121. številka. Trst, v ponedeljek 28. maja 1900. Tečaj XXV ..Edinost'* rhaia enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob ♦>. uri rvećer. >"ar«ftiinH r.n«ia ! Za celo leto........kron za pol leta.........12 za četrt leta........ fi ra en me*»ec........ 2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez priložene naročnina «e uorava ce ozira. __ Po tobakarnah v Trstu ^f pro«lajejo posamezne številke po fi stotink <3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon fttv. H74I. Sdin ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edlaostl je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobi Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. v - Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema uprsivništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upruvuištvo, iu sprejemanje inserutov v ulici Moliti piccolo štv. 3, II. nadstr. Izdajatelj is cdjtrovorni urednik Fran Godnik. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. 7 0 sedanji taktiki avstrijskih Slovanov. •S tem aktuvalnim vprašanjem, o katerem so te ostopanjem X emcev in Slovanov glede obstrakcije. Pov2 d a rja, kako so se vsi Nemci — izvzemši j taktika ni našla prijatelja med ostalimi Slo-jedino-le nemške konservativce v katoliški vani, da-si bi bilo to koristno obema deloma. Kar pa se dostaje Jugoslovanov, je njih opravičevanje skoro komično. S tem, da ne obstruirajo s Cehi, hočejo doseči gospodarskih pridobitev. Ali kako hočejo doseči to parlamentarno, dokler češka obstrukcija onemogoča parlamentarno delovanje?! Tu naj bi bili Jugoslovani izbrali srečnejo, bolj logično in praktično pot in bili bi na boljem v moralnem in praktičnem pogledu ! Naj opazujemo postopanje Slovanov s ka-terega-koli vidika, prepričuje nas vnovič, da smo še daleč od polne solidarnosti. Prijatelja se spoznava v — nesreči in mladočeška ti boji v primeri z našimi sedanjimi boji, še vedno prava igrača, iz česar izhaja, da ne morejo imeti pravega umevanja za naše polože nje ter se jim zdi marsikaj neverjetno in naše tožbe pretirane. V dokaz naj Vam služi sledeči slučaj : Pred par leti sem bil na agitaciji v Pomjanu, torej v Istri. O tej priliki sem se sešel s trojico duhovnikov narodnjakov. Od teh sta bila dva iz Kranjske. Eden teh gospodov mi je, doznavši, da sem zaupnik društva «Edinost», rekel: «Ko smo bili da so ga pregovorili, naj ostane še dalje na sedanjem mestu. Koliko se upa tak človek, ako je res duhovnik po božji volji, bi lahko povedal on sam, kakor tudi njega župljani, ki so postali večinoma povsem drugačni, odkar je on med njimi, neg"o so bili prej. Ta dva duhovnika naj bi povprašali gospodje, kaj se to pravi : boj obmejnih Slovencev I Vprašali pa bi lahko tudi nekega dru-zega gospoda, ki živi sedaj v Ljubljani, kako si je moral nekoč, kakor agitator — ker se ljudski stranki, ki pa tudi zvesto stoji na straži nemških interesov in hoče za Nemce vsaj nekako moralno zgodovinsko prednost — združili v obstrukciji, ne menč se za to, da Naj se je že grešilo tu in tam, vsakako je bila velika pogreška, da se Slovani, vštevši Cehe, niso zediuili v taktiki. Ta deficit bo na še v Ljubljani in smo dan na dan čitali le o mu je od strani nasprotnikov grozilo z napadih na obmejne Slovane, se nam je to {smrtjo — celo brado odrezati, da jadikovanje že nekako gabilo ter smo z ne- g a niso spoznali!!! kim nezadovoljstvom porivali Vaše liste od i Od srca sem torej hvaležen gospodu s sebe, uverjeni, da je vse to jadikovanje — Kranjskega, ki je v Vašem listu opominjal samo pretiranost! Vsi smo bili enega mene- rojake, da ne poznajo razmer obmejnih Slo-nja in pravim vam, da smo Vas — obsojali! vencev, zbok česar jim delajo krivico, mesto škodo ne le za sedanji konkretni slučaj, mar- Sedaj pa, ko živim tu le nekoliko mesecev, da bi jim pomagali ! Bojevnik, njih {»ostopanie nikakor ni opravičeno pred itudi za bodočnost. I n moralna škoda sera se ptepričal na svojo žalost, da ste še Audiatur ef alfera par S! Iz Gradca sodnim stolom narodne pravičnosti. u te g n e n a j h u j e zadeti ravno šib- vse premalo pisali, daje tu mnogo hujše, smo prejeli iz dijaških krogov: V imenu Kako vse drugače postopajo sedaj Slo- keja slovanska plemena. Denimo, da nego sem mogel sklepati celo pa vaših ob- ravno navedenega gesla Vas prosim, da daste vani! Vse slovanske stranke priznavajo, da Slovence ali naše Hrvate zadela slična sojanih jadikovanjih, da je, z eno besedo, tu prostora nastopnim vrsticam: se j. Čehom z odpravo Gantschevih naredeb krivica, kakor se je zgodila narodu češkemu, tak boj, katerega moraš videti na licu mesta Velecenjeni g. urednik! Bog me, da no- zirodila ne le velika krivica, ampak tadi hudo j ali b> ^ ta poslednji ne spominjal z grenkobo — ker se opisati ne da! i ćemo usiljevati Vam svojega mnenja, ali ni žaljenje. Vzrok češki obstrukciji je torej tako na sedanje |»ostopanje Jugoslovanov inSlova-rekoč kvalitativno veei in globlje segajoči in nov sploh, s čemer bi bil oslabljen v energiji, Čehi so posegli |>o nji, ker ni bilo dru- s katero nam hoče pomagati?! Ta priprosti Tako je sodil gospod že po par mesecih, nam možn« molčati na preveliko krivico, ki proživljenih v naših razmerah. Ali kmalo na | se godi prof. Štreklju v slov. javnosti in ka-to je doživel še hujše — na lastni koži, ko tero še naša poštena »Edinost« vtrja in raz- zega sredstva! I pomislek že kaže razločno, kako se maščuje gaje prodana druhal dejanski napadla in ga širja. Ali ste kedaj čitali oni osodepolni Stre- Pričakovati je bilo po takem, da se nad narodi' ako Proti krivici ne postopajo brutalno pretepala na javni cesti, samo zato, kijev stavek in primerjali, kaj mu tu ta ne- ' so slovanski srečni »Narod« podtika. Gorostasnejega proti- slovja si ne moremo misliti. In kaj more ubogi Štrekelj za to, da to »Narodovo« spako vse slovanske skupine proglasijo *>lida™>> sosebno, ko si stoje blizu in potre- ker je vzkliknil «ŽivioN, ko solidarnimi s Čehi. Pa še več: da se lnljej° medsebojne pomoči. odpadniki kričali «evviva» ! ! /jedinijo ž njimi tudi glede sredstev Slovani Avstrije so v prejšnjih letih — Ob gori omenjeni priliki je rekel dalje, opozicije! Tega je bilo pričakovati