepričana, bo navdušil. Pri vsakem tujem jeziku je problem slovnica in izgovorjava. Za esperanto to ne velja. Slovnica ima samo 16 pravil, n, pr. vsi samostalniki se končajo na »o«, pridevniki na »a* itd., kar ei ni težko zapomniti. Tudi izgovorjava je zelo poenostavljena. Poleg teh prednosti ima esperanto še mnogo tujk, ki jih poznamo iz našega vsakdanjega življenja, n. pr. ratfio, telefone itd. Več bo pa vsak lahko izvedel na tečaju. Po vsem tem ee bo marsikdo vprašal: kje pa sploh govorijo ta jezik? Brez skrbi! V Jugoslaviji jih ni malo, a z nami se bo število še povečalo. Esperantiste najdemo v vseh državah, deželah in kontinentih. Ko se boste priučili esperanta, vam ne bo treba biti v zadregi: »V inozemstvo bom šel. pa ne znam jezika!« Pisali boste delegatu določene države in pogovorila ee bosta v mednarodnem jeziku — esperantu. Dopisovali si boste lahko z ljudmi izven meja, s katerimi vas vežejo isti cilji in težnje. Ta problem je načet in upam, da nisem v svojem mišljenju osamljena. Posebno pa pričakujem zanimanje pristojnih forumov, kolikor bi se pokazalo dovolj zanimanja za esperanto. -ČL prijateljev mladine pripravile lep program. Med drugim pripravljajo vzgojna in zdravstvena predavanja, roditeljske sestanke, obiske socialno ogrožene mladine, akademijo za otroke in druge pestre prireditve. V RADEČAH bo 3. oktobra mladinski športni dan. naslednji dan obdaritev socialno šibkih otrok, izleti v bližnje hribe predvajanje otroških filmov in vzgojno predavanje združeno z občnim zborom DPM. Na SENOVEM: skupini izlet mladine ter pogostitev na izletniških točkah, predvajanje otroških filmov, obisk socialno ogroženih otrok in podobno. V HRASTNIKU: 2. oktobra otvoritev Tedna otroka, telovadna akademija; naslednji dan: športni dan, telovadna akademija na Dolu, otvoritev šolskih mlečnih kuhinj in podobno. V Tednu otroka pokažimo našo ljubezen do našega mladega i Obiščimo njihove prireditve. fikcija rudnika Trbovlje Hrastnik za gradnjo stanovanjskih hišic gorju in nastopili na društvenih plavalnih tekmah. Uspešno smo sodelovali na športnih igrah papirne industrije v Vevčah. V tem letu smo že imeli tud; svoj prvi letni javni telovadni nastop in prav tako tudi prvo telovadno akademijo na odru. Poleg navedenih nastopov :n sodelovanj pa smo kot društvo sodelovali pri Titovi štafeti, tekmovali v namiznem tenisu odbojki m odigrali nekaj prijateljskih tekem, kakor na primer z ekipo avtopre-vozniškega podjetja »Drava« iz Zagreba, VPD Hotemež, nadalje smo sodelovali še pri proslava občinskega prazn ka v Radečah, 40-letnici obstoja PGD v Papirnici itd Krepko je naše društvo stopalo po svoji razvojm poti tud; le-.as, in to še v mnogo večjem obsegu kot doslej. Obseg in širina, ki jo zavzema naše društvo sta razvidna že iz precejšnjega porasta članstva, ki se je dv.gnilo nad osemdeset, čeprav je nekaj članov odšlo na odslužitev kadrovskega roka hi drugam. V društvo je vključeno 23 pionirjev in 6 pionirk, ki redno prihajajo v telovadnico Posebno pohvalno je to, da nit; v času letnih šolskih počitnic ni prenehalo z rednimi vajam: za vse oddelke. Društvo je močno napredovalo v pogledu uvedbe novih športnih področij. Imamo moško in žensko ekipo za odbojko. Namizni tenis ’ma čedalje juho, makarone večje število igralcev. Število rdečo peso. On plavalcev se prav tako veča lahka atlet.ka lepo napreduje, zelo V smislu odloka o načinu vplačevanja in uporabe kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hišic je delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik sklenil, da se v podjetju osnuje kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hišic rudniških delavcev m uslužbencev ter je izdal posebni pravilnik sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje na področju rudnika. Rudnik Trbovlje-Hrastnik, ki je zadnja leta spričo velikega pomanjkanja ■ ustreznih stanovanj za člane svojega delovnega kolektiva razvil živahno gradbeno dejavnost ter zgradil tako v