iZJritžinsld d Tl 1 k. ILUSTROVANI LIST ZA MESTO m DEŽELO Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, ■ a • - .• m m • _______ TyrSeva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. I LlUDllSnS« 2m 1601*1131*13 1933 Račun poštne hranilnice y Ljubljani štev. 15.393 • 1° ■ Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 4« Ur, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja St«v. 5 Leto V Tempe 1933 V vlaku 150 km na uro, v motornem čolnu letalu več ko 700! Ko so pred kratkim Nemci preskušali svoj novi ekspresni vlak na piogi Berlin —Hamburg, smo od najnovejši dirkalni avto, ki ima letalski motor z 2500 konjskih sil in baje doseže že 485 km na uro! Takoj 182, v avtu 485 in v vadnega avtomobilista ne pridejo v poštev. Toda baš pri teh vratolomnih brzinah spozna strokovnjak naj- Na desni: „Miss Amerika II* najhitt ejše vozilo na vodi; na uro prei ozi 18:1 1. in »Leteči Hanzeut« med Berlinom in Hamburgom je najhitrejši vlak na svetu, ker doseže na ravni progi fantastično hitrost 150 kilometrov na uro! umite, kakšne avtomobile smo imeli pred dobrimi dvajsetimi leti, z visoko neokretno karoserijo in nizkim jiotlačenim motorjem, in kakšne imamo danes: če ne bi bilo toliko hitrostnih dirk in študiranja odpora zraka, bi najbrž še danes šofirali takšne neokusne in nerodne škatle... Avto 1933 je tedaj pred vsem smo-tren, preprost, estetične oblike in ravno zato tudi cenejši. Nizka, raztegnjena oblika ni smotrena samo zaradi lažjega premaganja zračnega odpora, temveč je tudi najprimernejša za evropske ceste, ki za ameriškimi še zmerom dosti zaostajajo. osuplosti zadržali dih: vlak je, ko je najhitreje vozil, dosegel hitrost domala 150 km na uro! 287 km dolgo progo iz Berlina v Hamburg je pa prevozil s povprečno hitrostjo 120 km na uro. V praksi se seveda ne bo mogla doseči tolikšna povprečna hitrost, zakaj upoštevati je treba postanke vsaj na glavnih vmesnih postajah, tako da bi ta vlak vozil z dejansko hitrostjo 96.2 km na uro. Ce gledamo s tega, edino pravilnega vidika, pa ta vlak vendarle ni najhitrejši na svetu. Najhitrejši vlak na svetu je še zmerom ekspresni vlak Pariz— Bruselj: vozi namreč s povprečno hitrostjo 104-3 km na uro. Takoj za njim pa pride ekspresni vlak London— Bristol, ki vozi s hitrostjo 98-200 kilometrov na uro. Ta vlak je najhitrejši v vsem britanskem imperiju. Zato je pa svetovno znan •leteči Škot« padel na četrto mesto: njegova povprečna hitrost znaša namreč >saino< 84 5 km na uro. Znamenit je pa ta vlak tudi po tem, da se na vsej dolgi progi niti enkrat ne ustavi; zato mora pred odhodom naložiti devet ton premoga. Hitrost vseh teh bliskovnih vlakov se nam pa nvora zdeti polževa, če jo primerjamo s hitrostjo dirkalnih avtomobilov. Tu moramo pred vsem omeniti majorja Campbella in njegov »Sinja ptica« majorja Campbella je pri poskusnih vožnjah dosegla že hitrost 485 km na uro prej, kaj je pri avtu smotrenega, kaj pospešuje hitrost in kaj jo zavira, tako da se izkustva, pridobljena na teh dirkah, lahko porabijo tudi pri navadnih avtomobilih. Saj se še spo- Krukenbergov Zeppelin na tračnicah Moderni ljudski avlo postaja čedalje bolj podoben želvi. Avto. kakršnega kaže slika, bo razstavljen spomladi v Berlinu. Baje bo zelo poceni ko napoči pomlad, pojde Campbell spet trenirat na klasično dirkališče v Daytono na kalifornijski obali v Ameriki; naši bralci se še spomnijo, da je lani na tem dirkališču dosegel s fantastično hitrostjo 408 km na uro svetovni rekord. Taki dirkalni avtomobili so seveda na i>oseben način zgrajeni in za na- Fantastično vozilo s propelerjem, doseže baje hitrost 200 kilometrov na uro. Pravijo