tem tako vključuje članek v »Sudslav.sches Echo« da u b]lo da w prišli tu sem le za slastno »Tagespošta« in »Piccolo«uporabljata?! lM>lj, ker so si slovanske skupine - vzlic ~ *rešili eden i>roti druSenill> ker niso po- ^ ^ ygi oui ]jub|jailski mejsebojni «bo-razlikam v ,-rogramih in prizadevanjih — st°*>ali tJ,kt^n° ^injeni, in ta greh ponav- jevuiki, ene in druge stranke> ker le tako >x>lj sorodne, nego pa nemške. In vedar so j ^ danes- °n' se imaJ° Sled<5 tektlke bi izvedeli, koliko posla imajo tukajšnji nazadnje pustile na strani vse razlike in, zdru- raarsikaJ llčiti od črncev, ako nočejo, da rodnJakl jQ g kakim sovragom se jim je boži v še se v obstrubciji, niso vpraševale, v kateri nJib *»li(la™<»st ne ostane> že ne Prazna jevati. Dodal je še: In gotov sem, da bi ta deželi je vzrok odporu njihovemu. Vse dru- Ue8eda' *,a vsaJ -iako Pomanjkljiva. Al. pa se hjp 7ginol bratomorni boj ter bi na njega gače je v Slovanih. Poljaki so hitro obsodili morda smemo nadeJati> da v J«»J> ko se mesto stopil - boj za obstanek na- državni zbor snide na novo, popravijo zopet, rojaj obstrukeijo in so pustili Cehe }»opolnoma na cedilu ter so jim celo grozili z razpadom desnice. Jugoslovani pa so se pokazali omahljive na mnogokatero stran ter so skušali svoje vedenje opravi- kar so grešili sedaj ?! -^L - Ta narodni mučenik je moral iz ozirov Za te žalostne posledice je edinoma — postopanje »Narodovo« odgovorno in naša popustljivost, da ne rečem kaj h njega — najmanje pa Štrekelj, a Vi mu še očitate, da bi bilo bolje, če ne bi bil ničesar napisal ! Slovenci bi morali I>iti res srečni, da se v prepiru naših pravopisnih diletantov oglaša j avtoritativen srlas učenjaka Streklja. Kak ton . * naj ubere Štrekelj proti taki brezznaČajui »polemiki :, ne vem! Vsi napadi imajo le ognu- na svoje zdravje zapustiti mesto med divjaki ... v VTf«+n 9± mo'.o i<»nn ' . 1 • L - J • ui-v- - sno strankarsko lice in nase slavno dijastvo, s-1. maja ijuu. m 8e sedaj nahaja v neposredni nasi blizini, . » . ~ . . • , j i- j i • vu- i * a- tlasi se popolnoma strinja s Strekljem in uvi- Ne poznajo primorskih bojov! meti ljudstvom, ki ga ljubi — kar on tudi , \ f J ... deva krivico, se radi same »liberalnosti« ne riti z gospodarskimi potrebami. Najlepše pa Pišejo nam: Oe je kedaj kdo govoril golo zasluži v polni meri. je to, da so Čehi sami skušali opravičevati resnico, jo je gotovo govoril vas dopisnik si Drugi vrli narodnjak, ki je istotako du- ul>a na"t<>l>ltl-druge Slovane, le da bi teh poslednjih ne Kranjskega rekši, da mlada generacija v osred- hovnik, je v oni čas, užaljen v dno duše, nji pokrajini nima pravega zmisla za boje tudi izjavil, da ne more več, ter da pojde Ali je tako jw>stopanje možno imenovati obmejnih Slovencev v glavnem zato, ker v raje med divjake v Afriko, nego da bi še; solidarno? Poljsko, plemstvo bi hotelo celo, prvo ne vedo, kako teški so bili narodni boji,! nadalje ostal med zaslepljenimi — brati!!! Politični pregled. TRST, 28. maja 1900. naj bi Cehe kaznovali, mesto da bi jim po- ki so jih morali biti njih lastni predniki v Ali ker je mož zdrav in neobhodno potreben K položaju. Ze par dni sem se je go-magali s skupnim nastopanjem! j»olminolem času in ker ne vedo, da so bili tam, kjer je, se je posrečilo našim prvakom, vorilo o namerjanih novih predlogih, ki se ———ga —— -- Brzojavka ni prinesla čestitke in dobre j brez solz so jej strmele pred-se v kot. Roki razlike stanu in vere. Kraljevski notar, da-si P O n L I S T E K. Pri stari cerkvi. Hrvat.-ki spi?««! K s a v e r Pandor G j a I s k i. Na slovenski preložil M. C—č. Kavno so hoteli, da se z očetom, zaročen- vse njegovo imetje. I^evav je sklenil za njega «'em, pričami in notarjem poda v stransko kupčije ki so bile veče, nego je starec niti mislil, sobo, da sestavijo ženitbeno pogodbo, kar je Sedaj se je stresel tudi -mladenič. Skoro stopil v sobo zaprašeen človek, ki je izročil uničenje stal pred starcem. Ali hitro se je želje k venčanju. Bila je vest od borznega sta jej obnemoglo padli k stegna m. Vso veliko agenta — ali strašna vest. Salamon je izve- bol mlade duše njene sem čital sedaj v iz- del, da je v kupčiji na termin zgubil silno mučenem licu, v tem obupnem držanju. V veliko svoto — gotovo večo, nego - li znaša se je bil pokristijanil, je skoro najbolj žaloval. A za njo, zapuščeno radi pustega denarja, se ni brigal nikdo. Celo tako so govorili teh nategnenih linijah obraza, v tem daljnem vsi, da je Levav postopal, kakor gre, posto-pogledu sem čital povsem jasno vso nesrečo | pal kakor resen in pošten človek ; saj da je njeno, ki jo trpi vsled spoznanja, da jej zaročenec ni bil oni človek, kakor ga je gle- mislil vzeti bogato zaročnico, nikakor pa ne siromašnega dekleta. Da — da — pošteno je dala v svoji duši in si napravila sliko o njem. postopal — saj tako je pustil upnikom vsaj brzojavko. zavel. Ulovil je brzojavko iz Salamonovih rok,; Dobro sem čutil, kako težka in žalostna bol; ono, kar bi bili gotovo potrošili na poroki. In zopet čestitka! — je šepnil zaro- jo prečital — pa zopet prečital ter jo potem lega sedaj na to mlado, toli žarko in iskreno, Začuvša take besede se je deklica stresla čenec zaročnici z nasmehom, gizdavim in sa- položil na bližnjo mizo. In tedaj seje vspel ljubeče srce. Videl sem, s kakim viharjem in je s prezirljivim pogledom šla skozi družbo. mosvestnim. visoko po konci, preletel z očmi vso družbo, vihrajo sedaj v notranjem te duše hkratu Tudi Salamon je v prvi hip hotel vreči in se potem, dostojanstven v vsem držanju j sram, gnus in nesreča.