® n$m maHRG, pri m- Tukaj tiočemo navesti nekatere vzgojne točke pii S.io-ux-Indijancih, dokler so se 'še podili pvosto okrog po neizmernih ravninah Sev. Amerike. Indijanček v zibell.i. Prve mesece je prebil indijan&ki novorojenčck v čudni zibelki, ki jc obstojala iz kosa deske, na katero je bi-lo pritrjeno usnje kakor pri copati in je tvorilo za malčka prijctno skrivališfe. Ker so sc Indijanci selili iz kraja v kraj, je nosila mati zibelko ali na lirbtu, ali je pa počivala na majhnem konjičku, zvečer je bila obešena na vejo drcvesa. Na ka-ko ¦omelikuženje Indiiančka ni bilo niti misliti. Vsak otrok je prejel po rojstvu ime, ki pa ni bilo stalno. Še le, ko je bil ne•bogljenček star nekaj mesecev, mu je dal junak dotičnega polemena ob navzočnosti sorodnikov ter prijateljev: pravo ime, k-aterega je zamoglo poznejG spremeniti kako posebno dejanje ali doživljaj. Nastop vsake otroške dobe so pro-slavljali Indijanci s posebno slovesnostjo. Bodisi, da je šlo za prve korako dece, prvo samostojno ročn-o delo, ali za ustrelitev prve divjačine. Ob takih' priložnostih so predstavili otroka plemenu in gojili v njem častihlepje. Indijanskc doklice in dečki so i.živali popolnoma ločeno vzgojo in radi tega hočemo tudi mi govoriti: 1. Izobrazha deklic. Indijansko deklico so pTOslav.ja.i ze v zibelki kot mater slavnega bodočega zaroda in so jej prepevali tudi tozadevne pesmi. K-o je pričel otrok govoriti,' že mu je pripovedovala mati ali babica (zadnja je igrala pri vzgoji deklic najvažnejšo ulogo) o vseh zname-nitih ženskih prednicah, da bi navdušila že otroke za posnemanjc prednikov. Deklice so se igrale tudi s punčkami in sploh so bile vse igrače usmerjene kot priprava za poznejši gospodinjski ter materins-ki poklic. Bodisi da je mati pripravljala kosilo, ali strojila kožo, vedno je bila pri njej deklica s tozadevno igračo. Igraje s-e jo natičil otrok vsega za življenje potrebnega. Madaljna najvažneiša igrača indijanske deklice je bil lasten šotor. Ta je bil narejen in opremljeri po vzgledu šotora staršev, a seveda je bil znatno manjši. Pod šotor je smela povabiti deklica svoje prijateljice, tukaj so kuhalc ter pekle. Naiboljše se je godilo starim materam, katere so vnukinje pridno vabile in jih pogoščale. Na ta način se je privadila lndijanka kuhar¦s.ke spretnosti igraje. Kaj so zahtevali od Indijanke? Tbito divjačino je m-orala odreti, pripraviti kožo in jo ustrojiti. Skrbeti je morala za pripravo raznih jedi, korenin, riža, medu itd. Njeno opravilo jo bila ttuli postavitev šotora, ki je bil v zimi iz živalskih kož. v poletnem času iz drevesne skorje,-katero so lupile in pripravljale žene. Skrbeti je morala Indijanka za obleko celi družini. Ako je bilo indijansko pleme na potovanju in se je utaboi-ilo, in ko je vse poleglo utrnjeno, se je lotila žena po&tavitve šotora, priprave jedi itd. Razven tega so še jo čakale vse prijetne in ncprijetne materinske dolžnosti. Položaj Indijanke ni bil posebno rožnat, kei1 se je brigal mož le za uivjačino in bojevanje, vsa druga dela in opravila so pa počivala na ramah žene. Čistost telesa in šotora jc bila cna glavnih dolžnosti indijanskib žensk. Črne lase so si spletale v dve kiti, učile so. se pl.avati in se vadile v drugih spretnostih, ki so utrjevale njili telo. Ko je dorasla Indijanka v devojko za možitev, so slavili poseben praznik, katerega so so smeli udeležiti le oni, kojih življenjc je bilo na najboljšem glasu. Posebna čast je bila, če se je I.do lahko ponašal, da se je udeležil vcPjeg& števila deviških slavnosti. Ob t.ikMi slovesnih prilikah, ob katerih so se vršile razne igre ter plesi, so imeli mlacli Indijan.i priliko, da so se seznaaj;i!i s čednos^nimi deklicami svojega plemena. Sploh so se pa ogibale mlade Indijanke po možnosti moških. Sn_Mtev in poroka. Za možitev zrola Indijanka je dobila hitro ženina. Mladi par se je rjpoznal pri kakem deviškem prazniku ali ob priliki pohodov k studencu. Fant se je skušal izvoljenki razodeti, a ta je seve skraja izbegavala. Ako se mu je posročilo, da je smel stopati ob strani ljubice, jej je odkril svojo ljubezen. Mlad?nič pa nikalvor ni prejel takoj odgovora, ampak je blodil po indijanski navadi nekaj časa po negotovosti. Je preteklo nekaj časa, prodno se je odločila deklica za zakon. Ko je padla odločitev, so slavili v najožjem družihskem krogu predsvatbo, nakar se je podal mladi zakonski par na ženitovanjsko potovanje po prerijah ali po gozdovih. Še le po vrnitvi je bila prava svatba, na kateri so izročali zakoncema dragocena darila.' 2. Nekaj o moški vzgoji, Indijanskim dečkom so prepevali že v zibelki o slavnih činih prednikov. Kakor mogoee hitro so seznanili otroka z zgodovino ter pravljicami plemena. Dečki so morali enkrat slišano pripovedovati ob navzocnosti starejših, od katerih so želi grajo ali pohvalo. Indijanski dečk-i so bili vestni poslušalci in zelo nadarjeni. Ta način učenja je dečke podžigal, da so se naglo naučili vsega, kar je bilo potrebno možu in predvsem bojevniku. Nic ni bilo indijanskeriiu dečku pretežavno, ni se ustrašil nobenih težkoč. Treba še prav posebno i3ovdariti, da so indijansko moško mladež posebno navajali k — zmernosti y jedi ter pijači, k samozatajevanju ter potroežljiv.sti. Kakor zgodovine prednikov se je na'lčil Indijanček igraje tudi zemljepisja, da se je povsod spoznal, Posebno 1 ažnjo so polagali na •opazovanje nanve. Mladec je moral poznati vsa drev ?sa, cvetlice in trave in pred vsem pa ž;vali, njih posebnosti, sled itcl. Kakor JG prejela deklica zgodaj svoj šo.tor, je d.bil dečko lok ter pušico, da se je v njem vzbudil lovec in bojevnik. Dečki so morali spoštovati starejše, in predvsem starce. Pušenje je bil pri Indijancih običaj, a si je smel mladenič zapaliti prvo pipo še le tedaj, ko se je prvič proslavil v boju. •Veliko ulogo je igral pri Indijancih šport, kakor: streljanje, tek, rokoborl>a, plavanje ter razne lovske igre. Pogostoki^at so se vršile med posameznimi plemeni tekme, ki so se razvile s časom v veličastne slovesnosti. Pred 22. letom se ni približal noben Indijanec dekletu. Ako je dosegel to starost, je moral dokazati, da je dober lovec in bojevnik in nato je še le smel misliti na ustanovitev lastne družine.