pa, da se ni obneslo. Karavana mrtvih med Kermanom in Yezdom JVcpnjcfuo srečanje sredi solne pustinje Jahala sva že osem ur ob robu nevarne solne pustinje v Srednji Perziji. Tako daleč je že za nama poslednje naselje! Pokrajina je pusta in brez vode. V mesečini je videti tisočletno cesto, ki veže Kerman z Yez-dom. Prav po tej poti je jahal v srednjem veku slavni Marco Polo proti vzhodu. Tu je zbral kot prvi Evropec pravljice iz tisoč in ene noči. Bil je sanjač. Evropci našega časa so stvar-nejši, kadar jahajo po tej samotni poti: pred seboj imajo jasen cilj. Preklinjajo slabo pot, zmerjajo večno jasnino neba in strašno pripeko pustinj-skega solnca. Ko pridejo na cilj, se oddahnejo. Z nama je prav tako. Anglež in jaz potujeva iz liermana v Yezd, kamor naju je povabil ravnatelj angleških pošt na poročno slavje. Časih naju prehiti majhna karavana, časih srečava samotnega popotnika, ki roma v Meko tam v Arabiji. Po trimesečnem potovanju bo prišel tja, ves zmučen in oslabljen, da mu bo blagoslov svetih Mohamedovih vod plačilo. Neprijeten duh Solnce je okoli poldneva neusmiljeno pripekalo. Ob poti sva se v čajni kolibi okrepčala in legla v senco. Morala sva se prespati, da zbereva dovolj moči za nočno ježo. Okoli dveh ponoči sva iz daljave čula zvončkljanje, ki je postajalo čedalje razločnejše. Pred nama je morala torej biti velika karavana, ki je namenjena nemara tudi v Yezd. Sklenila sva se ji pridružiti in sva jo jadrno ubrala v skok za njo. Že čez četrt ure je Anglež, ki je jezdil naprej, ustavil svojega konja. Od sile neprijeten duh je prihajal z vetrom do naju; čim bliže sva jezdila h karavani, tem hujši je postajal. Prepričana sva bila, da najdeva vsak čas ob poti kakšne tri poginule konje ali velblode, ki so tu ob poti storili od naporov žalosten konec. Verni mohamedanci nikoli ne ubijajo nerabnih živali, temveč jih puste izčrpane ob poti. Taka je njihova žalostna usoda. Kmalu na to sva opazila na tej ravnici, zjedeni od soli in pokriti s pe- skom, obrise ljudi in velblodov. Z nepopisno grozo sva dognala, da je pred nami karavana mrtvih, ki se počasi pomika proti zapadu. Vedeia sva, da so to sveti šiitski mrliči, ki so jih zbrali po vsej perzijski državi, da jih po dveh ali treh mesecih ježe čez pol Prednje Azije pokopljejo v Kerbeli v Mezopotamiji. Tam najdejo večni počitek poleg verskega junaka Šaha Imama Huseina. Karavana mrtvih »Naprej, naprej!« me je priganjal Anglež. Robce sva si tiščala na usta in nos in sva v divjem skoku jezdila, da bi prehitela karavano. Ko sva jezdila mimo karavane, sem opazil, da so celo mule in velblodi korakali s sklonjenimi glavami, kakor bi slutili pošastno vsebino svojih težkih tovorov. Priganjači so korakali kakšnih 30 metrov oddaljeni od živine. Še za mar naju niso imeli; vajeni so pač, da se jih vsak ogiba. Trgovske karavane navadno pozdravljajo, ta se še zmenila ni. V preprostih lesenih ra-kvah, ali pa v rjuhe zaviti so bili mrliči privezani kakor zaboji na hrbte živali. Močnejše so jih nosile pet do šest, slabše dva do tri. Po dveh ali treh letih vse te živali, ki prenašajo mrliče, doslužijo. Naprodaj so za slepo ceno; nikdo jih ne mara, ker so za delo nes]x>sobne. Podjetniki, ki zbirajo mrliče in jih prenašajo v Kerbelo, zaslužijo baje lepe novce. Vsakemu iinovitemu vernemu Šiitu je častna zadeva, da ga po smrti pokopljejo v Kerbeli. »Salem aleikum« Prehitela sva že skoraj vso karavano, a ko sva ji prišla do čela, naju je vodnik, star Arabec, pozdravil: »Salem aleikum, aleikum salem«. Odzdravila sva in v skok odjezdila naprej. Enakomerno zvončkljanje je postajalo tišje. Opojni hladni nočni zrak nama je oživil