- Gledal sem, kako jej brzojavko med druge pismene čestitke na mizi in strog — neizrečeno strog v licu, obrnil do in je nekako ponosno in samougajajoče pogledal na visoki kup, kjer so bila zbrana pisma in brzojavke. Vendar je vrgel nagel pogled na adreso. Ta hip je bil uverjen. da je brzojavka kupčijska in ne čestitka. Zato je zapustil družbo in je odišel v stransko sobo. Pretočen je bil v svojih opravkih, da ne bi tudi Salamo na s hladnimi besedami : — Vi boste u meli, gospod moj — je začel govoriti - sami boste u meli najbolje, da za-ine ni več opravka tu, ni prestora. Adieux gospoda — rnoj naklon mil »stive dame. — In odšel je iz sobe, a oko se mu niti v takih trenotkih najprej mislil na delo in za trenutek ni zaustavilo na zaročnici. Za par na dolžnost. A nisti minoli dve minuti in iz minut je bilo čuti, kako odhaja voz. Ropot sobe je bilo čuti grozen vsklik, obupen krik koles in železnih osij je še od daleč odmeval in klicanje Boga pravičnega. Vse je drvilo k s ceste. Odišel je — ženin. njemu — a «>n je stal bled, toliko, da se je držal na nogah; kakor nor je mahal po zraku t obema rokama ter z zmečkano depešo. Bil je to grozen trenotek za siroto zaljubljeno deklico. Kakov zgubljena je stala sredi družbe, lice se jej je nategnilo, a oči Vspela se jej je odlična, plemenita in vzvišena duša. Kako je v ta hip zazrla globok propad, ki jo deli od teh ljudi! Njena vzgoja, dobljeni nedogledna, globoka žalost lomi vso dušo in kako jej zopet vse telo pretresa zavest, da se izgubljena sreča ne povrne nikdar več. j nazori in udolbeni občutki — vse, vse jo je Kakor polomljena je spuščene roke od hipa J delalo povsem drugačno od teh bitij, ki žive do hipa s strastnim, obupnim pregibanjem vzdi-. v večno hladnem svetu Številk in dobička, gala proti nebu. i Občutila je ves globoki kontrast. In z neiz- In glej — v vsem društvu se ni našla rečeno užaloščenim in obupnim pogledom: z živa duša, ki bi seje spomnila in da bi le pomislila na njo. Kakor da ni nikdo uiti slutil, kake muke in kake bolečine mora sedaj trpeti to mlado siromašno srčece ! Nikdo ni imel ni jedne tolažilne besede zanjo ! Vsi so si ru val i lase in se tolkli ob čelo radi - gub-ljenega denarja — vsi — vsi — tudi oče — očmi, ki so izražale žalost in gnus, je obrnila bledo plemenito lice od vseh navzočih. Tedaj je zapazila mene, kako stojim tam v kotu. Tresenje in drhtenje mojih usten jej je povedalo vse. Z jednim dolgim korakom je bila pri meni. Obesila se mi je za rame, iu, ne govoreča mi ničesar, me je prijela in me od- tudi tete — in rabi — in vsi gostje brez vedla iz sobe (Pride še.) majo staviti Mladočehom od prijateljske strani in ki naj hi omogočili istim, da odnehajo ovi obstrukeije. Ti predlogi da so se hkratu objavili nemškim strankam s pozivom, naj Nemci privole v to. Z druge strani pa se je stvar slikala tako, kakor da so nekateri vplivni češki }>oslanei stavili nemškim tovarišem izvestne predloge. Hodi tako ali tako, ali nekaj mora biti na stvari, ker fakt je, da so se zaupniki nemških strank sešli danes na posvetovanje. O čem so sklepali in kaj so sklenili — v tem pogledu ni še nobenega poročila. (Glej brzojavke. Op. ur.) Iz avstrijske delegacije. V soboto je v generalni debati o proračunu mi-nisterstva za vnanje stvari, kakor smo že javili v brzojavkah , polemiziral delegat M a u t h n e r proti Cehom, ki hočejo, govore o stvareh notranje politike, izzvati menda kako izjavo ministra za vnanje stvari. Nasproti očitanju Kaftanovemu, da grof Golu-chowski gradnjo železnic v Mali Aziji prepušča Nemčiji, je govornik naglašal, da ima Avstrija v tem oziru še dovolj dela doma. Ekspanzivna politika Nemčije da koristi tudi nekaterim našim industrijam, ker Nemčija ne more sama pokriti vseli potreb novih tržišč. Govornik je za gospodarsko zvezo evropskih držav nasproti Ameriki, ki vedno več blaga uvaža v naše dežele. Govornik želi, da se kolikor največ honorarnih spremeni v prave kor zidate, da se pomnoži in v modernem zmislu razširi trgovinska mornarica ter izdatnejše podpira avstrijski Llovd. Vojna mornarica da nima le vloge, da brani obali, ampak je potrebna tudi za raz vitek prekomorske trgovine. Govornik je izrekel prepričanje, da trozveza ni omajana, ampak da bo obstajala še dolgo časa. Del. Pa c a k je izjavil v imenu Cehov, da so ( ehi segli po obstrukciji, ker so videli, tla so Nemci zmagali s to taktiko. Da-si so Nemci obstruirali tri leta, očitajo vendar še le sedaj — Cehom, da isti kalijo mir ter uničujejo obrt in industrijo. Cehi bi bili nespametni, če bi zahtevali, da naj se Nemce zatira: v to bi v Avstriji ne našli državnika. Razven tega stoji avstrijskim Nemcem v zaledju velika država. Čehi zahtevajo jednako-pravnost v deželi, v kateri so kulturelno in gmotno enako močni kakor Nemci, kjer imajo razven tega še večino. I)a Avstrija nazaduje, tega niso zakrivili Cehi, ampak tisti, ki jo v nasprotju z zgodovinskim razvitkom hočejo centralizirati in germanizirati. Ako bi se Cehom dovolila svoboda in razvi tek kakor Madjarom, bi isti ne bili le zvesti podaniki svojega cesarja, ampak bi iz svoje dežele napravili tudi mogočno državo čast Avstrije. Neinci sami še spoznajo blagoslov samostojne uprave. Cehi upajo še vedno, da v tem pogledu pride do s [ »o raz u m ljenja med njimi in Nemci. Ako bi bila oba naroda gospodarski zvezana, bi dosegli neverjetnih uspehov. Govornik je omenjal izganjanje Cehov iz Pruske Silezije ter je- naglašal, da se pri nas vse drugače |»ostopa nasproti nemškim delavcem. Slovanski narodi na balkanskem poluotoku na> sovražijo, ker podpiramo Milana. (Grof: Golueho\vski je tu zaklical vmes: »Ne!«)' Del. Paca k je nadaljeval: Vlada ga vse-kako {»odpira : in če tamkaj nastane vojna, lx> trebalo računati s simpatijami prebivalstva. Na Bolgarskem in Crnigori je ni stranke, ki bi bila prijazna avstrijski vladi. Kar se tiče tr<»zveze, nam take manifestacije niso potrebne, pač pa Nemčiji, da si osveži svoj ugled, ker je angažirana na vseh straneh. ! \ ttčeh slovanskih narodov trozvezi nič ne škodi bolj, nego, ako se ista prikazuje vedno kakor zavetišče nemškega gibanja v notranjosti Avstrije. Govornik želi pomnožitev konzulatov ter je vprašal ministra, kaj je s skle, »i konference v Haagu ? O vojni v južni Afriki bi bila najlepša prilika, da biti sklepi stopili v veljavo. Govornik je zaključil rekši, da Cehi prav ničesar ne zaupajo ministru za vnanje stvari. Jioli jih, da morajo sinu bratskega naroda izraziti nezaupnico. Dal Bog, da se stvari spremene ter da minister spozna, da ni storil usluge Avstriji, ko je pomagal podreti svobodoljubni češki narod. Mi ne pravimo: Avstrija mora biti slovanska, ali pa je ne Ih>! Ne, mi pravimo: pravična država, ki temelji na zadovoljivosti vseh narodov, bo mogočen branik nasproti vsem napadom z j desne in z