Trbovljah kot v Hrastniku vrsto modemih stanovanjskih hiš, je s tem korakom vnovič pokazal razumevanje za ublažitev občutne stanovanjske našem industrijskem Postrežba pa taka... dobro tud; nogomet pri članih in pionirjih; strelstvo zavzema čedalje večji obseg in se je letos lepo uveljavilo tudi že pri članicah in pionirjih (streljanje z zračno puško) Poleg vsega tega pa nismo zanemarili telovadnih vaj k, so kljub temu redne kakor prej, oziroma se je njihovo število ur še povečalo Letos smo že sodelovali pri mnogih športnih pr.reditvah in nastopih. Naj navedem samo nekaj primerov: prj Titovi štafeti je letos sodelovalo na j večje število članov, članic, pion.rjev in pionirk od vse dosedanjih štafet. Udeležili smo se dveh Pokrajinskih zletov, in s cer v Celju in Kopru, sodelovali so vsi oddelki pri letnem telovadnem nastopu v Radečah ter prt teku osvoboditve v Radečah in Trbovljah z vsemi oddelki. Skupina članov z mornarskimi vajami je nastopila na okrajnem in republiškem tekmovanju v akademskih sestavah, poleg tega pa še v Zagorju ob priložnosti velike rudn ške proslave in občinskega pravnika v Radečah. Višek športnih sposobnosti pe so vsekakor predstavljale športne igre papirne ndutr je Slovenije k; so jih letot odigrali na športnih ‘gr šč h Papirnice To so bile od vseh dosedanjih petih D. F. se je v ponedeljek, 26. septembra, mudil v restavraciji »Pri liipi«, ki je v sestavu gostinskega podjetja »Turist« v Trbovljah. V restavracijo j® prišel ob 12.45, prepričin. da bo postrežen na način, kakor se to spodobi v socialističnem gostinskem obratu. Pa se je bridko zmotil. Natakarica je resda takoj prišk k njegovi mizi in ga vprašala, kaj želi. Naročil je kosilo. Natakarica mu je povedala, dz imajo za kosilo gobovo z mesom in je bil zadovoljen, prosil jo je edinole, da mu namesto rdeče pese prinese zel-nato solato. Juha je kmalu priromala nti rfiizo. Na makarone je moral čakati približno 10 minut. Sled- odigranih športnih iger naj-Ce i uspešnejše. Ce pri tem le mimogrede omen mo dosežena tri prva mesta (lahka atletika, nogomet in kegljanje) eno drugo, dve tretji mesti in v skupnem pla-smanu III. mesto, je to za nas vsekakor velik napredek in priznati moramo TVD »Partizanu« največjo zaslugo za tako oči viden napredek V letni sezoni so se vrstila tudi razna društvena tekmovanja, na primer v odbojki, namiznem tenisu ter plavanju mej domačo :n sosednimi ekipami. Napredoval; «mo tudi v pogledu vzgoje novih vaditeljskih kadrov. Na krajšem vaditeljskem tečaju sta bila člana in dve članici Pr.pomn‘mo še, da imamo v društvu urejeno administrativno in blagajniško poslovanje m da se tedne udeležujemo vseh sej okrajne zveze. To b) bilo v grobih obrisih prikazano delovanje društva in upamo da bomo po začrtan; poti šli še dalje, novim uspehom naproti njič mu jih je prinesla, poleg njih pa tudi rdečo peso... Vdrugič jo je prosil, m j mu namesto rdeče pese raje prinese zelnato solato. Vzela je krožnik s peso in ga odnesla v kuhinjo. Tu se je mudila nekaj časa, nato pa je prišU k točilni mizi. Ko je D. F. videl, da njegove zelnate solate m od nikoder, je natakarico pobaral zanjo, se je ti ko j spomnila. Skozi okno je zaklicala v kuhinjo: »Teta, dajte, zelnato solato!« — Zelna-ta solati, je slednjič priromala na mizo... D. F. se ni mogel vzdržati pripombe: »Take postrežbe še nisem videl...« Natakarica je odvrnila: »St j je boljše, da ne...