Upokojitev. Te dni je bil upokojen mariborski okrožni inšpektor in občepriljubljeni bivši veliki župan gospod dr. Franc Schaubach. Poroka. V soboto dne 3. oktobra Je bil poročen pri Sv. Magdaleni v Mariboru g. Jakob Ciglar, strojni stavec Cirllove tiskarne, z gdč. Amalijio Klethofor lz Pobrežja. Bilo srečnol Eo-ohačl zaklali fanta. Ob priliki ko~ žuhanja koruze v Razvanju pri Mariboru je bil smrtno zaboden 241etni Feliks Pukel iz Zgornjth. Hoč. Ubijalec je še neznan. Prljet ubijalec. V zgorajni notici poV ročamo, da je bil v Razvanju pri Mari^ boru ob prilikl kožuhanja izvršen — uboj. Ubijalca so prijeli v petek dne 2. oktobra v osebi 231etnega Marka Borak iz Vinice na Hrvatskem, ki se je mudil pri sorodnikib v Razvanju že 2 meseca.Ob priliki pretepa Borak ni bil zraven, a ga je nekdo potegnil s palico. Udai-ec je Boraka toliko razljutil, da j« stekel v kuhinjo po nož in je navalil na prvega, ki mu je prišel na pot in ta je bil nesrečni Pul_l. Marko je zasadil Puklu skozi hrbet nož v srce. — Aretirani priznava zlocin. S sporu v Mandžurijl. Poveljnik japonskih čet v _la_džurlji, general Mina- ml (desno). Sovjetski vojni minister Vorošilov (levo), kl so bo podal na Dalnjl vzhod. ker Je tudi Rusija zaiuteresira na na japonsko-kitajskem sporu. Ustrelil se je v gozdu poleg Peker nad Mariborom 201etni zidarski vajenec Anton Klobasa od Sv. Jurija ob Ščavnici. S plincn se je smrtno zastrupil. V Celju so našli dne 29. septembra zjutraj mrtvega vsled vdihavanja plina v liiši Mete Baševe v Aškerčevi ulici 32letnega ¦ bivšega postreščeka Joahima Klovarja, rodom iz Slivnega, občina Sv. Krištof nad Laškim. Zvečer pred samoumorom se je vrnil Klovar v svoje stanova.nje in se je praznično oblekel. Izruval je iz stene plinovo cev in jo tako upognil, da mu je bila odprtina pred nosom in usti. Sedel jc na zofo, potisnil roke v žep in se smrtno zastrupil z vdihavanjem plina. Vzr.k samoumora je iskati v večji izgubi izposojenega denarja. Našli po pa še hraniino knjižico na 10.906 Din. Rajni je živel že dve leti od prihrankov in dedščine. Še lani so cenili njegovo gotovino na 100.000 Din. Čudno je, da se je oglasil dan pred smrtjo pri celjskem pogrebnem zavodu, kjer je hotel oddati 4000 Din za svoj Lastni pogreb. Zavod ni ustregel predplačilu in drugo jutro so našli čudaka res mrtvega. Fantje so pretepli v nedeljo dne 27. septembra na cesti 151etnega dninarja Rudolfa Podpečana iz Stranic tako, da se je moral zateči v celjsko bolnico. Ogenj uničil stanovaEfsko hišo ter gospodarsko poslopje. V no.i dne 29. septembra je uničil požar posestniku Ivanu Čuku, po domače Mešicu v Založah pri Polzeli, stanovanjsko hišo^ in gospodar.ko poslopje. Zgorela je hišna oprava, obleka, gospodarski stroji ter prazni in z jabolCnikom napolnjeni sodi. Škoda znaša 100.000 Din, je krita z zavarovalnino le na pol. Pogorelec je tem občutnejše prizadet, ker je oče osmih n&pres.krbljenih otrok. Smrtna avtomobilska nesreča. Dne zadnjega septembra je pripeljal tovorni avtomobil Antona Tevža po cesti iz Ljubnega v Savinjski dolini. Na avtomobilu so bile poleg lastnika in šoferja Lovrenca Kumer še štiri druge osebe. Dobrih 200 m proc od znane skale Igla je šofer zgubil oblast nad vozilom, ki je krenilo s ceste v Savinjo, ki teče tamikaj tik ceste. Avtomobil se je obrnil v strugo. Od potnikov je prišla Neža Ošepova iz Solčave tako nesrečno pod voz, da Jo je stisnilo čez prsa in je bila takoj mrtva. Šofer Kumer si je zlomil eno roko, drugo nalomil, ostali pa so i>ili le lažje poškodovani. Gcspodarsko poslopje pogorelo. Dne 29. septembra je izbruhnil zvečer požar v gospodarskem poslopju Marije Grabner, pose.tnice v Zajasovniku pod