leve. (('ehi so pritrjevali govor-vorniku). Del. K o z 1 o w s k i je naglašal, kako potrebna je politika miru, notranjega in zunanjega, izrazil je željo po mednarodnem varstvu delavcev in po ureditvi časa dela, nadalje. da se popolnita severna in južna železnica, oživi tržaška trgovina ter pomnože j kanali. Cehe je grajal, ker da se v boju za pravično stvar poslužujejo sredstev, ki jih i morajo kompromitirati. Poljski klub želi pošteno posredovati v dosego miru. Poljaki želijo premirje, o katerem bi se predmeti, ki so neobhodno potrebni, da ne zastane državni mehanizem, izločili iz obstrukeije. Z ministrom za vnanje stvari je seveda Kozlouaki docela zadovoljen. Del. grof Sturgkh je zavračal trditev V en ca j za, da je on, Sturgkli. na eerelu krivo informiral cesarja o abstineneiji Slovencev v deželnem zboru štajerskem. On da ni rekel, da slovenski poslanci niso imeli nobe- Orijentu, ki so bili pozneje pridruženi vodstvu |K>šte v Carigradu, in da je tej osebi dana naloga, da ustroji novo pošto v Skadru, potem pa res ni bilo vredno mučiti tako visokega uradnika, in še sosebno v vročini, ki se bliža. Še bolj smo se začudili, ko smo izvedeli, da je v družbi tega gospoda odpotoval v Orijent v službenih opravilih tudi poštni komisar dr. Mikula. Saj bi bili le-temu lahko izročili nalogo, katero ima g. dr. Garimberti in tako prihranili velike stroške. Dr. Mikula je dovolj zmožen in vesten uradnik, ki bi nega vzroka za tako postopanje. Oporekal je gotovo v splošno zadovoljnost rešil to na-trditvam del. V e n c a j z a, da se Slovence na logo. Štajarskem zapostavlja, ter pravil, da je za V visokih krogih priporočajo vedno, I Slovence v histnem interesu potrebno, da si ' naj se varči, ker so državne blagajne prazne, vodstvo pošte zgubilo 6 poštnih uradov v škili zabav, kar je bilo razvidno iz društveno •ohranijo nemški jezik v svrho kulturelne in gmotne povzdige. Končno je izjavil, da so Cehi v ! boju proti vnanji politiki docela osamljen;. kronike. — V novi odbor so bili izvoljeni : Anton Miklavec, predsednikom, Anton Nar-din, podpredsednikom, Ivan Svetina, tajnikom, Miloš Pahor, blagajnikom : Fran Sugan, Josip Bjeker, Josip Sušel, Dragotin Vekjet in Josip Cok, odborniki : Josip Pregarc in Vekoslav Kur.t, namestnikoma. — Po dovršenem občnem zboru je v novem prostoru gosp. Josipa Mi klavca mogočno donela slovanska pesem v oboe veselje in zadovoljnost. Vesti iz ostale Primorske. X Odbor p e v. društva » N a b r e-žina« je sklenil v svoji seji dne 24. t. m., da v nedeljo dne 1. julija priredi javno tombolo v Nabrežini. To se prijavlja v morebitno vpoštevanje o določanju zabav v bližnjih | vaseh. X Bralno društvo »J ti bi l e j c v dokler se ne napolnijo zopet z znanimi investicijami, katere ima dovoliti narlament, ako jih sploh dovoli. Tukaj pa, ko gre za ; .............., i i -i i m i* Mavhinju je odločilo, da svojo veselico »ri- Kolikor boli se zaletajo v trozvezo, toliko podporo visokemu uradniku, in sicer za di- J ' J [ , . , . . ,,, , , . • t -»t -i- • redi dne esne zveze Kamno-I olmin za dosta v- \ tem slučaju se dokaze tudi, da je 1 meseca m. 1. pomenijo katastrofo. Ako se ne doseže mir, bomo o sklepanju prihodnjih trgovinskih pogodb trpeli veliko škodo. Vlada naj bi, če treba, s kakim velikim činom na- , vj i• - lianje poštnih pošiljatev. omenjeni gospod provzrocil dovolj nemirov; J J 1 _ 1 *' j .. . Prošnje v teku jednega tedna na j»oštno in nezadovoljnosti mej uradniki tukajšnjega' _ J j & t j , i ii-i-i- i - - x in brzojavno vodstvo v Trstu, vodstva poste ter da bi bil ze skrajni cas, J j , - j . - . v j • — i X Kje so vandali? Mi smo že o da mu kje drugje poiščejo mesta. Nadejamo . . . . _ . '. , ^ . , , j mnogih prilikah, ko so italijanski listi radi pravila odločen korak v dosego miru. Vsaki se, da veleučeni gospod Grarimberti, ko do- , f ... , . , . ... , r , , ... , i činov, ki so jih storili posamicniki, n:i|>adali narod naj bi se v toliko udeleževal vodstva vrsi svojo nalogo, poda poročilo m sicer v ^ v 1 , . , ... , . * i . -i - , ' e a s t in dobro ime vsega na- poslov v državi, v kolikor to odgovarja po- nemškem jeziku, o čemer mu gotovo pomore | & (kakor večkrat dosedaj) svak-profesor, ki mu i ^ naroda; ogovarjali, da je tudi v našem , , . i- . j- narodu slabih ljudij, kakor jih je povsod, a je glede zuanja nemščine osvetlil lice tudi | J . . j j r menu iu moči istega. Del. W a c h n i a n v n je branil izdatnejše varstvo našim izseljencem, zlasti v južni Ameriki. Del. Paca k je dejanski popravljal nasproti K o z 1 o \v s k e m u, da se mu dobri na- \ pred g. svetovalcem Habbergerjem, kajti ta ne najmanj v italijanskem, a smo ravno radi , j .. . , , • „ tega slovesno protestovali proti takim pavšal poslednji ga je — kakor se slisi — pnpo- & . r . ročal za omenjeno potovanje. nim zasramovanjem. Zlasti glede grdega rna- . i • i i i- j ♦ - i ščevanja z rezanjem trt smo nedavno temu Iz tega bi sklepali, da na Dunaju znajo j J J zavračali laške liste — in smo se o tem njeno mesto učiteljice oziroma dveh j»od- , . . ^ - , - , . i- - ____.. ri J J , . .. dejstva in metati krivde na eontadim croati .: učiteljic. Prošnje je vložiti do 30. junija /-«".,• i j i- • J J - ( e si torej eden drugemu zgolj iz maščevanja 1900 potom šolskih oblasti na tržaškem na- . x , -- i - - _ / , 1 in v takih dimenzijah režejo trte, potem imamo mestništvu. dokaz, da je take vrste barbarstvo in vanda- lizem gotovo njih ljudem v krvi !! A mi smo toliko pošteni tudi nasproti nasprotnikom, da ne zasramujemo vsega naroda za to, kergreše sveti Poljakov o navzočnosti nasprotnika ne ceniti in nagraditi »zasluge in zmožno- . J 1 ' . i ^ •! i "i moeli sklicevati na italijanskega Vvanti«; — zdijo umestni. Cehi so storili vse, kar jebilojstic nekaterih nradnikov. ; , . . . . '} . n 3 . J \ n ■ • i i*s t - sv.. da je tako rezanje laska iznajdba, da so le mogoče. Obstrukeije so se poprijeli kakor Ruska vojna ladija -Imperator Alek- .... ,J , r 1 1 j i ■ - i • -i - m laski izgledi morda zaveli koga nasili po Istri sredstva proti obstrukciji Nemcev. sander II«, kije sedaj zasidrana v našem . , . ^ . . 5 J1 . 