srce in pljuča. Ob jutranjem svitu sva prijahala do majhnega zatočišča za karavane. Legla sva do smrti utrujena pod granatovo jablano in zaspala. »Nočni strahovi« so pač menda že 30 kilometrov za nama. Na pomladni avtomobilski razstavi v Berlinu, pravijo, bo razstavljen tudi poseben tip »avtomobila bodočnosti«. Po pripovedovanju veščakov bo ta avto imel obliko — želve. Če bi sodili po imenu, si od njega ne bi smeli, kar se hitrosti tiče, kaj prida obetati, saj je znano, da želve ne spadajo ravno med najhtrejše živali. Toda takšno obliko bo imel avto samo zato, ker so dognali, da je za zračne toke najmanj dovzetna. Pravijo, da bo »želva« pri isti hitrosti, kakor jo doseže povprečen avto, porabila dvakrat manj bencina. To je mnogo. Teža motorja ne sme znašati več kakor poltretjo kilo za vsako konjsko silo. Motor bo nameščen skoraj čisto zadaj, tako da potnikom ne bo treba duhati bencina, pa tudi treslo jih ne bo več tako kakor do zdaj. Celotna teža avtomobila ne bo znašala več kakor samo 500 kil. In kar je najvažnejše: pravijo, da bo »želva« stala komaj pol toliko, kolikor se danes plača za spodoben avto! Če vse to drži, smemo reči, da smo si leta 1933 zavojevali celino tako na tračnicah kakor na cestah. Omeniti bi bilo treba še to, da tudi s hitrostjo na vodi napredujemo. Američan Kay Don je na primer z motornim čolnom dosegel že hitrost 182 km na uro. In v zraku? Tu prednjačijo Angleži in Italijani. Šest sto kilometrov na uro so že zdavnaj leteli in pravijo, da so nekateri italijanski letalci pri treniranju za znameniti Schnei-derjev pokal prišli celo že čez 700 kilometrov na uro — to se pravi domala 200 metrov na sekundo! Odprto ostane zdaj le še vprašanje, kam sedanje človeštvo prav za prav drvi v tem peklenskem tempu... Ko sva se ob petih popoldne pripravljala na zadnjo nočno ježo pred Yezdom, sva opazila, da je karavana mrtvih tudi že dospela. Počivala je kakšnih 300 metrov od oaze. Vodnik se je prišel s svojimi ljudmi okrepčat v zatočišče. Medtem ko je kadil pipo opija, mi je pripovedoval, kakšno slavno gospodo je že vso prevozil v Kerbelo. Na papirju je imel zapisana imena vseh, ki jih bo tokrat položil k večnemu počitku. Vsi mrtveci, ki jih nosi karavana, ne pridejo v Kerbelo. Že spotoma v Kumu, ki je božja pot in stoji ob cesti Teheran—Ispahan, bo odložil nekaj ženskih trupel, ki jih pokopljejo tam na največjem ženskem pokopališču sveta. Mesto Kum je posvečeno in sveto, ker je prav tu umrla Fatima, sorodnica Imama Rizze, najodličnejšega Šiita, ko je potovala po Perziji. Vsem premožnim Perzijkam se zdi največja sreča, če morejo biti po smrti pokopane v bližini te svete žene. Tu sem tudi romajo, da si izprosijo na grobu Fatime otroka in srečen porod. Spet mrliči Zapustila sva starca Arabca in njegovo spremstvo ter odjezdila. Ko sva zavila na cesto proti Yezdu, sva opazila karavano mrtvih tik ob njej. Pred nekaj urami je še bila na nasprotni strani. Nekega domačina sem vprašal čemu ta sprememba, pa mi je pojasnil, da je še malo prej vlekel veter v drugo smer. Kakor hitro se pa veter obrne, spremeni karavana svoj položaj; da ne prihajajo neprijetni hlapovi v naselbino. Odjezdila sva dober kilometer naravnost v pustinjo, da se ogneva tem neprijetnim popotnikom. Jahala sva od ondod naravnost proti severu in dospela čez tri ure na najino cesto proti,Yezdu. Drugo jutro sva srečno dosegla cilj. Nenavadna karavana s svojim zakrknjenim vodnikom in bledimi otopelimi spremljevalci, žalostni pogledi mul in velblodov v teji pusti pokrajini, pošastna noč v mesečini, vse to je napravilo na naju tako porazen vtis, da se ga nisva mogla otresti niti pri