Januš Golec: Heda| posfone sfarejia žensikd pamelna ? S Kolenčevo mapao sva se srečala te dni. Veste, kaj mi je rekla? Žabfčala mi je resno: »Štarejša ženska J« tedaj pri polni pametl, ako stopa po nizkih petah, nosi dolge lase Ur še skrbno varuje ženskega prijateljstva in lizunstva.« Vsaka beseda tega fzreka je vredna zlata, vendar nisem mogeil čiganiti, zakaj se je povspela, gospa 5o spOznanja polne pameti. Majka Je blla 4obfe volje, me pocukala v svojo krBino ln fiai zaupala tiskanega omeiika vfeden doživljaj. »Saj veste,« je začela, »kako je bilo s tistim mojim prismojenim »bubi«, ki bl me bil spravil skoraj pod grudo. V neznosnih opeklinah sčjm se zaobljubila sv. Roku. Ko so ml zaqelile rane po hrbtu, se je takoj oglasila vest z opominpm: Obljuba dela dolgl Pisala sem duliovnim gospodorp. v Smarje ter prosifa med tednom za slyŽbo božjo pri Sv. ftoku. Prejela sem zadovoljlv odgovor in hajdi na romanje. Seve, na pot se nisem podala prazna. Popotnica je bil.a pbilna, ker boljši meščan ne naore bitl umazan, ako pfide na deželo. Zvečelr pred oahodom sem izročila skrb za gčstilno ter kuhinjo natakarici Lenikl. Stalna miza je tudi znala, kam me kliče dolžnost. Nekateri gospodje so se smeliljaii pritajeno, drugi so prosili za spominke in za del cele pobožnosti. Iz Maribora sem se odpeljala sama. Pri Sv. Roku je bilo ob določeni uri vse v redu. Spoved, sv. obhajilo, pozvajana sv. maša fn po vsem tem smo sedli skupno za mizo pri Muhovcu: g. kaplan, mežnar in še nekaj dobrih Rokovčanov, ki so bili v cerkvi. Popotnice je bilo dovolj in kdo bi prevažal za romanje določeno še nazaj domov. Jedli smo ter pili, Muhovec je zbijal šmarske šale ter se branil mesa, češ, da bo požakal na najboljše, ki se skriva na dnu cekra. Muhovčeva opazka ml je vzbudlla radovednost. Šla sem pogledat? kaj zlomka bi še naj bilo dobrega za hazadnje. Res, prav na dnu cekra je bilo nekaj v papir zamotanega, Cegar vseblna mi je padla iz spomina. Razmotala sem pred družbo zavoj. Prvi je nakremžil obraz lačni Muhovec, drugi v — smeh! Iz razvitega papirja so mi padli: moji nekdaj najboljši čevlji z visokimi petami, škarje za frkanje las in — moja kita! Zraven kartica z besedami: Mal položi dar, sv. Roku na oltar! Trenutno sta me stresli jeza ln ža- lost. Že sem škrtnila z zobmi, da prepustim vajeti togoti, ko me je nekaj vprašalo: Mama, kje si bila danes? Spomnila sem se na dobro opravljeno pobožnost, pobrala čevlje, Skarje ter klto in ee izpčvedala RokovOanom, kako In zakaj gmo biH danes v cefkvi in smo pri Muhovou. Nobeden se rii smejal mojlm besedam, 8e Muhoteč ne! Šem dala tudi za vlho, pus|ila tam nove Cevlje ter Skarje, le kf|p |©m vssela sebpj kot spomiflL ria pred kfatkim izgubljeno pamet. Na povratjju dpmpv me je mrcvarilo vpražanje: K.db mi je ppdUknil na drip cekra ropofljo, ki me fe §pyavila pred tujci v mubn6 nepriliko? Odgpvor se je glasil glasno ter jasnp: ^otegavS«no Imajo na vesti gpspodie od stalne mize. S6daj še nekaj — Kplengka: K.b ^~* -+—;i- ->-ed goste, se ti bo vse muzalo, 2e§: stara avSa je vlekla sv. Rpku c in iase! Rokovčani so uvideli resnpst ppložaja; Mariboreanoro .p.eh ieta in leta. Druga zagonetka je bila: Kaj sedajt Ali se predatf zasmehpvanju, ali uiftep ti kako 'drugo pametnejšo pot? OdlpČI* la sem se na ppvratku za poslednje« Sam glas bpžji mi je šepetal: Mama< ptroke si preskrbela dobff), Cemu se S« pebaš npč In dan. Prihrankov imaš do« volj do smrti. Šedaj bl te naj grizlč posmihanje navihancev UŽivaj mlr iH prepusti skrb za krčmo ter goste dru* gim. Ko sem prestppila prag svoje gostilne, v sobo ln taištl vecer je pptala natakarica krčmafida In ktiiiarica. Vse je p6y|5fagevalo: Žtje je KplenCeva krčnmriča, kje njenl odpustki, a mamca si je riiisllla: milte me v uho! Dpbriji 14 dni me ni vldel nikdo od gostpv. Pred par d*nevi pa se vsuje v mojo sobp celo odposlanstvp od stalne mize. Silili so v mene z vprašanji: Zakaj sem jih prepustila natakarici, kaj so zakrivili in kako dolgo bo še trpelp nesriosno stanje? Zopet sem bila na krlžpotjtf All me vlečejo ali res ne vedp za vzroK mpjega um(ka. Ker so dregali vame t opazkami, da beseda ni konj, sem jim zaupala njijhiovo norčevanje iz božje potne ppbožnpsti. Vsi so odloCnO tajili vsako krivdo na usodepolnih darovih sv. Roku. Le tpliko se sp^painjajo, da se je tplkla natakarica pd smeha po kolenih onl dan, ko je bila mamca romarica. Nobeden ni znal, zakaj prlsrčen smeh, ako opravlja gosppdinja za celo hlio romarsko zapbljubo. Tolikanj 'drage mi gospode seip peIJala v gpstilniskp spBb zja mizp kanaljo pd nataka|jce sem vrgja Se usto uro iz hiše! Čcf t6a'ftj vei&, da iz kaj resneg% in starejšeinu ^loveku svetega se laljKp norčuje le |en|ka lafiikpmisfeinpst. JSs imam n^takaria iu nikclar več nafakarice! Moja Krčnia j6 bblj polna Hp* kedaj prej in fb — pametftih mpškiti. Veste, je pa tudi resi, da je meue srečala prava pamet bolj poziip, a, da me le je. Vem iz lastne izkusnje in vidim na drugih, da je sVeta resnica: StarejSa ženska je tedaj pri pplni pameti, ako stppa pp nizkih petah, QQsi dPlge lase ter se skrbno varuje ženskega prijateijstva iri llzunstva!«