1 J . • - •»* j* j.1- m da je torei le lnternalna zloonost, ako laski Del. Gambini je »popravljal« (?!) pristaniscu, je bila sinoči di vno razsvetljena . , . J r 1 *' ' > . , t . - i • j - hsti s sklicevanjem na rezanje trt dokazujejo nasproti V e n c a j z u, da Slovenci in Hrvatje I povodom obletnice kronanja sedanjega carja. _ . . . ... ,. '! 1 • i ^k. y - i ¥ -VT • i - — nase ljarl)arstvo in nas vandalizem!! In lahko v deželnih zborih branijo svoje pravice I Občni zbor »Leffe Aazionale« seje . J • 1 , rp • i glej, prej, nego more l)iti nasj>rotnikom ljuoi», in koristi, kjer da imajo po zaslugi vlade vršil včeraj v Arco na Trentinskem. One & J/ 1 J' , . J J .'i ^ ,. ... , j. o, se ie dogodil zojiet slučaj, ki podkrepila naso celo privilegirano stališče!!! Ako! momente, ki bi morah biti tudi Slovencem J & \ ... ' ^ , . , j ji* i v ii "i,- trditev in stavlja nasprotnike na sramoto, pa vzlie temu ne dohajajo v deželni zbor, v i^led m spodbujo, hočemo zabeleziti; ...... J.. . . , ' J i .. . Italijanski listi javljajo s kislimi ol»razi, da so te delajo to le zato, ker bi hoteli nadvladovati tudi mi. . „ . J , dni v cv. Jjovrecu pa/.inatiskem Jjalu Jjanom po- pozabivši, da so oni v manjšini. Razpisane učiteljske Službe. Na nem- rezaU tn za skupno vrednostnad 2000 kron!! Za danes le jedno besedo gospodu del škili državnih ljudskih šolah v Trstu bo s j^j Lahom _ prosimo : In to llelu ravno kisle Gambiniju! Škoda, da mu ni kdo odgovarjal, početkom prihodnjega šolskega leta izpraz- . , ., . . . .... ' & j * i« t j ft & i obraze nasprotnikov, ker ne morejo tajiti tega kajti imel bi jako lahek posel, ker bi se * ' _»••__ . :------ lahko omejil na izja\n», da tako more govoriti le kakov politični — hansvuršt! ! S tem je bila razprava pretrgana. Poznanjski Poljaki v borbi za Llo.vdov pa ni i k »Semiramis«, ki je svojo narodnost- V četrtek je bil v Po- bil v sredo prispel iz Aleksandrije, je v so-z nanj u obilno obiskan shod poljskih mater iz boto zadobil dovoljenje, da se izkrca. vseh slojev; bilo je poljskih grofinj in drugih Povožen otrok. V Skednju je prišla, jc(linci v svojem _ barbarstvu! plemenitih dam, žen pravnikov, zdravnikov, v soboto ^-letna Karmen Fabiani pod neki ' _ trgovcev, fabrikantov, kmetov, rokodelcev in j tovorni voz, kije otroka nevarno poškodoval delavcev. Posvetovale so se, kako bi mogle na desni roki. VGStj IZ KTcinjSkG. svoje otroke učiti poljski pisati in čitati. Umrljivost v Trstu. Od' 13. maja do j * Ustanovitev ^Ljubljanske V sprejele so peticijo do dež. zbora, zahteva- vštevAi !9. raaja je umrlo 48 inožkih in 28 j kreditne banke« je, kakor posnemamo iz jočo: naj se v vseh šolah poljskim otrokom žengk> skvlpaj 76 oseb proti 66 v isti dobi ( >Slov. Naroda«, zagotovljena in začne ista poslo-veronauk ]»odaje v materinem jeziku: na- \ ianskega leta. Med njimi je bilo 20 oseb sta-j vati že dne 1. avgusta letos. Bančna poslov-rodnost otrok naj ne določajo rektorji in uči- j rfh (lo ] \eUh U do 5 let, 1 do 20 let, 3 do „ica bo v novi Grobelnikovi hiši v Spitalskih telji, ampak stariši sami: v vseh ljudskih ;.}0 \eU 4 do 40 let, 18 do 60 let, 16 do 80 ulicah. Posvetovanja, ki se je vršile dne 24. šolah naj se poljski otroci na vseh stopinjah let 3 nnd 80 let. Povprečna umrljivost je t. m. v »Mestnem domu«, udeležil se je tudi fakultativno poučujejo v poljskem jeziku; na xnnžala 03.5 <>d tisoč. Smrt je provzroeila su- zastopnik >Živnostenske banke«, s katere so-dekliških šolah, naj se pouk v poljščini, gica v 7 Uo]ezni v sopilih v 23, škrlatica v delovanjem se je »Ljub. kreditna banka kjer se je nedavno odstranil, zopet uvede ; j sltu-.aju, hripavica v 1 in enteritis v 1 slučaju, je vlado zaprositi, naj umakne svojo prepo- Vremenski vernik. Včeraj : toplomer ved brezplačnega poučevanja otrok in odra- (>|) - ||ri zjlltraj 17.0, ob 2. uri popoludne ščenih v jK»ljškem jeziku. To peticijo bodo ^ co _ Tlakomer 0|> 7. uri zjutraj 760 0 po ^ predjK in ob 8.30 neka stara kmetica povdarjala, kako so nek- \ ogeka oJ) ^ predp jn ob 3 Q daj otroei znali iM^ljski in nemški čitati in , j . . . , . popoludne. jtisati, sedaj '»a se ne nauče ni i»o iK»Ijski ni . ' A , . , . . ... J Dražbe premičnin, v torek, dne 2i>. jk> nemški. iSeaaj |»oseclajo otroci po šolah , , " . . .v . . . maja ob 10. uri pretlpoludue se bodo vsled brez vsake koristi in zapuščajo solo brez1 J ... naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- , vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: , v ulici del Trionfo 1, pohištvo: v ulici Zo-venzoni 4, pohištvo in stroji : v ulici Rossetti 3, kolesa (bicikli): v ulici Rossetti 16, pohištvo: v ulici Stadion 18, pohištvo: Corso 47 pohištvo; v Barkovljah 6, konj, vrv, ponton, iadija in voz. vsacega liaska za življenje. Tržaške vesti. Iz poštarskih kroirov nam pišejo: V torek dne 22. t. m. je — na splošno za-čudjenje uradnikov tukajšnjega vodstva pošte in brzojava — c. k, svetovalec Garimberti odjK)toval v Skadar v službenem opravilu. Oe je resnica, daje bila v ta namen izvoljena oseba, ne posebno zmožna v poštarskih opravilih, katera je bila zakrivila, da je tržaško Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji je imelo minolo nedeljo svoj redni občni zbor. V minolem letu je to društvo priredilo mnogo izletov in pev- ustanovila. NaroČilo se je pripravljalnemu odboru, da poskrbi za koncesijo ter potem skliče ustanovni občni zbor. * Darilo za rešitev življenja v znesku 40 kron je priznala deželna vlada kranjska posest ni ko vemu sinu Jan. Zebre-tu s Huj pri Kranju. Rešil je iz vode posest-nieo Katarino Bukovnik s Klanjca. * Prodajalnieo so zaprli trgovcu Višnarju na Starem trgu v Ljubljani. * V. narodna dirka kluba slovenskih bici k lis to v >L j u b j a n a«, ki se je vršila dne 24. t. 111. na ljubljanskem dirkališču je sijajno izpadla. Vreme je bilo nepričakovano ugodno. O vseh točkah dirke, in sicer I. Dirka p riče tn i kov (junjorjev) (prvi na mestu 1). Rebek), II. dirka gostov (prvi na mestu D. l^ebek), III. rekord vožnja (prvi A. Grassi), IV. vožnja na tandemih in na kolesih z več sedli (prvi Rebek-Strnad), V. vožnja s premijami Speil), VI. društvena vožnja (prvi Grassi) in VII. utešna vožnja, se je dobro vozilo. Najbolj je ugajala vožnja na tamleinili, ki je gleilalee, katerih je bilo loiH». kar presenetila. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode. * X a <1 v o j v o <1 a U a j n e r je prišel minoli petek zvečer v Ljubljano. V soboto ob 4. uri j top. je bil obed, na katerega so bili povabljeni 10. uri se-ismograf, ob pol 11. uri pa mestno dvorano. * Neznanega u t o pl j c n c a so potegnili iz Save j»oleg Zagorja. * Ogenj je u p e p e 1 i 1 22. t. m. mlin Mihaelu Burgerju v Št. Vidu pri Brdu. iver je bilo poslopje že staro in s slamo pokrito, se je ogenj tako hitro širil, da lukoviškemu ognjegasnemu društvu, Ki je takoj prihitelo na lice mesta, ni bilo mogoče kaj rešiti. Žrtev plamena je na žalost postal tudi mlinarjev »i-le:ni deček. Zgorelo je tudi več prašičev. Sumi se. da je zgoreli otrok, igraje se z žve-plenkami, zanetil ogenj, ki je zanj in za njegove stariše tako osodej>olen. Oj s tre ni, Hrastniku in Zagorju, da se niso pridružili stavkajočim trboveljskim tovarišem, ker so ti vstavili delo le radi poslovodje kons. društva, kar premogarje v omenjenih podružnicah trboveljskega rudnika ne tangira. Trboveljski delavci tirjajo, da se odstrani omenjeni poslovodja iz njihovega kon. društva : trdijo namreč, da jih je ta več let go-Ij ufa val in da se je jako su rovu vedel proti delavcem, kadar so v trgovini prišli v do-tiko ž njim. Nadalje zahtevajo, da se vsprejme v delo uradnik g. Dežman, katerega sta poslovodja in ravnatelj prem. družbe odslovila brez pravega povoda, nenadoma in brez potrdila odlmra delavskega kon. društva, ki Volitve v belgijski parlament. BRUSELJ 27. (K. B.) Ob 11. nri 45 min. po noči. Glasom poročil, ki jih je prejelo ministerstvo za notranje stvari o izidu LONDON 28. (K. B.) Lord Roberts brzojavlja včeraj iz Vereenigung-a: Danes v jutro smo prekoračili reki) Vaal ter taborimo sedaj na severni obali reke. Izgubili smo: o današjih volitev za komoro, je vladi zagotov-: ranjence, 1 mož pogrešan. General Baden ljena večina 10 glasov. Po\vel javlja, da je železnica med Buluuajo Novi svetniki. in Mafekingom zopet popravljena ter da do- RIM 27. (K. B.) Predpoludne se je vr- hajajo živila, šilo v cerkvi sv. Petra svečano proglašenje 77 mučenikov iz Tonkiga in Cochinehine svetimi. Slavnosti se je udeležilo mnogo občinstva. Položaj na Kitajskem. LONDON 26. (K. A.) Listi priobčujejo brzojavko iz Shanghaia, glasom katere so v Trgovina in promet. na Ogerskem. Vesti iz Štajerske. — Sola na Muti, ta naša narodna trdnjava na štajerski jezikovni meji. lepo pro-speva in st*>j; trdno. Ob otvoritvi o Veliki noči se je oglasilo toliko slovenske dece, da niso mogli vsprejeti vseh. Drugo leto bodo morali otvoriti drugi razred. Sedaj pa šolsko vodstvo prosi strokovnih knjig za učiteljstvo in poučnih ter zabavnih za mladino, da se bo mogla zasnuti prepotrebna knjižnica. Rodoljubi in mdoljubke ! spomnite se po možnosti rojakov na štajerski meji ! — Nemško zagrizenost kaže v pravi luči tudi ta-le slučaj : V Graški bolnici je dalj časa ležal neki koroški Slovenec. Vsaki dan je slišal, kako se je postrežnik hudoval in zabavljal čez nekega, v sosednji sobi ležečega kapelana. Nekega dne je bil Korošec že sit neprestanega rentačenja in razjarjen je vprašal postrežnika : «1 kaj hudega pa vam je vendar storil oni kaj»elan ?» «Er ist halt ein windischer Hund ! Und so oft i<*h einen \Vindisohen sehe, \verde ich wild!» (Slovenski pes je in kadar vidim kakega Slovenca, {»ostajam divij.) Ko mu je na to Korošec povedal, da je tudi on Slovenec, mu postrežnik ni hotel verjeti tega, češ : kako bo Korf»šee bindišar» ! Pa kdo bi se temu čudil, saj še ministri ne pojmijo in ne vedo tega, da na Koroškem žive Slovenci od davnib časov !! — Fanatizem nemških učiteljev rodi lejM.* sadove na polju vzgojevanja. Tak o so se učenci nemške deške šole v Ptuju, dne 19. t. m. ob s. uri zvečer, vračaje se z majnikovega izleta in stoje okoli svojega učitelja ustavili pred hranilničnim poslopjem v Ptuju, kjer je tudi nastanjeno c. kr. okr. glavarstvo, in kjer na vse grlo kričali: «Heil und Sieg, den Windischen den Strick !» — V |K»nedeljek dne 21. t. m. pa se je šolska mladina ol>eh nemških šol v Ptuju udeležila procesije k sv. Ožbaltu, a prišedši mimo sv, razpela, je rekel nemški učitelj deklicam : «Schaut, vrte unser Hergott traurig ist, \veil es ihm leid ist, dass cr die Windischen und Kroaten erschaffen hat!« ((rlejte, kako žalosten je naš gosj>od l»og, ker mu je žal, da je ustvaril tudi Slovence in Hrvate.) Heil! D11 — heul! Samo to l>; vprašali, kaj bi se zgodilo s kakim slovenskim učiteljem, ki bi tako grdo zasramoval Xemce ali Lahe in pa — Boga !! — Delavsko giban j e. Iz Trbovelj na Stajarskem nam pišejo dne 2G. t. m.: Sinoči je na. junija ; tega dne se prične posvetovanje o predlogi glede mornarice. Vladni turški komisar zbežal iz Egipta. CARIGBAD 27. (K. B.) Angleško po- Dne 21. junija 1900 predpoludne ob iuri bo na c. kr. okr. sodišču v Komnu v izbi št. o dražba nepremičnin : 3. 4. 6. 8. 10. 11.13.—15.18.19. 19l/2 20. 23. 25. 26. 28. 30.—34. 36.—41. telo vlož. 347 kat. obč. Stijak in 1. 2. 4.—7. in 11. telo vi. št. 593 iste kat. občine. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost na 5068 kron in sicer: 1. skupina vi. št. 347 ad Stijak 3005 kron. — 2. skup. vi. št. 593 ad Stijak slanstvo je dobilo včeraj poročilo, da je vr-, 2063 K. uprava j,ovni komisar turški v Egiptu A h m e d Najmanjši ponudek znaša sloni na skrbnem razdeljenju dela in na ne- M u k t a r paša odpotoval v Evropo, zapu- j 1. skup. vi. št. 347 ad zaupnosti. Jeden mož je, ki vleče črte, drug mož je, ki skrbi za vodoravne črte, tretji popolnjuje rubrike. Potem je eden, ki Muktar paša je to storil menda zbog nespo- kontrolira, da-li so navpične in vodoravne razumljenja 8 pala5o ter zaradi dolžne plače. vi. št. Stijak 593 ad tar paša odpotoval v Evropo, zapu- 1. skup. vi. št. navpične svoje mesto brez dovoljenja sultanovega, j kron. — 2. skup. To da je v vldiz-palači napravilo slab utis.' 1375.66 kron. Pod tem zneskom se ne prodaje. (Dalje na četrti strani.) 