Trojanami. Poslopje je_ pogorelo. Obstojia resen sum na požig! Siara samomorilka. Nenadoma se je zmešalo 801etni Marti Predovič iz Hrasta, občina Subor ixri Metliki in se |jie pognala v Krupo, kjer je utonila. Dva nevarna vlomilca pod klju.em. Po oikolici Cerknice in po Notranjskem sta vršila precej casa vlomilski in tatin.ki posel: 231etni Anton Čadež iz Verda prl Borovnici in 241etni J. Centa iz Želimelj. Orožniki so že bili potepuha prijeli in spravili v zapore sodišča ujy. Ce^rknioi. odkoder sta pa pobegnila skozi luknjo, katero sta izkopala v steno. Po pobegu iz zaporov sta se klatila po Ijubljan.ki okolici in vlomila v noči pri trgovcu Srečku Kobiju na Bregu pri Borovnici. Odnesla sta raznega blaga in usnja za 30.000 Din ter odpeljala plen na ročnem vozičku. Vsled zasledovanja žandarmeri:e sta hotela pobegniti na vlaku v Ljubljano, kjer so ju pa prijeli in izročili — roki pravice. Požigalec na deln. Na Cikani pri Novem mestu je zažgal še neodkrit požigalec iz maš.evanja "tanovanjsko bi- šico kočarice in delavke Antonijie Turk. Poslopje je čisto pogorelo. Požigalec v rekah pravlce. Na Lesnici pri Kukmanu v okolici Novega mesta je v nedeljo dne 27. septembra krog 9. ure zvečer gospodinja zapazila, kako je požigalčeva roka zanetila s slamo krito hišo. Ogenj so pravočasno pogasili in prijeli tudi zločinca, ki je živel v sovraštvu z družino, kateri je nameraval zapeti žalostno pesem s pomočjo rdečega petelina. Zgodovinsko stara Hpa pogorela. V Mačkovcu pri podružni cerkvi sv. Janeza Krstnika pri Novem mestu j« pogorela večstoletna lipa. Pastirji so vsled mraza zakurili v votlem drevesu in povzročili njegovo uničenje. Pri razkladanju z grozdjem napolnjenega soda si je zlomila nogo žena posestnika Vavpotiča iz Pahe pri Nov. mestu. Bivji prašiS zaiel v vcdo. Pri Kamnlku je zašel 140 kg težek divji praši. pred turbinami Bonačevega električnega podjetja na Duplici v noči v valove. Pri pregledu stanja vode je strojnik Joško Ničman zapazil zver in še poklical tovariša Debevca, ki se je oborožil s sekiro. Oba možaka sta se lotila zveri, ki ni mogla nikamor iz vode, z revolverjem ter sekiro in sta jo tako dolgo obdelovala, dokler se ni ubita potopila in so jo izvlekli iz vode pred tovarno Remec. Bedek slučaj kravje smrtl. V Laborcah pri Šmartnem v okolici Kranja je zašla krava posestnika Drakslerja na železniškem tiru med dva vagona, ki sta jo podrla na tla in kole_a so jej odrezala glavo. Spremembe celjskega avtobusnega prometa. Za zimsko polletje veljajo pričenši 3 1. oktobrom, sledeče spremembe: 1. Proga Celje— Rogaška Slatina se skrajša do Št. Jurija ob južni žel, s povratkom od tam od 13. 34 pToti Celju. 2. Proga Celje—Rečica se skrajša do Mozirja dn opusti jutranja in večerna vožnja. 8. Proga Celje—Logarska dolina se skrajšado Luč; ta avtobus bo vozil tudi v .trg Rečdco (poleti je vozdl mimo trga). 4. Na pr_gi Celje :—P.dsreda se zniža voznina na 38 Din za celo progo, za ostale postaje sorazmerno. 5. Za čas od 1. oktobra do 1. junija se zniža nekoliko tudi voznina na progi Celje—Luče, oziroma Celje—Mozirje. 6. .Na vseh progah se ,vj)eljejo tour-retour karte, veljavne dva dni, z .10 do 20% poipustom, to pa samo s konečnih postaj in najvažnejšin. Na vseh drugih progab. ostane vse neizpremenjeno. Vinsko sode različne velikosti prodaja Gnilšek, Maiibor, P.azlagova ulica 25. Sladkcr za 1 Din pri kg dražji. Vla- da je povišala trošarino na sladkor. Dozdaj je ta trošarina znašala 5 Din pri kilogramu, sedaj je povišana na 6.65 Din pri kg, torej za 1.65 Din. To velja za sladkor v kockah, kristal in prah. Donos trošarine na sladkor je znašal leta 1929 — 514.1 milijona Din, leta 1930 pa 