poročnih svečanostih v hiši prijaznega angleškega ravnatelja. * DMe (e- padlz Ognjena proga v oblakih. Kdo je neznanka pod drevesom? Spomin je izgubila Zgodijo se časih resnične stvari, ki so tako čudne, da jih bolj čudnih ne moreš v domišljiji doživeti. Na divjem gorovju Severne Amerike, v Skalnih gorah se je pripetila strašna letalska nesreča. Zogljenelo truplo Že večkrat smo čuli, da Američani nadvse ljubijo izlete v planine. Odpeljejo se z avtomobilom in si na pripravnem idiličnem prostoru napravijo šotor, kjer živijo kot Robinzoni. Kuhajo si na prostem, spijo pa v vozu. Neke vroče jesenske noči je divjala v severnem gorovju grozovita nevihta. Lastnika takega šotora sta nenadoma opazila v temnih oblakih čudno prikazen. Ognjena proga se je risala po njih in se bližala z bliskovito naglico. Zdaj sta šele razločila goreče letalo. Tik nad njima se je ustavilo in padalo navpično proti zemlji. Avtomobilista, Jnženjer Brink in njegov šofer, sta jo ubrala proti ponesrečenemu letalu. Z največjim naporom sta se prerila skozi pragozd v temni noči. Bliski so ju slepili, tla so pa bila spolzka od dežja. Naposled sta opazila ostanke letala na nekem visokem drevesu. Na zemlji je pa ležala brezoblična gmota: zogljenelo truplo letalca. Dekle v večerni obleki Njuna groza se je spremenila v začudenje, ko sta nekaj korakov stran našla v mlaki vode mlado dekle. Bila je brez zavesti, ran pa ni bilo nikjer videti. V letalu se je vozila, kakor vse lahkomiselne Američanke, v večerni obleki brez rokavov. Odnesla sta jo v svoj voz in jo položila na mehke blazine. Polagoma se je začela zavedati. Mlado dekle si^je nazavedno melo oči, gledalo začudeno okoli sebe in spraševalo prečudne stvari. Videti je bilo, da bi rada spravila na čisto svoje misli. Skušala se je znajti v novi, čisto neznani okolici. Ni razumela, kako je prišla sem sredi noči in ob taki nevihti. Kaj se je vse zgodilo okoli nje v poslednjih urah? Spomin ji je bil zastrt kakor s kopreno. Stotnik Brast iz Kentuckyja Kljub vsem poskusom, da si osve-1 ži spomin, se ji ni posrečilo, da bi se spomnila kdo je, od kod je prišla in kaj se je zgodilo. Drugače je pa bila popolnoma normalna. Inženjer Brink ji je nekaj dni stregel, da si je opomogla. Odpeljal jo je v sanatorij, kjer niso mogli ugotoviti nikakih poškodb, ne zunanjih ne notranjih. Psihijatri so se trudili na vse pretege, da bi tej ženi odgrnili zastor pozabljenja, a se jim to ni posrečilo. Policija se je medtem zanimala za vse pogrešance, toda v nobenem poročilu ni bilo ničesar o izginolem letalcu. Šele po treh tednih so spoznali letalo za last pravkar poročenega bivšega stotnika Brasta iz Kentuckyja. Mlado dekle je bilo brez dvoma hjegova žena. Brink se je z vso požrtvovalnostjo posvetil negi te mlade dame in je z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dosegel, da se ji je začel vračati spomin na prošte dni. Potrdila je, da je bila žena Brasta. Mladi inženjer se čedalje bolj zanima za lejx) mlado ženo. Njegova čuvstva so jela postajati nežna... Ce jih bo mlada žena mogla vrniti, bo ta zgodba s strašnim začetkom morda še izzvenela v srečo dveh duš, ki ju je nepreračunljiva usoda pripeljeta na skupno pot. * Cno dekle 5S.CCC 'Din Marseille • evropski Čikago Na Dunaju imajo »plate«, Berlin se ponaša z »Društvi čednosti«, v Parizu so apaši doma, v Budimpešti je Horthy, v Čikagu so pa na krmilu S »gangstri«. Ce vse te vrednote seštejemo, dobimo približno sliko marsejskih »nervov«. Marseille ima skoraj milijon prebivalcev in je v popolni oblasti te zločinske organizacije. »Nervi« se dele na tri glavne skupine: trgovce z dekleti, tihotapce mamil in