« Vsak komentar k tej pripombi bi bil odveč! Ker to m osamljen primer, je vredno, da se obdelodani v časniku. V gostinskih podjetjih je namreč še vedno precej ljudi, ki še zmeraj mislijo, da so gostje »nepotrebno zlo« .. -nc krize v središču. Odziv interesentov za zidanje stanovanjskih hišic je precej zadovoljiv; na upravni odbor kreditnega sklada je bilo vloženo že mnogo prošenj, na katere je bil odobren prvi obrok posojila in sicer v Trbovljah 30, v Hrastniku pa 31 delavcem in uslužbencem Ti krediti so zaenkrat odobreni za novogradnje in za dograditev stanovanjskih hišic — kolikor pa bodo pozneje na razpolago finančna sredstva, bo mogoče dobiti posojilo tudi za popravilo stanovanjskih hišic. Prvi kreditni obroki so posameznikom odobreni v znesku 50 do 200.000 din. Krediti se ne izplačujejo v denarju, marveč se likvidirajo le fakture za poslan material ter za izvršene obrtne gradbene usluge Posojila se po pravilih izdajajo za izgradnjo stanovanjskih hišic na področju centra rudnika Trbovlje, obrata v Hrastniku in novega rudniškega obrata na Dolu pri Hrastniku v oddaljenosti treh kilometrov. Iz sklada lahko dobi posojilo vsak član delovnega kolektiva rudnika v stanovanj sko-gradbene svrhe in sicer za novogradnjo ali dograditev eno- in dvostanovanjskih hišic, s pogojem, da se s to gradnjo poveča stanovanjski fond podjetja Ce sklad nima dovolj razpoložljivih denarnih sredstev, imajo pravico do kreditnih ugodnosti nrvenetveno zaslužni člani kolektiva in tisti, ki so v rudniških stanovanjih, ali pa tisti člani, ki jim podjetje ne more nuditi stanovanja. Posojila se podeljujejo na dolgoročno odplačilo, največ na 25 let in z najmanjšim mesečnim odplačevanjem v znesku 1500 din. Obrestna mera znaša 1 odstotek na leto Dograditev nove stanovanjske hišice mora biti skončana v roku 1 leta. novogradnja pa v roku 2 let. Cim je v taki stavbi dograjeno stanovanje sposobno za vselitev, je pogodbenik dol- Lepi izdelki na obrtniškem velesejmu v Ljubljani Minulo soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesno odprli obrtniški velesejem. Ni dvoma, da je obrtništvo važna gospodarska panoga, ki ima to prednost pred industrijsko, da izdeluje svoje zdelke mnogo bolj precizno, okusno in fino. Veličastni je slika, ki se nudi obiskovalcu nad množino in pisanostjo izdelkov. Menda ni proizvoda, ki ne bi bil zastopan na tej važni manifestaciji iti šega gospodarstva 380 razstavljalcev, med njimi lepo število tudi iz našega okraja, prikazuje svoje izdelke, ki so prave umetnine. V vseh izdelkih se zrcali hotenje izdelovalcev, da bi izdelovali odslej svoje izdelke mnogo bolj kvalitetno kot doslej. To je prednost, Id bo v bližnji prihodnosti imela pomembno vlogo. Ob tej prvi obrtniški razstavi je potrebno, da naglasimo pomembno vlogo obrtništva tudi v našem okraju. Se zelo nam manjka raznih obrtnih obratov. Ljudje morajo čakati na obrtniške usluge sorazmerno mjdalje. Ob vsem tem pt so le-te še tako drage da predstavljajo resno breme potrošnikov. Občinski ljudski odbori bodo morali resno razmisliti, kje najt; potrebna, sorazmerno majhna sredstva za ustanavljanje novih obratov, kajti končno bodo obrtni izdelki cenejši le takrat, ko bo obrtnih obratov dovolj. žan, da se takoj izseli iz rudniškega stanovanja na svoje stroške. Vsak interesent, ki je dobil posojilo, sklene z upravnim odborom sklada pismeno kreditno pogodbo ter predloži predpisano dokumentacijo. Tukaj je posebno važno, da prizadeti predloži listine o dokazu lastništva zemljišča, pri čemer je za interesente važno da to vprašanje predhodno pravilno uredijo Za dodeljena rudniška zemljišča je potrebno preskrbeti pri pristojnemu ljudskemu odboru (LOMO Trbovlje, LOMO Hrastnik. OLO Trbovlje) odločbo o dodelitvi zemljišča v brezplačno uživanje za nedoločen čas po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev m po navodilih za izvajanje te uredbe. Na osnovi te odločbe in na podlagi listine o določitvi upravnega organa potem okrajno sodišče vknjiži noveg- brezplačnega uživalca dodeljenega zemljišča in izda ustrezni sodni sklep. Ta sklep se potem predloži kot dokumentacija za sklenitev kreditne pogodbe. Isto velja tudi za zemljišča, dodeljena od ljudskih odborov — privatni lastniki gradbenih zemljišč pa morajo predložiti tudi ustrezne listine zemljiške knjige, to je izpiske »z zemljiške knjige, ki jih interesenti dobe na okrajnem sodišču. Pripominjamo, da je zemljiškoknjižna ureditev gradbenih zemljišč važna zaradi tega. ker se mora upravni odbor kreditnega sklada po predpisih