203.33 Novo orožje na Norveškem. CHRISTIANIA 27. (K. B.) »Storthing« črte dobro potegnjene, in zopet drugi je, ki kontrolira, če so rubrike dobro izpolnjene. Pa U) še ni zadosti, kajti potem prihaja še oni, je dQy(rfil soglasno en milijon kron za nove ki kontrolorja kontrolira, in zopet jeden je.■ bnB08trelne U)pe in s 55 glasovi proti 48 pol milijona kron kakor prvi obrok za utrdbo ki tega poslednjega kontrolira. Sto očes nadzoruje, kotrolira in legitimira vsako črko, vsako rubriko, vsaki podpis, vsako kontroliranje in vsako legitimiranje. In ob vsem tem kontroliranju kradejo zopet in zopet denar iz s i r o t n i š k i h blagajn!! Loterijske številke, izžrebane dne tek. meseca: Dunaj 39 19 61 Gradec 12 22 59 rti 70 26. 20 Q Brzojavna poročila. Dvorno žalovanje. Ch r i sti a nsn u d a Volitve na Francoskem. PARIZ 28. (K. B.) O včerajšnjih ožjih volitvah za generalni svet departementa Seine so bili izvoljeni: 2 republikanca, 1 nacijona-list, 1 bivši radikalec in 1 socijalist. Komunike v seji levičarjev. DUNAJ 28. (K. B.) Glasom objavljene okrožnice so se načelniki klubov levice v včerajšnji seji podrobno bavili s političnim položajem z ozirom na zopetno otvoritev parlamentarnega delovanja po binkoštih ter DUNAJ 28. (K. B.) Za princa Viljelma se zjedinili o predlogih, katere hočejo staviti Hessenskega je določeno šestdnevno dvorno strankam nemške »gemeinbiirgschafu o par-ža lova nje od due 30. t. m. naprej. lamentarnem postopanju. Sklenili so nadalje Pl. Beck v Piilju. jednoglasno, da storijo po otvoritvi državnega PULJ 28. (K. B.) Šef generalnega štaba vse potrebne korake, da podrejo opra- F. Z. M. pl. B e c k je včeraj prispel z Reke ' vičene želje Nemcev v okraju Lobosice. za tri dni semkaj. Vojna v juini Afriki. Občinske volitve na Dunaju. Kazmerc v Trausvaalu. DUNAJ 26. (K. B.) O današnji ožji CAPSTADT 25. (K. B.) List »Argus« j volitvi za občinski svet v I. okraju (notranje javlja iz Laurenzo Marqueza, da je trans-raesto) je bil izvoljen krščansko-socijalni kan- vaalska vlada začela izdajati papirnati denar, didat z 741 glasovi. Odposlanstvo upHvnih meščanov da je sve- Iz oserske delegacije. tovalo predsedniku Kriigerju, da bi se ndal. BUDIMPEŠTA 26. (C). B.) Ogerska Kruger je baje odgovoril, da imajo o tem delegacija je v današnji plenarni seji spre- odločiti poveljniki, jela načeloma proračun za vojsko ter začela Iz-pred Matekinga. 'specijalno debato, katero bo nadaljevala v LONDON 26. (K. B.) »Reuter« javlja j ponedelje < 1Z Warrentona včeraj : Boerci, ki so se po j Načelniki klubov levice osvoboditvi umaknili izpred Mafekinga, se ' DUNAJ 27. (K. B.) Načelniki klubov sedaJ pripravljajo, da deset milj proti vzhodu levice so se sešli ob 11. uri predpoludne v od Mafekinga preprečijo napredovanje An-posvetovanje. Konference so se udeležili po- gležev. slanci : Liechtenstein, Lueger, Gross, Pergelt, j AugleŽi prekoračili reko Vaal. Funke, Sturgkh, Schwegel, Barnreither in LONDON 27. (K. B.) »Reuter« javlja Kaiser. iz Taalboscha dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer: Nadvojvoda Ferdinand Karol. Boerci so zapustili reko Vaal. Njih povelj- MADRID 28. (K. B.) Nadvojvoda Fer- n;ki so se sešli v posvetovanje, da-li je dinanand Karol je odpotoval v Pariz. umestno nadaljevati vojno. Boerci se nahajajo Smrtna kosu. ! sedaj pri Mevertonu. ČRNO VIC E 28. (K. B.) Deželni posla- Poznejša brzojavka od istega dne iz Taal-nec in deželnega glavarja namestnik dr. boseha javlja: General French je včeraj pri Josip Rott je danes umrl. brodu Lindeqnes prekoračil reko Vaal. Da- Z Norveškega. nes so |>ešci na konjih pod Henrvjem rešili STOCKHOLM 28. (K. B.) Regent-pre- skoro ves most; samo en obok je uničen, stolonaslednik je odklonil sankcijo zakona o Boerci so se ustavili ob gori Klip-River. Vsi konzularnih davšč.nah, kakor ga je sklenil begunci soglašajo v tem, da Boerci razstre-norveški »Storthinge. Ijijo rudnike. 4 I 4 I J i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerkvi s?. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za grospode, gospe in otroke Poštue naročbe se izvrse v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster I I I I I » > I I I » » Velika zaloga soliflneia piištva in lapecarij Viljelma Dalla* Torre v Trstu Trs San Griovainii Mt. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo Proti kašlju, £rlotiolu; nriDavostl, upadaiun giasn, Kataru iti. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Preudiuijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. W pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik grotis in franko vsakemu na zahteTo. Jj Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se brod ali 2ele-znieo brei da bi se xa to kaj zaračunao. Carinska tarifa na Kitajskem. Londonski »Tiines« javljajo iz Pekinga, o odbor, keterega je imenovala vlada za revizijo carinske tarife, predložil v svojem poročilu, da se za izvoz ustanovi carina v znesku 5°/,, od vrednosti, a vozna carina, ki je znašala dosedaj izpod o°/0, zviša na lo°/o» to pa z ozirom na dejstvo, da o preoeaovi carine odpravijo nekatere davščine na pr. »likin« itd. Not podmorski kabel. Glasom nove nemško-angležke trgovinske pogodbe položijo še en kabel izmed Bremena in Liverpoola za neposredno brzojavno zvezo med obema državama; ta novi kabel bo zlasti služil živahnemu trgovinskemu prometu, ki obstoji med obema imenovanima trgovinskima središčima. Kabel položijo še tekom jeseni letošnjega leta. Troške bosta trpeli obe državi, vsaka polovico. Trgovinske vesti. Budimpešta 28. Pšeuica za maj K. 7-95 do 7'9S Pšenica za oktober K. *.G5 do J5.(X> Kž za maj K. 7"25 do 7 Iiž za oktober K. 7 "30 do7'31 Koruza za maj K. 5*58 do 5*59. Koruza za juli K. 5.60 do 5.62 Oves za maj K. 5.05 do 5.06 Oves za oktober K. 5 23 5 24. Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje omejeno, mirno Prodaja 11.000 mst. 5 st. cen. Vreme: zelo lepo. Hamhur? 28. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.50, za september 38*50 za december 39*— za inarc 39*50 Denar. Havre 28. Kava Santos good average ■411 maj 50 kg. frankov 45.75, za september 50 k. frankov 45.50. Dunajska borza dne 28. maja. .iaues pred rčeraj Državni dolg v papirju 96.95 97.65 v srebru 96.75 96.85 Avstrijska renta v zlatu 114.70 114.80 „ kronah 4°/0 96.35 95.20 Kreditne akcije . . . 