bandite. Trgovcem z dekleti je vsa Francija rodovitno polje, »blago« pa razpošiljajo celo v Južno Ameriko in Vzhodno Azijo. V Nemčiji, na Poljskem in na Balkanu imajo podružnice in agenture. Lepa dekleta izvažajo Pri vsakem trgovskem podjetju je od sile važna zunanja služba, pri trgovini z dekleti pa še posebno. »Uradniki zunanjih poslov« morajo iskati primerna dekleta. Popolnoma zgrešeno je mnenje, da prihajajo za trgovanje v. poštev le lahkomiselna dekleta, ki mrze vsako delo. Prav narobe! Izvedenci iščejo žrtev večji del med malimi uradnicami, prodajalkami in pridnimi služkinjami. Prav te so prežete želje po lastnem udobnem ognjišču. Približajo se dekletom preoblečeni v boljšega delavca. Oblečeni so lepo, nikakor ne gizdalinsko, imajo dozdevno dobro službo in nekaj prihrankov in so čisto sami na svetu. Vljudni so in postrež-ljivi, tako da ni čuda, če se čez nekaj časa »praviloma« zaročijo. Zaradi tega jim dekleta slepo verjamejo in zaupajo. Ženin dobi kmalu nato ugodno ponudbo iz Marseilla. »Poročila se bova, moji mali ženici no bo več treba delati«, tako jo preslepi. Dekle malo okleva; ker ji je pa sreča tako blizu — samo roko je treba iztegniti — gre z njim vsa srečna v mislih na lepo bodočnost. Po nekai dneh pride usodni udarec. Tu v Marseillu ni s službo nič; bil je samo vabliiv privid. Ves dan Preždi ubožica v hotelski sobi. medtem ko išče on službo. V resnici na poseda no beznicah in kvarta s svojimi dičnimi tovariši, Čaka in čaka, da so žrtev »omehča«. Še nekai dni, prihranki so pri vragu, lakota «e oglaša... Dekle se zateče iz obupa m na pri^ovarianje njegovih prijateljev na cesto. Mora zaslužiti za svojega dragega vsaj za hrano: on je že itak vse za njo žrtvoval. Saj ne bo dolgo, dokler ne najde on zaslužka... Če se pa v takem primeru dekle brani, jo spravijo v zloglasni pristaniški hotel. Lastnik je »nerv« in ve, da je treba tako trmoglavko z bičem in psovkami ukrotiti. Ko se čez čas privadi cesti, odloži ženin krinko. Poglavar tolpe mu izplača 1.000 do 3.000 frankov nagrade, kakršna je pač kakovost »blaga«. Višja instanca prevzame dekle in jo po sposobnosti dodeli kakšni domači javni hiši, ali ji pa določi »zaščitnika«. Pod njegovim nadzorstvom »dela« v določenem mestnem okraju. V obeh primerih se steka ves njen zaslužek v žepe poglavarja tolpe. Pocestne nadzirajo »zaščitniki«. sedeč pri kavarniških oknih. Dekletom bi se izjalovil vsak poskus, da bi se rešile iz oblasti pro-pajfc. Tolpa bi jim oneiuogočila po vsej Franciji »delo«, življenja pa tudi ne bi bile več varne. Posebno čedna dekleta pa »izvažajo« čez veliko lužo, kjer posebno cenijo Francozinje. »Nervi« so skrajno solidarni. Če bi policija aretirala tovariša »zaščitnika«, poberejo njegovi »ženi« sproti ves zaslužek, da s tem plačajo odvetnika in mu priskrbe priboljške v hrani. Ko ga spet izpuste iz zapora, mu tovariši do pare natanko odštejejo preostanke. Ta solidarnost je med »nervi« častna zadeva in menda ni v vsej Franciji odvetnika, ki bi aretiranemu »nervu« ne zaupal are. Pet pezov od stranke — štirideset strank na dan Dekleta, ki jih prodajajo v prekomorske kraje, cenijo na okoli 20.000 frankov (58.000 dinarjev) brez velikih prevoznih stroškov. Ta ogromna glavnica se pa čudovito naglo obrestuje. V Buenos-Airesu je določena »pristojbina« za vsako »stranko« pet pezov (okoli 400 Din) in niso ravno preredki taki dnevi, ko postreže lepa Francozinja 40 strankam. Vsakemu prekomorskemu zaščitniku so dode- , Ijene 3 ženske, izmed katerih po navadi poroči po polletnem »delovanju« j najboljšo. Tako se vrne domov. Kupi si lepo posestvo in živi kot spoštovan/', ^državljan. ^~~~ ^ Oddelek »trgovina z dekleti« ima seveda še različne podrejene oddelke. N. pr. oddelek za potne liste. Mladoletnim dekletom napravijo tu pravilne potne liste, čeprav so lažni. S policijo so si nervi baje prav dobri. Naj bo že kakor hoče, dejstvo je, da izgine na Francoskem vsako leto fi.000 žensk, o katerih ni nikoli več duha ne sluha. Opij Odkar so v Angliji poostrili kazenske predpise za tihotapstvo mamil in kaznujejo tihotapce z zaporom 6 do 10 let, se je zbrala ta dobičkanosna trgovina v Marseillu, ki ima za to lego kakor nalašč, ker je zvezan z direktno plovbo z Vzhodno Azijo. Izvažajo kokain, heroin in morfij, uvažajo pa opij. V tem oddelku »nervov« so včlanjeni mornarji in cariniki in baje celo ladijski častniki. Prevoz na vojnih ladjah je neverjetno poceni in skoraj brez nevarnosti. Niti približno se ne da določiti količina tega izmenjalnega prometa. Gotovo pa je, da zasluži že prodajalec na debelo pri kili opija okoli 32.000 dinarjev. Marsejska policija pozna v svojih okrajih najmanj 500 beznic, kjer se kadi opij. Te beznice niso morda tajni lokaii in so vesti o posebnih znakih trkanja zgolj pravljice. V vsakem hotelu ti da vratar zaželene naslove. Posledica ogromnega vpliva »nervov« je torej, da so take beznice javne, čeprav brez javnostne pravice. Nekatere beznice imajo stalne goste, ki pokadijo na dan do 60 pip. Marsejsko razbojništvo pa nas spominja razmer na divjem zapadu. Zgodi se, da privozi pri belem dnevu avtomobil pred kakšno bfmko; štirje s samokresi ustrahujejo uradništvo ;ter pograbijo gotovino in vrednosti, ostali pa se z najmodernejšim orožjem ubranijo noliciie. To je opravljeno v nekaj minutah. In že jih ni nikjer več. Policija je brez moči. — Odlično deluje poročevalska služba, še preden je prijavnica tuica predana noliciji. vedo »nervi«, kdo je prišel, kaj fe, kaj in koliko ima in ali ga je vredno »obiskati«. Najplemenitejše načelo »nervov« je: brezpogojna medsebojna poštenost. Kdor oslepari tovariša za njegov delež. če mu kdo izneveri ženo, medtem ko ie mož v zaporu, je zapisan smrti. Zcrodi se, da ga pri osveti ne rojene krotrln do smrti, vendar nikoli ne izda storilca. »Nerv« uredi svoje stvari sam... * Nepotrebna skrb »Položite vsaj časopis na stol, Marija!« »0, saj ni treba, milostljiva — saj tudi tako dosežem!« h koncu dognala, da je pogrešani urar »stnic Jakob«. Pred tedni se je bil skril v gozdu in je na vse načine privabljal otroke k sebi, da jih je zlorabljal v perverzne namene. »Strica Jakoba« so takoj prijeli In ga spravili v zapor. * Kje je sedmorica otokov V Washington je prispela princesa Duyangovia. Princesa Duyangova je hčerka suluškega sultana. Suiluški sultan je vladar neke dežele v Južnem 'morju. K tej deželi je nekoč pripadalo tudi štirinajst otokov. Teh štirinajst otokov pa je Amerika med špansko - ameriško vojno vzela sulu-škemu sultanu. Po ikri vici — tako zatrjuje princesa, katere stara mati je bila maiti suluškega sultana. In zdaj je prišla princesa v Washingtoin, da bi si spet pridobila tistih štirinajst otokov, ki ležijo prav za prav daleč proč od njene dežele. Te otoke je podedovala, tako pripoveduje, in če že ne more nastopiti dediščine, je vendar ne mara izgubiti iz oči. Bela hiša v Washingtonu ne ve, kaj naj stori. Dan za dnem. sedi princesa v čakalnici, odrevenela kakor njena mrtva stara mati in vztrajna (kakor le kateri živi potnik. Ne odneha prej, dokler ne bo dobila svojih štirinajst ototkov. Tn se ji ne upajo povedati, da stoji v zapiskih, ki jih imajo od tistih dob, da je bilo le sedem tastih otokov. Kje je ostala druga sedmorica otokov? Princesa Duyungova energično zahteva pojas- nila, a niihče