za zavarovanje kredita in stavbe hipotekarno vknjižiti pri sodišču, sicer v nasprotnem primeru kreditna pogodba nima pravne veljave Kolikor prihaja za gradbeno zemljišče v poštev delitev kake parcele, je seveda potrebno predhodno izmerjenje take parcele po katastru in izdelava delilnega načrta, ki je edino veljaven za zemljiško knjigo. Katastrska služba bo pač morala kljub svoji obremenjenosti take primere obravnavati prvenstveno, da ne bo pri gradbeni akciji nepotrebnega zastoja. — Vse davščine, javna bremena in druge stroške, ki so v zvezi z dodelitvijo zemljišča in gradnjo, nosi graditelj, prav tako nosi graditelj vse stroške hipotekarne knjižbe pri sodišču Zgradbo mora. graditelj med gradnjo zavarovati pri DOZ na svoje stroške in polico shraniti pri upravnemu odboru kreditnega sklada Z vplačevanjem prične interesent, čim je hiša dograjena, ali pa najpozneje v roku, ki ga določa pogodba. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA) Ne pozabite: vsak naroč nik »Zasavskega tednika" je zavarovan! ta številka ;e natiskana na papirju tovarne rntopnpir;n Videm-Krškn Upravni odbor Okrajne gasilske zveze se je 21 p. m. prvič sešel v Radečah da se pogovori o organizacijskih vprašanjih in o nadaljnjem delu. Na seji so podali poročilo predsedniki občinskih gasilskih zvez. Iz teh je bilo razvidno, da so občinske zveze že pričele poslovati, vendar se le-te ponekod še borijo za prostore in inventar, tako v Hrastniku, Zagorju in v Brežicah. Izgleda, da si bodo gasilske zveze morale same nakupiti ves inventar in ostalo opravo. Resno je začela delati le občinska gasilska zveza Krško, ki bo v oktobru sklicala zbor vseh gasilcev Na tem zboru se bodo pogovorili o organizacijskih vprašanjih in o vsebini nadaljnjega dela Pozimi pa bo krška občinska gasilska zveza priredila strojniški tečaj, kajti posamezna društva še nimajo ljudi, ki bi znali ravnati z gasilskimi rekviziti Nadalje bodo tudi pregledali vse varnostne naprave, trgovine, skladišča in dimnike. Upravni odbor OGZ je med drugim predlagal, da se v kratkem pregleda finančno poslovanje, napravi analiza vsega članstva, opreme po društvih ter predvidene potrebe posameznih društev, da bi v bodoče siste- Pazimo na gozdove! Delo uprave za gozdarstvo v Brežicah Občina Bratite bo imela 11 krajevnih uradov matično oskrbovali društva. Težišče dela je torej na občinskih gasilskih zvezah. Okrajna gasilska zveza bo nudila le strokovno pomoč, dajala nasvete In moralno oporo društvom. Ker ima vsaka organizacija svoj cilj in določen program dela, si je tudi OGZ zadala nalogo za bodoče delo Strokovna navodila pa prinaša njihov bilten. Da pa bodo društva imela vso oporo pri oblasteh, mora biti njihovo delo obširnejše. Za ta program je dolžan skrbeti ves odbor. Delo pa mora sloneti na vzgoj nepolitični plati. Predvsem mora biti vsak gasilec član Socialistične zveze. V društvih pa bo treba odpraviti vse negativne pojave, ki kvarijo ugled in avtoriteto, ki jim gre. Vsak član gasilske organizacije mora biti prežet z napredno miselnostjo. Ob zaključku seje so še sklenili, da bodo v oktobru poslali pet gasilcev v podčastniško šolo v Medvode in to iz revirjev pet pa jih bodo poslali v novembru iz Spodnjega Posavja. Za gozdove, ki zavzemajo domala polovico površine v našem okraju, skrbe gozdarji v okviru okrajne uprave za gozdarstvo. To delo gozdarjev je na oko sicer slabo vidno in mi sadov tega dela ne bomo uživali, ampak šele naši bodoči rodovi Rast gozdov traja namreč tudi nad sto let, zato je delo naših gozdarjev posebno težavno, ker današnji posestniki mislijo, da raste gozd samo zanje Gozdna uprava zbira sredstva v gozdni sklad, skrbi za smotrno uporabo tega sklada in ga usmerja tako, da bi bilo to gozdovom ne glede na lastnino čimbolj v korist. Za dela v državnih gozdovih je določeno posebno podjetje in sicer Gozdno gospodarstvo ki ima svoj sedež v Brežicah. Za izvajanje vseh del v gozdarstvu sklepa gozdno gospodarstvo pogodbe