711 50 715.75 London 10 Lsr. . . . 242.321/* 242.35 20 mark..... 23.66 23.66 Napoleoni..... 19.26 19.26 10 K n n i K * n * K * n Carl Greimtz jteffen Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze. zaklepe, železo za kovače in facon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, zelezne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in sledilna ognjišča Minjsk namizno in Mšiio opravo, železne meble in pred opjeni varne blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. pp SLAVIJA Domača obrt! Velika zaloga raznovrstnega pohištva iz dobrega in osusenega lesa iz tovarne pohištva v Solkanu Antona Cernigoj se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Mu renči) na desni strani cerkve sv. Petra. Svoji k svojim! !! Nezaslišano!! 191 predmeti)v za samo 2. gld. IO kr. 3 krasna pozlačena ura, j a rače d a tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etiti za smodke. 1 fino toaletim obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava za | testnih gumbov i/ double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz 0 koristnih pradmetov za gos j x «3 i nje. Imenovanih 1(.*1 krasnih predmetov razpo-' šilja samo za 2 golti. 10 kr. (ura sama stane | tolikof švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja. -<• sprejema nazaj v teku S dnij. Ilnstrovani ceniki zastonj in franko. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, P. t. članom £iavnBP oMa odU I. in II. (zavarovanje kapitalov za življenje in smrt) ki so sklenili svoja zavaronvaja v letih 1869 do 1894 pripada lO°|0 na dividenda. Dividenda izplačuje se V smislu § 3. pravil odd. I. II. na doslej veljavne police tako, da se odbije 10% Od zavarovalnine, ako zavarovanec ne želi, da se mu v gotovem denarju dopošlje. 10% na dividenda pripada brez izjeme na vsa zavarovanja kapitalov kateregakoli razkazila v glavnem odseku I. in II. oddelka, tedaj na zavarovanje za slučaj smrti za doživetje in na zavarovanje dote deci. P. t. Članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1900. že plačali, bode se omenjenih 10°/o v gotovini izplačalo; onim članom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, četrtletno ali poluletno, bode se odračuuevala dividenda s 1. dnem julija 1VMM) začenši do dne junija 1901 pri posameznih obrokih. Zavarovanci iz leta imajo pravico do dividende od zavarovalnine, ki so jo v tem letu uplačali. Ifeservni in poroštveni fondi banke „Slavije" iznašajo koncem leta 1899...........K 20.579.494 88 Od svojega postanka do konca leta 1899. izplačala je banka „Slavija" svojim članom zavarovanih kapitalov in odškodnin v vseh oddelkih :................ 62.922.942*86 Samo za leto 1899. bilo je izplačano p. t. članom dividende................94.656-98 Vse dividende pa so doslej člani prejeli......„ 716.541 28 kar je gotovo najboljši praktični dokaz, kako koristno je zavarovati se pri banki ..SLAVIJ" kot vzajemnem zavodu. Pri tej priložnosti opozarjamo najširje kroge na ugodne in cene tarife banke „slavije-. Zbirko najpripravnejših tarifnih razkazil za zivljensko zavarovanje radi na zahtevo vsakomur dopošljemo. V Ljubljani, v maju liKX>. Oeneralni sastop vzajemno zavarovalne banke „Slavije". Na prodaj je po zmerni ceni v krasnem položaji iia (ireti oh cesti na Pmsek ležeče do-sestvo (kampanja) s liiso. ^ospodnr-skimi poslopji, vrtom, travnikom in vinogradom s površjem 7 < > 8;_ sežnjev Slovenski kupci imajo prednost; mešetar ji so izključeni; natanjenejna pojasnila daje upravništvo « Edinosti'* * n x n * * x X X x x X x x n J? K X x x SAUNIG & DEKLEVA GORICA - nlica Mniiicipio 1. - GORICA < Mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PPATT", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izl)or dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočata z odličnim udana Sauni g & Dekleva. yqpppppppi; ulica Acquedotto S Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točn i, cene zmerne. Kreme. D/\f/\ Anil/ Cmam ima gostilno vulicilreneo ruiuuniK rrcin st 2 toči istrsbo dal_ matinsko iu belo vipavsko vino ter Steiufeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rahar PaIaT ulica Riborgo 5t. 2b. Velika ■ ■ zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarno. HQlJLj I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OlIDIol filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, koufetov, raznovrstnih sladčič v kosili in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 50, pekarna iu sladčičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno fino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarne. Anton Sorli priporoča svoji kavarn . »Commercio« in »Tedesco« 1 ki sti shajališči Slovencev. 2sa razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov. Trgovci. Ulica Barriera vecchia Št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Xa zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Fran Hitty Novak Mihalj Muha Josip Oglje in drva. v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! 31 lin na par. Valentin Skočir kjer melje vsakovrstne turščene moke. Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. pristojb Pohištvo. Prva slovenska izdelovalnica in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -,svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.) Nivilja. Slovenska šivilja se priporoča c. slovenskim goni gospicam. Točna postrežba. Nizke cene. spem Ulica Commerciale 12. IT. nadstr. V Gdrici. C. kr. prmligirani troji Civilni in vojaški krojač. Tsafcemn koj razamijm Krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '111, n ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. f Voščene sveče. svečar v Gorici ulica Sv. Antona Št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelne^a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. J. Kopač Voščilo (biks) in usnje. £ Glavno zalogo voščila [biksa] družbe sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r u f o v k a v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. Pohištvo in meblji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešfak. Gorica, Gosposke ulice str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.