ji ga ne more dati. Pri najboljši volji ne. Zdaj je. samo še eno vprašanje: ali je sedmorica otokov odplavala? Ali so Japonci, ki so po ameriški sodbi vsega zmožni, zlepili sedem otokov in jih priključili svoji domovini? Ali pa je kak režiser, ki,je snemal zadnji filtn z Južnega morja, po-basal tistih sedem otokov v svoj žep in jih odnesel v hollywoodske ateljeje? Tu je uganka! Bržkone bodo prinesli ameriški listi oglase s pozivom, da pošteni najditelj vrne sedmorico otokov proti nagradi 100 dolarjev. Mi kljubujemo prehladu, kašlju, katarju itd. snaiserjevimi prsnimi karamelami s Z Jelkami 2io0e se u l£kcmi.ah,jcl/xfg. in Jyer sa indmp/nknfi Izguba v igri in davki . Vrhovna ameriška davčna oblast v Washingtonu je nedavno tega izrekla razsodbo, ki je zbudila v javnosti veliko pozornost. Neka bogata Američanka je zahtevala, da ji davčna oblast odpiše za to leto dvajset tisoč dolarjev, ker je na ruleti izgubila visoke vsote. Dalje je izjavila, da ne igra v svojo zabavo, ampak zato, da si na pošten način služi denar. Izumila je baje nov sistem, ki ji jamči zaslužek; zato pravi, da jo je treba obdavčiti kakor trgovce. Enkrat dela z dobičkom, drugič z izgubo. Vrhovna davčna oblast v Washing-tonu se je na presenečenje javnosti zavzela za njeno stališče in ji odpisala dvajset tisoč dolarjev davka za letošnje leto. * Ljudje, ki ne igrajo iz strasti, temveč zaradi zaslužka, imajo tedaj pravico do olajšave pri plačevanju davkov! ** Zgodba o pokvarjencu — šolska naloga Nekaj tednov je minulo, odkar je v Unterturkheimu izginil urar. Po prečudnem naključju so ga spet našli. V bližnji vasi so pisali otroci v šoli nalogo: »Kje se najrajši sprehajam.« Skcraj vsi otroci so v nalogi omenili »strica Jakoba« v gozdu. Upravitelj šole in predsednik šolskega odbora sta 9e začela za stvar zanimati. Preiskala sta bližnje gozdove in sta Pisalni stroj Woodstock ie v Ameriki najbolj iskana znamka. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v Ljubljani, jih je že precej v rabi. Vsi se pohvalno izražajo o njem. Generalno zastopstvo: TIPKA, družba z o. z., LJUBLJANA Gledališka ul. 8. - Tel. št. 29-70 —■ ■ — ki se je sam pokopal Največji senzacijski proces poslednjih let Pariz, v januarju Vediki modrijan, bi je trdil, da ni nič na svetu tako absolutno gotovo kakor to, da ga ni človeka, ki bi se lahko udeležil lastnega pogreba, je postavljen na laž. Na laž ga je pa postavil Luis Durand, čigar tragikomičnim pustolovščinam je zdaj napravila konec razsodba vrhovnega sodišča, ki odreja »štiri leta ječe — upoštevaje olajševalne okoliščine«. Kdo je ta Luis Durand? »Luis Durand, trgovec, 33 let star, 1-78 m visok, sinje oči, rjavi lasje, brez posebnih znamenj« — tako je zapisano v njegovem potnem listu, ki so mu ga izdale lyonske oblasti. Njegov zagovornik ga je pomiloval kot »žrtev sedanjih hudih časov«. »Skrben zakonski mož,« ga je slikal, »ki ni skrbel samo za zakonito ženo temveč še za svojo družico«. (Katere Parižauke take besede ne bi ganile?) »Ko mu je pa gospodarska kriza vzela vse imetje, ni -mogel več skrbeti za obe, in tako je pač moral eno pustiti.