z okrajno upravo gozdarstvo. Gozdno gospodarstvo kupuje tudi letos na panju, manipulira s tem lesom in ga prodaja. Med drugim je pomembno delo gozdne uprave, da skrbi za načrte za ceste, ki se gradijo iz sredstev gozdnega sklada in služijo predvsem gozdovom Izvršitev teh del je pod nadzorstvom strokovnjakov gozdne uprave. Samo letos je bilo porabljenih za gozdne ceste nad 9 milijonov din sredstev gozdnega sklada. Za gojitvena dela, ki jih v glavnem izvaja gozdno gospodarstvo je letos določen znesek 20 milijonov din Z novo upravno razdelitvijo Na drugi seji občinskega ljudskega odbora Brežice so med drugim sprejeli tudi statut občine Po statutu je predvideno 11 krajevnih uradov, in to: v Artičah, na Bizeljskem, v Cerkljah. Dobovi, Globokem, na Kapelah, v Krški vasi, Pišecah, Sromljah, Veliki Dolini in Brežicah. Ti krajevni uradi bodo imeli na svojem območju od najmanj pet do največ petnajst naselij. Predsednik občine tov. Kolenc je na seji seznanil navzoče odbornike z raznimi problemi, s katerimi se ukvarja nova občina. Najbolj pereče Je vprašanje prostorov Javno tožilstvo, ki je bilo doslej v zgradbi sedanje občine, so preselili v Vajenski dom. Kljub številnim premestitvam pa jim še primanj- kralj vzravnal pokonci, zbral gočnemu taearju ne bi bilo tre- zneje naj drži jezik za zobmi!« kuje pisarn za kataster, ki se bo vse moči svojega trhlega telesa ba tožiti, da mu je slaba pela! In izstopili so iz vrste med v kratkem preselil iz Krškega, in vzkliknil renče: »Meniš li, — In tudi mačka Krnjava, mi- ved Miško, volk Lakotnik in Prav tako nimajo pisarne za hinavka, da verjamem tvojim lostni kralj, sem sprejela do- maček Krnjav ter so se razsodnika za prekrške. Na občin- besedam, ki se ti sladke ko med cela spodobno. Naj le povč, ali vneto pritoževali proti Zvito-škem IZ) je 35 sistemiziranih cede iz ust? Zaman mi govoriš ga nisem hotela z vsem pogo- repki. Veliko drugih živali je mest, kar pa je vsekakor pre- o ljubezni in zvestobi, mene ne stiti, kar sem Imela dobrega v sledilo njihovemu zgledu: mer-malo. Od teh se jih precej vozi boš prelestila in prevarila! Le hramu in kleti. Pa prevzetno jasec Ščetine«, majčkeni Breče iz Krškega, ki so bili premešče- žlobudraj in se sladkaj, kakor .mijavkalo* je hotelo po vsej in pes Vaška, osel Sivec, kozel ni z OLO. Za vse te ljudi bo ti je drago, tvoje dejanje ln ne- sili nad miši navzlic temu, da Rogač in koza Meketača, zajec nujno treba prej ko slej dobiti banje je vendarle sama pregna- sem ga svarila, kar se je dalo. Plahun, bistrooka srna, rogati stanovanja, ki jih pa v Breži- nost. Nesramno si blatila ugled Zadene li mene krivda, ako jo vol, čili konj ln še več drugih, cah ni na razpolago. Nič boljše kraljeve krone, predrzno si sra- je izkupil za svojo prevzetnost? Prerivali so drug drugega, kajti ni z opravo pisarn; res je. da motila moje poslance. Grdo si — Jasno je ko beli dan, ml- vsakdo je hotel prvi razložiti so nekaj inventarja dobili od preplahtala Miška, mojega krv- lostni kralj, da sta Miško in svojo pritožbo. Sčebetaje so pri-bivšega okraja Krško, vendar to nega bratrana, in Krnjava si Krnjav le zaradi svoje zatele- vršele tudi ptice, na čelu kro-še zdaleč ne zadostuje potrebam, oslepila na enem očesu; moja bane pogoltnosti zašla v nesre- kar Čmuh in šoja Stražimira, kajti krajevne urade bo prav najboljša junaka si pripravila čo. O, seveda sedaj bi pa rada za njima gosak Vrtokljun, go-tako treba opremiti. v nečast in propast. Toda ne sladkosneda poslanca meni na ska Gaga in raca Patka, napo- Nato so izvolili pet ostalih od- bom ti še dalje nabiral ušes; rovaš zarezala vse, kar sta iz- sled tudi škorec Čebljaš, sinica bofniških komisi) in devet čemu bi neki poučeval roparico kupila za svojo objestnost! Vi Repačica In vrabič Prosogoj. To upravnih komisij. Izvolili so tu- rjavo, ki se ji maje za glavo!