486.5 mil. Din. S povišanjem trošarine na sladkor bo državna blagajna pridobila, ako ostane vporaba sladkorja na isti višini, okoli 150 milijonov Din. Da ne bi sladkorne tovarne v naši državi povišale cen sladkorja za znesek, za kolikor je bila zvišana trošarina, je vlada istočasno znii' žala uvozno carino za sladkor v kosih od 4.40 na 3.45 Din. Novi zakon tudi odreja, da se cene sladkorja v podrob-^ ni razprodaji in v tovarnah ne smejo zvišati za več kot za 1 Din v primeri s ceno, ki je bila v veljavi 15. avgusta;1 tega leta. Prva razstava rcdovniške živine In premovanje, združena s plemenskim sejmom, se vrši v Slovenjgradcu dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne. Razstavljeno bo 15 starejših bikov, 5 mladih bikcev, 120 krav in 20 telic. Vse te živali,1 predvsem krave, so glede uporabnosti (mlečnosti) kontrolirane po uradnih organih ter so pri vseh lastnikili živali v vpogled uradno overjeni rodovniški izpiski in podatki glede mlečnosti ter, pokolenja. Zanimanci za našo belo marijadvorsko živino, ki je najbolj priljubljena na dunajskem trgu in glede katere se občuti v Avstriji najimanjša oddajna kriza. Obiščite razstavo in sejem v čim večjem številu! Razstavni odbor. Velenje. Banska uprava je odredala, da se premovanje rodovndške živdne ne vrši, kakor. je bilo določeno, dne 5. oktobra, ampak je bi-i lo preloženo na dan 16. oktobra. Premovala ee bo dzrecno le rodovniška živina. Radd tega se naznanja, da ae bo tivdna od rodovniake ko-^ miaije še enkrat pregledala ia ocenila in z ozirom na dobljene točke živino obdržala, od-:( nosno izbrdsala lz rodovnika, Glede tega ee. opozarja vse člane, skrbdte in negujte živino, da bo lepa dn snažna in s tem eposobna za razstavo. Živina »e mora prignatl do 8. uro na sejmišče v Velanje, kjer se bo uvrstila po; eaporednih številkah. Banska uprava pošlje komisijo, ki bo sporazumno 8 sr&zkim kmet. referentom g. Wernigom ocenlla živino in po dobljenih točkah delila nagrado. Ker se bodo isti dan vršila tudi razna predavanja našib najboljših strokovnjakov, je v vašem interebu, da posestniki in gospodinje iz naše lepe Šaleške doline od blizu dn daleč prihitite ta dan na živinorejaki praznik v Velenje. RazBtavni proator bo pestro urejen, videla se bo ocenjena najboljša živina naše doline, od katere upamo v teku par let pokazati najboljši plemenski materdjal. Ker je taka živina skoraj za polovico dražja, bodo tega najbolj veseli naši žepi. Zato dne 16. oktobra vsi v Velenje! Pojasnilo k sadni razstavi v Ptuju. Na mnoga vprašanja radi vožnje po železnici daje pojasnilo razstavni odbor za I. banovinsko sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je generalna direkcija drž. železnic dovolila polovično vožnjo po jugoslovanskih železnicah in sicer za vse vlake razun SOE na ta način, da si kupi dotičnik, ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, pri odhodni postaji celi vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek nazaj. Seveda si mora na r azstavi od razstavnega odbora dobiti potrdilo, da j. razstavo posetil, kajti le s tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polovična vožnja jj. dovoljena v Casu od 9. do 17. oktobra 1931. Enako je tudi znižana tarifa del II, odsek B XIII za blago, ki se pošlje na razstavo. Dalje se nam poroča, da bode ves čas razstave obratovala v Ptuju najnoveje ša in po modernih principih urejena tovarna za sadne in grozdne sokove Josipa Orniga. Ta tovarna, ki je menda enake vrste še ni v naši državi, bo postavljena na vpogled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bodo razstavljeni sadni &o_ovi te tovarne ter v okrepčevalnici za poskušnjo na razpolago — seveda proti p>lačilu. Ptuj, ki je vinski in sadni cem- trum, je postal bkrati tudi centrum za sadne in grozdne sokove. Na dan otvoritve razstave dne 11. oktobra bode v Ptuju tudi sadjarski shod popoldne ob 15. uri v Narodnem domu. Na te_a občnem zboru se bodo obravnavala zelo važna vprašanja o sadjarstvu, ki bodo velikega pomena za bodočnost. — Na razstavi bodo mogoče videti sadni izbor V3eh srezov Dravske banovine ter pakovano sadje po zahtevah svetovne trgovine. Sv. Jurij ob južni žel. Vedno večje zanimanje vlada pri nas za sadno razstavo, ki jo priredi naša sadjarska podružnica. Razstava se vrSi v nedeljo dne 11. oktobra v osnovni šold. Ob otvoritvi po prvi službi božji bo tudi predavanje. Člani podružnice in drugi sadjarji se prosijo, da lepo pripravijo sadje od vseh boljših s.rt, ki ga nameravajo dati na razstavo. Prinesejo ga naj potem do petka dne 9. oki'obra zvečer, v osnovno šolo, kjer ga bo sprejemal g. upravitelj šole. Razstavljalcem najlepšega sadja se bodo dajala tudi odlikovanja in nagrade. Da bo vsakemu mogoče si ogledati sadno razstavo, se ne bo pobirala nikaka vstopnina. Ker še bo takrat obilo sadja za prodati, se vabijo tudi kupci, da pridejo na razstavo, kjer bodo lahko sklepali kupčdje. Člane razstavnega odbora se prosi, da pridejo prihodnjo nedeljo po prvem sv. opravilu v osnovno šolo na sastanek, kje. se bodo dogovorili o vseh podrobnostih. Za sadso ra_st_v_ in grozdai sejem v Sevsici dov-ljj.isa polovična vožnja. Z rešenjem generalne direkcje drž. žel. v Becgradu je dovoljena vsem posetnikom sadne razstave za sevniško Posavje v Sevnici od 4. do 11. oktobra t. 1. in vsem posetnikom sejma za vin.ko grozdje, ki se vrši v okviru sadne razstave polovična vožnja na vseh osebnib in brzih vlakih izven SOE in sicer za vse proge ljublj_n;sk. in zagrebške direkcije. Polovična vožnja velja za potovanje v Sevnico do li. oktobra, za povratek pa do 13. oktobra 1.1. Vsi posetniki sadne razstave kupijo na odhodni p^ostaji cel voeai listek opremljen z mokrim žigom, ki velja potrjen od razstavnega odbora tudi za povra* tek. Za razstavno blago ve-lja popuat predviden v tarifi del II odsek B XIII« Hmeljarsko društvo za Slorenijo j« naprosilo merodajne činitelj© v B-O* gradu, naj izposlujejo tudi za Jugosla*1. vijo letni kontingent 10.000 starih sto-' tov hmelja za izvoz v Francijo po zni-' žani carini 200 frankov za 100 kg, ka> kor je to dosegla ČSR za leto 1931 ter 1932. Kakor znano, je Francija dvignila carino za hmelj od 125 frankov na 400 frankov za 100 kg, kar bo naše domače hmeljarstvo zelo otežkočilo. PorcčMo Hmeijarskega drušlva za Slovenijo. Žalec, 1. X. 1931. Začetkoma sezone se je letošnji pridelek oenil na 16.000 starih stotov, kar se je sedaj dokazalo za prenizko. Letina 1931 se cenl na 18.000 do 18.500 starih stotov, od katerih je prodanih skoro 90%. Kupčija bolj miruje. Prima blago je skoro prodano. V tukajšnji javni oznamenovalnici z_ hmelj se je do danes signlralo 2112 težkih bal po 150 kg. J. V. ii_®^_iiĄ€€Ą Ą iescnl. (Nadaljevanje.) Škr.pila m šh.opilnice. Sadna trgovina danes zahteva od producenta lepo, dobro razvito, zdravo sadje. Marsikateri sadjar je letos pri prodaji svojega sadja doživel neprijetno presenečenje, ko mu je kupec škartiral večino sadja vsled slabe kakovosti. Dobršen del neodgovarjajočega sadja gre seveda na rovaš neprimernega obiranja, splofe nepazljivosti pri obiranju samem in ni čuda, da se kupec brani blaga, ki ni biio p_avidno obrano, oziroma nudi za tako manjvredno sadje le majhen del onega zneska, ki bi ga sadjar lahko dosegel, ako bi sa- dje previdno obral. Previdno in pravilno obiranje, ne otepavanje drevja s koli itd., se gotovo izplača in jalov je izgovor onega sadjarja, ki misli, da bo za obtolfeno blago dosegel isto ceno kot za lepo. Ako pa želi sadjar doseči za svoje sadje čim ugodnejše cene, kar mu bo mogoče le pri lepem, dobro razvitem In pred vsem zdravcm sadju, je prvi pogoj, da bo sadno drevje obvaroval p-red škodljivci, ki so najhujši .ovražniki. Marsikateri sadjar bode zopet d.jal: »Pa nisem do sedaj ničesar napravil, In je kljub temu obrodilo.