Knjižna fioručiLi hi ocone
lepo oblikovana in opremljena (mojstrske fotografije Joca Znidaršiča), ni pa bila knjiga, ki bi jo človek lahko »vzel s seboj«, kamorkoli bi šel. Družinska pesmarica taka knjiga je. In če k temu prištejemo še dodano zgoščenko z izbranimi dokumentarnimi posnetki lz zvočnega arhiva ON I (pripravil jo je mag. Drago Kunej, ob izbranih petih pesmih pa prinaša še nekaj irištrumentalnih melodij, peto pesem ob instrumentalni spremljavi, primer otroškega besedila ¡11 primer pritrkavanja), nam postane tokratna ponudba Mladinske knjige razumljiva: namen in domet Pesmarice naj iti bila izdaja nove, priročne in vabljive ter strokovno neoporečne pesmarice, kije na našem trgu ni. Z njo pa seje zapolnila tudi zevajoča tržna niša, saj je, taka kot je, namenjena najširšemu krogu uporabnikov. Če k temu dodamo Še dejstvi, da Družinska pesmaricani le poskus nekakšnega skra jšanega ponatisa Pesmi slovenske dežele (saj prinaša večinoma druge in celo nekatere doslej še neobjavljene ljudske pesmi iz arhiva CN I) in da ji je uspelo zaokrožiti peto (še živo!) podobo slovenske ljudske pesmi, je založniški dosežek z izdajo Družinske pesmarice velik.
Z Družinsko pesmarico smo dobili priročno, zanimivo in prijazno branje za vsakogar, ki mu peti del naše ljudske kulture ni deveta vas. »Povsod pojejo malo drugače in imajo svoje lastne narečne in glasbene posebnosti, ki bogatijo naše izročilo. Tega pa premalo poznamo in prav pesmarica nam bo pomagala, da bo nase znanje o glasbeni dediščini večje,« je na ovitek tega »ljubeznivega pripomočka pevski volji in navdušenju« zapisal dr. Marko Terseglav. Tudi zato hi si knjiga zaslužila, da najde mesto v vsakem domu. Da bi jo ¡ahko vsakdo z veseljem vzel v roke in si iz nje zapel. Zase in/ali za druge. Vsakdo in/ali vsi. Kadarkoli in/ali kjerkoli. Komurkoli.
Igor Cvetko
Sedmak, Mateja: Kri in kultura: etnično mešane zakonske zveze v Slovenski Istri. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstvenoraziskovalno središče Republike Slovenije, 2002,403 str., ilustr. (Knjižnica Annales Majora).
Knjiga s pomenl jivim naslovom - Kri in kultura: etnično mešane zakonske zveze v Slovenski Istri, sociologinje Mateje Sedmak je široko zastavljeno znanstveno delo. Avtorica je v knjigi objavila dopolnjeno doktorsko disertacijo, v kateri obravnava etnično mešane zakonske in izvenzakonske zveze v slovenski Istri. Za ta prikaz je uporabila biografsko metodo, ki je v socialnih vedah eden od načinov prikazovanja in reševanja določenih pojavov: položaj posameznika v okolju, odziv okolja na posameznika, politični dogodki in socialno-gospodarsko stanje, vedenje posameznika, moralne norme in vrednote,...
Rdeča nit knjige je mešana zakonska zveza. In kaj to je? V sociologiji kategorija, ki obravnava specifično obliko zakonskega povezovanja, med akteriji tega povezovanja pa Še nekaj drugega, kot beremo v knjigi:
Knjižna poročila in cV'<'m'
»A'e vem, ko je izrnislio tuj pojam mešani brak. Sad si uzeo nešto, pa si promučkao, ne vem, sam ta izraz mešani mi se ne svidza, a kamo li što iz loga sledi. Ciste rase nema ...* (48-letna Hrvatica, poročena s Slovencem)
Sociološko študijo o mešanih zakonskih zvezah je avtorica razdelila na tri dele: v prvem je predstav ila Sociološko vedo, ki se ukvarja 9 to tematiko in kol pravi dr. Tanja Rener »plačala svoj dol»« teorijam, ki se ukvarjajo s proučevanjem mešanih zakonskih zvez. Teoretični del je informativen in pregleden, to preglednost še poudarjajo tabele, ki so nastale kot rezultat anketiranja. V uvodnem delu avtorica predstavlja mnoge sociologe in njihove znanstvene teorije in ugotovitve, te pa povezuje z ugotovitvami svoje raziskave.
Medtem ko prvi del knjige temelji na proučevanju domaČe in tuje literature ter na statističnih virih, avtorica v drugem in tretjem delu predstavlja terensko delo, pri katerem se je odloČila za avtobiografski metodološki pristop izbranih informatorjev: slovenskih prebivalcev, prebivalcev avtohtone italijanske manjšine in priseljencev iz republik nekdanje Jugoslavije. V drugem delu se avtorica posveča interpretacijam avtobiografskih zgodb, katere potem v zadnjem delu analizira in predstavlja rezultate Študije; v gradivu ugotavlja stopnjo socialne in kulturne bližine ter stopnjo medetnične strpnosti med anketiranci in njihovim okoljem. V zgodbah posameznikov, ki nas skozi procese medkulturnega soočanja seznanjajo z realnostjo vsakdanjega življenja, se prepletajo različni jeziki, običaji, tradicije, vere, prilagajanja in zavračanja, etnične in nacionalne pripadnosti.