« pa, moj kralj, gotovo ne boste je bil šunder ln vrišč, čivkanje di sedem svetov in to: svet za Začuvšl te ostre besede je M- pripustili, da bi se Zvitorepka ln pivkanje, da ni bilo slišati splošno upravo ki šteje šest čla- sto® zadrgetala kakor šiba na pokorila za grehe drugih! Sicer lastnega glasu. A najbolj je nov. Predsednik tegs sveta je vodi; a vendar se Je še prema- pa napravite po svojem prepri- razgrajal petelin Grebenjak ter tov. Stanko Švajger. V svetu za gala ln vprašala neboječe: »Sem Čanju. Daei je stvar povsem njegove kure in picike; plahu-gospodarstvo 1e predsednik tov. U jaz kriva Miškove sramote? jasna in zame ugodna, vendar tali so s peruti jas kali, rahtali, Ivan Videnlč. Ta svet je naj- Ali se naj meni štejejo v zlo pristoji sodba le vam! V mojih hrketali in kokodajskali, kakor močnejši in šteje deset članov, budalostl, ki jih je užagal? Je besedah ni nikakega hinavstva; da je prišel sodni dan. In vse V svetu za šolstvo, kulturo to 11 sladkosnedežu bilo treba ka- ponižno pričakujem vaše raz- to razpaljeno besedičenje In prosveto je osem članov s pred- Uti mir In dražiti marljive če- sodbe, m»l moj kralj. Da me kričanje je bil0 naperjeno proti sednikom tov Antonom Pohar- belice v tihem domovanju? Saj obglavite, obesite za vrat, osle- Zvitorepki. Vsi so ji nabirali Jem na čelu Predsednik sveta ima vendar plena v izobilju po pite, razmrcvarite, živo pokop- ušesa, vsi so zahtevali njeno za komunalne zadeve Je tov dolinah in planinah! Čemu je Ijete ali celo utopite, scvrete ali smrt. Anton Rabzelj svet pa šteje šel torej iztikat za strdjo na na grmadi sežgete — vse ho- Pritožba za pritožbo se je sedem članov Tiv Niko Marti- dvorišče čebelarja? In zdaj naj čem voljno pretrpeti in drage razlagala kralju, novi ln stari novič je predsednik sveta za trpim Jaz, ker je oblizavi sne- volje umreti! V vaši oblasti sem, dogodki. Se nikdar niso na no-delo in delovna razmerja. Svet dec *a svojo predrznost Izkupil gospod moj ln kralj; kajti vi benem shodu toliko govorili, še za zdravstvo štele šest članov, rdečo kapo in zapravil rokavi- ste velik In mogočen, jaz pa nikjer tako strastno in razvneto, predsednik je pa tov Oton Or- ce? NI II zatrepan in močan sem majhna in slabotna. Moja Toda Zvitorepka ni bila zastran šanič Svet za socialno politiko Miško, naš Jami Junak*? Zakaj smrt vam ne bo v korist in ne izgovorov nikoli v zadregi Opra- žteje 6 članov nredseduje mu 56 ni torej otepe! sovražnlKov? v čast. A naj se sodba glasi vičevala se je tako lepo ln betov Martin Bajc Kmetavse ln tesarje in Čebe- tako Mi tako. Zvitorepka vam sedičila tako verjetno, kakor da Izvoljen je bil še sodnik za l*rje naj bi pošteno ožehtal in uklanja ponižno glavo!« Je vse sama gola resnica. Kar- orekrške. to sicer tov. Franc premikastil, pa zbil in spoprijel Tako jfe pravila Zvitorepka ln koli so pripovedovali Miško, La- Sepec, njegov namestnik pe tov “aj bi se bil kakor se takemu vse Hvali so umolknile; in sto- kotnik in Krnjav, vse Je tako Nikr, Martinovi { hrustu spodobi, ne pa da jo pil Je oven Belin pred vrste ter zasukala da je tožnikom kar Josin Brinar; PIONIRSKI KOTIČEK (Nadalievantei 22. Kraljeva sodba »klical na glas: »Zdaj se naj pritoži, kogar peče kakšna kri- Ko je to izustil, ee je jami sramotno pocedi po vodi. Mo- vica; zdaj je‘čas za to, a pe- sapo zaprlo. Jeziček ji je tekel tako gladko, da so se vsi čudom čudili, še celo njeni sovražniki Naposled pa je Grebenjak s svojimi pričami vendarle sprava lisico v škripce Zvitorepka je sicer trdovratno tajila vse, kar so pričali štirje petelinčki Kukurik in Kikravec. Kebček in Svetlorepček, »Nikjer,« je dejala lisica, »se ne verjame pričanju prič, ki so tožniku tako blizu v sorodu!