« Žal, da se baš ta izgovor le prepogosto sliši, največ pa radi tega, ker si večina sadjarjev še vedno ni svesta usodnih posledic takega ravnanja. Sadno drevje, ki ga zanemarjamo in dopustimo, da se na niem razpasejo .kodljivci, ne more uspešno kljubovati, polagoraa hira, ne obrodi in ako obrodi, sad ni dobro ra?» vit, ni zdrav in tudi ne lep. In kaj ima sadjar od takega drevja? Prav nič! AH ni škod.a, da umira kapital v sadnem drevju, ki bi lahko pripomogel marsikateremu sadjarju do blagostanja? Vsi na.pori merodajnib faktorjev in vse hvale vredna inicijativa poedincev bo ostala broz pravosra uspeba, ako se sadjar ne bo znvpvlal dolžnosti, da je treba sadno drev'e tudi negovati, a.ko želi, da mu bo donoslo denarni uspeb. Sadjar bi moral torej vporabliati vsa moderna in preizku^ena sredstva, da obvaruje sv.;. drevje prcd S\-odrjivci. Imamo na razpolago n°broj škropilnih sredstev, proiz-kušerrb m izbornih, cenejših in dražjih. Omenil bi pri tej priliki sred«tvo, ki vo ie v zadnjem času prav dobro obnesvlo in ki se izdeluje pri nas doma v Celiu, to je: »Garkon.« Zadnji komis.iionoini ogledi škropljenih sadovn:akov po «trokovnjakih n. pr. v kon.ii^kem srezu, so dokazali, da smo dobili z Gar!~onom izborno in učinkovito sredstvo. Drevje n. pr., ki je bilo lansko leto do polovice črvivo, napadeno torej po zavijaču, kakor tudi drevje, ki je močno trpelo po fuzikladiju (škrlupu), je po dva- do trikratnem škropljenju z Garkonom v letošnjem letu ne samo krasno obrodilo, sad je ostal tudi popolnoma zdrav in močno razvit in lep. Škropiti pa je treba v pravem času. Z Garkonom n. pr. bi priporočali škropiti enkrat pozno v jeseni, ko je drevje že golo, ker lahko škropljenje obavljamo v močnejši koncentraciji škropila, spomladi pa pred cvetjem in po cvetju. Za škropljcnje sadnega drevja se pa mora sadar posluževati škropilnice. Škropilnice za sadno drevje so ponajvp.č samodelne in delujejo z močnim zračnim pritiskom. Slednje je vsled te<^a v prvi vrsti potrebno, ker vporabIjamo pri visokodebelnem drevju bambusove cevi, da dosežemo najvišje vrhove. Samodclno škropilnico bi si mo ral danes amisliti vsak napreden sadjar. V sapiodelrr"n ?kropilnicah imamo danes celo vr>to inozem^kih fabrikatov, omcniti pa hočpmo posebej, da se izdelujejo škropilnice tudi v naši državi od domače tovarne »Kovina«, ker smatramo, da je pri i=ti ka-kovo=.t.i blaf.i trnba dnti prednost domačemu izrlelku. Poleg tega. imajo škropilnice »Kovina« še to predno^t, da avtomatično zaprejo d<5hod odrejene količine škropi^a, da torej ni troba *ple škro pMa orlmoriti. ?*_ večje nsparte pridoio prevozno ^kropilnice v poštn.v s 60 litri v^ebino. Te se lahko vczljo mpd na=adi in i?tf>Pa.sno on;iosTočajo Skropljpnie z dvemi odvo^M. fNnr!3lipvEi.nip slpdi.) f tšča^vSsjfla, wmm Vzrck spopada med Kitajci in Japouci v Mandžuriji je žeieznižki mcst pi.Iio reke Hun pri Mukdena. Mcst je bil bavo cd Kitajcev razstr.ljen in radi tega so pričeli Japcnci s sovražnostmi. »Ivajve.ji« neinški dipiomat je baron Dornberg, tajnik nemškega poslaništva v Bukarešti. Baron je visok 2.05 m. Francoska državnika ministrski pred- sednik Laval in zunanji minisfer BrS- and na potu k predsednikn nemšks republike — Hindenburqu.