Mateja Sedmak je raziskavo o etnično mešanih zakonih postavila v slovensko Istro in za tovrstno študijo seje njena izbira pokazala za zelo primerno; zaradi pestrih zgodovinskih prepletanj na tem prostoru, geopolitične meje z Italijo in HrvaŠko in posledično etničnega pluralizma, ki se je s priseljenci iz riaše bivše države v 70-tih letih prejšnjega stoletja še okrepil.
Iz pripovedi, ki jih je avtorica razdelila v kategorije, izvemo, da so navzven najmanj »problematične« zakonske zveze med pripadniki italijanske manjšine, ki kot avtohtoni prebivalci živijo v istem kulturnem okolju kot njihovi slovenski partnerji ali kot pravi informator:
»Čutim se pač kot pripadnik te zemlje, ne čutim se kot neka podaljšana nacionalnost iz Italije, .laz sem pripadnik le zemlje in jemljem svojo nacionalnost kot kulturo zlasti, ne pa kol nekaj političnega, r^aciorudističnega. /.../ Res pa je, da nisem postavil sebi t: ži vljenje, najprej sem Italijan, to je nad vsem /.../, jaz sem državljan te države, tle plačam svoje davke in seveda bi želel biti enak med enakimi, tudi v pravicah- Mislim, to so moje osnovne pravice, da volim in da zahtevam to, kar pač sem in za kar jaz tudi plačam. To je lo razlikovanje.' (48-lelni pripadnik italijanske manjšine, poročen s Slovenko)
Sporazumevanje kot temeljno sredstvo ohranjanja skupinske identitete je obravnavano iz različnih zornih kotov: v odnosu med partnerjema, do skupnih otrok (izbire imena, izbire vrtca in šole, vzgoje), do sorodnikov, do okolice. Iz navidezno »tehničnega« vprašanja o jeziku se odpira široko polje
Knjižna jioročiia in ocene
z mcdpartnersko in družinsko komunikacijo, vplivom družbeno-politične klime, od pragmatičnosti, tolerance do stcreotipov in nestrpnosti. Pri naslednji pripovedi pri opredeljevanju narodne zavesti ob otrokovem rojstvu že zaznamo asimilacijo:
»Otrok ima tudi nevtralno ime ... sem dajala imena tako, niso čisto niti slovenska ... niti muslimansko, ker sem rekla, ne živi v tem okolju. izogneš se marsikateri sitnosti ... bila so mi všeč tudi nekatera muslimanska imena, samo pravim, da vseeno, da mogoče v muslimanskem okolju. Mogoče tudi zalo tako razmišljam, ker sem vseeno obremenjena s tem okoljem, v katerem živim kot priseljenec, jaz ne rečem , da ne. Ampak potem pri meni so mi všeč tudi čisto slovenska imena, ne. Ampak nisem hotela dat, saj mož ve. /.../Jaz nisem hotela, ker so to slovenska imena ..., ampak so lepa imena. Nisem en tla nekje, da bi jaz..." (40-letna Bolnjakinja, poročena s Slovencem) Ali pa strah pred odzivom iz okolice:
»Čeprav jaz ji rečem, če ti kdo kaj reče, reči, da si 'baštardo' (mešanec, križanec), ker tvoja mama je Slovenka, tvoj oče je dol iz Bosne, jaz sem pa 'baštardo'. Naj vzame na hec.«(35-letna Slovenka, poročena z bosanskim Srbom)
Z razpadom Jugoslavije so nastale nove politične razmejitve in preobrati in prišlo je do mnogih neprostovoljnih transformacij v mešanih zakonskih zvezah, do formiranja novih nacionalnih entitet. Te spremenjene razmere so za mnoge priseljence neprijazne in so pripeljale tudi do stisk in strahu, do ksenofobične nestrpnosti in naraščajočega nacionalizma, ki že tako niha na tanki nitki in kaj hiiro lahko zdrkne v globeli manipulacije, nesprejemanja drugačnosti in netolerantnosti. Iz pripovedovanja zakoncev prepoznamo medkulturne razlike v čustvovanju, mentaliteti in stopnji družabnosti:
»jaz moram povedat tako. jaz čutim to razliko tudi, kosem jaz prišel tukaj, Vida nas je povabila. Jasna itus je povabila, smo šli sviula, lepo. Nam o, kako bi to definiral? Obstaja razlika, ker ti ne dovoli, da si taksen, kakršen si. !\ego moraš se prilagajat enim normam. In to je omejevanje za mene. Pač če sem jaz vas sprejel tukaj, bi se laliko ... kako sem jaz vedno govoril, občutek sem imel, kot da mi pravijo: 'Počuti se kot doma, ampak se ne obnašaj tako.V(46-letni mož - Srh)
• Ja, tukaj se moraš prilagoditi situaciji, ljudem, s katerimi konlaktiraŠ, na nivo. ki ga oni lahko sprejemajo. Medlem ko dol lega ni. Ti se lahko povsod obnašaš tako, kakršen si. In poveš tisto, kar misliš.* (njegova žena - Slovenka)
Vsekakor zanimiva in še kako aktualna knjiga, veliko znanstveno delo in prijazno branje tudi /a nestrokovnjake.
Zvona Ciglič