« Toda Cujež in Pazi, ki »ta bila ugrabila mrtvo Brskljo lisici iz gobca, to sta bila možaka, poštenjaka od nog do glave to o njunih besedah ni bil«, nobenega dvoma. Ta dva sta nastopila zdaj proti Zvitorepki in sta razložila vse po resnici ln pravici, kako sta zasačila roparico na samem kraju. Tem kremenitim besedam tudi Zvitorepka ni mogla kaj; kar sapo ji je zaprlo. (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 37. številke Rešitev naše nagradne dopol-nilke iz predzadnje številke našega lista se glasi: KRT, HRT, VRT, PRT. Strogi žreb je prisodil nagrado za rešitev te nagradne uganke Faniki URBANC, učenki II. c razreda gimnazije, pošta VI-dem-Krško, in Veri SUTAR, učenki VII. razreda osnovne šole, Križe, pošta Studenec Obema bomo zaradi oddaljenosti od Trbovelj poslali knjižno darilo po pošti Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb to pot ni bil naklonjen, za poslane rešitve prisrčna hvala! UREDNIŠTVO Nagradna bssedna obratnica za picnirje Pozimi te greje — * ko jo obrneš, iz soda se smeje. Ce boste uganili to besedno obratnico, nam prinesite ali pa pošljite rešitev po pošti do nedelje, 8 oktobra, opoldne Tudi tokrat bosta dobila dva izžrebana rešitelja uganke za nagrado lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru navedite svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, ter kraj in pošto, kjer ste doma UREDNIŠTVO se okrajna uprava za gozdarstvo kot okrajna ustanova razformi-ra. Njeno delo bodo v glavnem prevzele revirne gozdne uprave (po komunah), ki se bodo morale čimprej ustanoviti ker postajajo gozdovi vsak dan važnejša gospodarska veja k> je v narodnem gospodarstvu zelo donosna. Ing S A. iz Hr^sSn ba Delavski svet Steklarne v Hrastniku je nedavno zasedal Uvodoma je podal izčrpno poročilo predstavnik odbora za ustanovitev steklarskega muzeja Lojze Hofbauer Ker bo Steklarna praznovala svojo 100-letnico šele leta 1960, je delavski svet sklenil, naj se steklarski muzej odpre že pred proslavo stoletnice Vendar pa je problematično vprašane prostorov. Po daljši razpravi se je delavski svet zedinil in soglasno pooblastil upravni odbor podjetja, da v tem pogledu sporazumno z muzejskim odborom pretehta nastalo situacijo in določi način, kako naj se to vprašanje v celoti uredi in reši. Delavski svet je nadalje odobril delo upravnega odbora tovarne in sicer: upravni odbor je pretekli mesec obširno razpravljaj o tekoči in splošni problematiki v podjetju Vseskozi je držal v evidenci kočljiv finančni položaj tovarne ter je sproti proučeval potrebne ukrepe za pravilno ureditev gospodarskih poslov Odobril je tekoči mesečni proizvodni plan za 472 ton steklenih izdelkov Uredil je vprašanje pavšalnega honoriranja nadurnega dela za uslužbence, ki morajo spričo načina dela neogibno delati tudi preko službenega časa. Odobril je nadalje potrebne ukrepe glede pomanjkanja vagonov in glede pomanjkanja nekaterih surovin za proizvodnjo stekla. Glede bližnjih odjemalcev steklenih izdelkov je sklenil, naj le-ti s kamioni pridejo po naročene izdelke Prav tako je delavski svet spričo pomanjkanja sode sk'enil da se z njo varčuje, enako naj v tovarni v večji meri uporabljajo za napravo novega stekla razbito steklo Ker v zunanjem obratu podjetja primanjkuje delovnih moči, in sicer v glavnem zaradi nizkih mezd. je delavski svet sklenil, da se tem nekvalificiranim delavcem povišajo plače. Upravni odbor podjetja bo OLO Trbovlje predlagal štipendiranje še po enega študenta na Tehniški visoki šoli za kemijo in strojno stroko, enega pa na Ekonomski fakulteti dva dijaka na Tehniški srednji šoli za kemijo to tri dijake za elektrotehniško stroko Vodstvu podjetja se ie posrečilo izmotati to plačilnih težkoč zaradi nerednega plačevanja faktur Delavski svet je končno odobril predlagano ureditev raznih manjših vprašanj v tovarni tako n. pr-nakup pisalnega in računskega stroja za pisarne prav tako stroja za slikanje stekla itd. Ob tej priložnosti je delavski svet odobril nakup zemljišč posestva Guerre ob Savi, ki jih tovarna potrebuje za graditev delavskih stanovanj. Sklenil je tudi, da se delavcem in uslužbencem razna popravila v stanovanjih zaračunajo brez režijskega pribitka in dobička Edgar VVallace: 20 MELODIJA smrr? »Toliko bolj pa mi je žal,« Je gospa Cathcart povzela besedo, »da ti ne morem vrniti ovratnice.« Mlada žena Je debelo gledala mater. »Kaj, kako? Kaj misliš pravzaprav s tem. mati?« Je vprašala. Gospa Cathcart se Je namerno Izogibala njenim pogledom. »Imela sem izgube na borzi,« Je rekla. »Mislim ti veš, da nama je oče zapustil ravno toliko, da bi se s stradanjem nekako prerinili skozi življenje in da se Imaš z* vse razkošje to udobje, ki si ga uživala, zahvaliti samo mojim osebnim naporom. Pri Ca nad lan Paciflcs sem izgubila veliko denarja.« Je odkrito priznala. »No — in dalje?« Je vprašala mlada žena, kaj bo sledilo to pripravljena na najhujše »Pri nekem borznem posredništvu sem imdia sedem sto funtov izgube,« je nadaljevala gospa Cathcart »In sem za kritje zastavila tvojo ovratnico.* Mlada žena je globoko vdihnila zrak »Seveda sem Imela namen, da dolg čimprej poplačam In dobim ovratnico vrnjeno, toda zgodila se je nesreča: vlomili so v blaga NA L MEDNARODNI RAZSTAVI VIN V LJUBLJANI JE PODJETJE IjubljanH, Frnnkopnnskn II PREJELO 3 ZLATE. 9 SREBRNIH IN 7 BRONASTIH MEDAJL TER S TEM V VELIKI MERI PRISPEVALO K USPEHU JUGOSLOVANSKIH VIN NA RAZSTAVI ZAHTEVAJTE POVSOD LE VINA Z NASO ORIGINALNO ETIKETO TER SE PREPRIČAJTE O KAKOVOSTI NAŠEGA BLAGA DELOVNI KOLEKTIV STROJNE TOVARNE pozdravlja »Posavski teden« ter se priporoča za ogled svojih izdelkov na razstavišču »Posavskega tedna«. — Projektiramo, proizvajamo in montiramo transportne naprave za suho in mokro sepanranje, opreme rudnikov itd. m...1 ' — TO _ ' H« DNE 2 OKTOBRA LETOS BODO KRONANI VSI NAPORI ŠTIRILETNE IZGRADNJE KOLEKTIVA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA VIDEM-KR5KO S PRIČETKOM OBRATOVANJA NOVE TOVARNE ČASOPISNEGA PAPIRJA. S TEM JE IZPOLNJENA OBLJUBA, KI JO JE DAL KOLEKTIV, KO MU JE SKUPNOST PRED ŠTIRIMI LETI ZAUPALA TAKO ODGOVORNO NALOGO, KOT JE IZGRADNJA NOVE TOVARNE. Časopisni papir smo morali do sedaj uvažati in trošiti zato letno ca. 2,00 0.000 dolarjev, kar je predstavljalo za naše gospodarstvo občuten izdatek. S pričetkom obratovanja nove tovarne se bo ta velika postavka naše uv ozne bilance zmanjšala. Poleg kritja domačih potreb bo omogočeno tudi izvažanje proizvodov te nove tovarne. Gradbena dela, kakor tudi montaža strojne opreme je bila izvršena, čeprav včasih v najtežjih okoliščinah, v rekordnem času. Ogromen stroj najmodernejše konstrukcije bo noč in dan vsako minuto proizvedel 350 metrov dolg in štiri in pol metra širok trak časopisnega papirja. Novo zgrajeni oddelek brusilnice, lesočistilnice ter znatno razširjeni obrat celuloze bo skrbel za surovino, za nemoteno in neprestano obratovanje papirnega stroja, poleg tega pa bo našim papirnicam nudeno več kvalitetne lesovine in celuloze. Kolektiv bo kot do sedaj, tako v bodoče vložil vse svoje sile za čim prejšnjo polno izkoriščanje proizvodnih obratov, za čim nižjo ceno ter višjo produktivnost S tem bomo doprinesli k izgradnji našega socialističnega gospodarstva, znižali cene in pomagali pri dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi vse Jugoslavije. Vse sile za socializem! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA V1DEM-KRSKO ZADRUŽNIKI, DRŽAVNA POSESTVA, KMETOVALCU Na razstavišču »Posavskega tedna« v Brežicah sodeluje tudi specializirano zadružno podjetje za oskrbo kmetijstva z reprodukcijskim materialom \GROTEHNIKA LJUBLJANA, TITOVA 19 Razstavljamo razne kmetijske stroje, nudimo vam umetna gnojila in zaščitna sredstva po najugodnejših cenah, nudimo vam pomoč v tehničnih in strokovnih vprašanjih glede mehanizacije kakor tudi kemizacije našega kmetijstva. Obiščite nas na razstavi »Posavskega tedna«, kjer boste dobili vsa potrebna navodila in pojasnila Splošno gradbeno podjetje $AWA VIDEM-KRSKO izvršuje vsa gradbena dela solidno in po zmernih cenah ter se pridružuje prireditvam »Posavskega tedna« Tovarna čokolade in UL er jev Brestanica nudi prvovrstne likerje in pelinkovce ter vse vrste čokolade. Prodaja in ogled v paviljonu »Posavskega tedna«. Specialiteta — naša mlečna čokolada >♦♦♦♦♦♦**