« Durand se je odločil — za nezakonito. In je odpotoval* z družico, gospo Gauthierjevo, na jug, v Alžir. Tizi-Ouzou se imenuje malo orijen-talsko mesto, kjer se je par naselil; od prvega pa do‘poslednjega dne sta bila Durandova za neznatno mestece senzacija. Gospod Durand je bil, kar se denarja tiče, zelo na slabem. Čisto na tihem si je s poslednjimi novci kupil v Alžiru življenjsko polico v korist »svoje žene«, torej gospe Gau-thierjeve. Toda v Alžiru kakor znano solnce silno pripeka. Ljudje, ki podnebja niso vajeni, lahko hitro dobe solnčarico. Nekega dne je ,gospa Durandova* vsa objokana prihitela k sosedom. Njen mož je dobil solnčarico. Otrpel, kakor -mrtev, je tožila, leži v svoji -sobi. (Tako stanje napravi primerna doza kinina.) V Tizi-Ouzouju sta dva zdravnika, dva brata. Enega od njiju vpraša ,go- spa Durandova*, ali bo njen mož preživel noč. »Malo upanja je,« odgovori zdravnik. ,Gospa Durandova* se v krčevitem joku zgrudi na stol. Drugi dan je gospod Durand mrtev. Vsaj njegova obupana žena pripoveduje to vsem sosedom. Radovedneži, ki ga prihajajo kropit, ga vidijo nepremično ležečega na poste- Skrivnost ✓ »Dragi prijatelj, ali znaš ohraniti skrivnost?« »Seveda! Če treba, molčim ko grob!« »Viš, to me veseli! Nujno bi namreč potreboval sto Din, pa ne bi maral, da bi; kdo vedel...« »To naj te nikar ne skrbi! Molčal bom, kakor da ne bi bil nič slišal.« Nesramno Vengar sedi v gledališču. Za njim se pogovarjata dva zakonca o vseh mogočih stvareh. Vengar molči, čeprav vse v njem kipi. Naposled se pa le obrne in reče silno vljudno: »Oprostite, toda človek ne razume niti besede!« »Saj vam tudi nič mar, kaj s svojo ženo govorim!« dobi za odgovor. Berlinska kava »Veste, kaj je nenavadnega na vaši kavi?« je ondan vprašal Dunajčan Berlinčana. »Troje: prijetnost, neprijetnost in čudež.« »‘Kako to?« se je začudil Berlinčan. »Kaj naj pomenijo te tri reči?« »Prva je prijetnost,« je odgovoril Dunajčan, »ker v kavi nimate cikorije. Druga je neprijetnost: tudi kave ni v njej. In čudež — od česa je neki rjava?« I, seveda! Učitelj: »Ali se ni mislil tvoj starejši brat preseliti v Ameriko? Imate že kakšne vesti od njega?« Iji in njegova koža je kakor perga-men. »Kako ga je smrt izpremenila!« šepečejo sosedje in ne slutijo, da napravi tak učinek sok agave. Zdravnik mora k drugemu bolniku. Njegov brat, katerega je že informiral o brezupnem Durandovem stanju, se dolgo ne pomišlja in po kratkem pregledu napiše mrtvaški list. Pogrel) naj bi se vršil že drugi dan. Gospa Durandova sprejme nosače in jih prosi, če bi smela pokojnika sama umiti in položiti* v krsto. Pravi, da je bil njen pokojni mož član neke skrivne verske sekte, ki predpisuje take obrede. Za verske predpise so v Alžiru precej dovzetni. Tako ostane gospa Durandova sama s svojim nvožem — in po bliskovo natlači peska v prazno obleko, zavije vse skupaj v rjuhe in krsto zabije. ,Mrtvec* pa jadrno steče v posteljo... Na dan pogreba se pridruži pogrebcem neki gospod v temni obleki, s prilepljeno brado. ,Mrtvec* si m: mogel kaj, da se ne bi udeležil lastnega pogreba. In čudno: iskrene solze njegove ,vdove* ganejo tudi njega — joka se nad svojo lastno smrtjo! Malo dni nato si najame blizu Bor-deauxa majhno vilo. ,Gospa Durandova* pa hoče počakati še zavarovalnine 160.000 frankov, preden pojde za njim. Sleparija se je posrečila! Pa vendar ne. Kakor vsi zločinci je tudi Durand napravil usodno napako. V Alžiru je živel pod svojim pravim imenom, in ko se je vrnil v Francijo, ga tudi tam ni odložil. »Da, včeraj smo dobili pismo iz Afrike!« »I, seveda! Saj zemljepis ja nikoli ni znal.« Dobra kupčija Kokolj pride iz zobozdravnikove crdinacijske sobe in zagleda Smrkolja. :Ali te je hudo bolelo? Kaj ti je napravil?« »Zob mi je izdrl za 50 Din.« »Meni pa ga mora vstaviti, tudi za 50 Din.« »Prav dobra kupčija, če vzame mojega!« Doslovno »Tak ti si tisti paglavec, ki si malo prej tako pretepel nekega malega dečka? Ali mar ne veš, da moraš svoje sovražnike ljutiti?« »Saj ni bil moj sovražnik — moj brat je bil!« Prava Durandova žena je pa med tem dobila v Parizu vest o smrti svojega moža. Soilze žalosti toči za pokojnikom — pa tudi za" izgubljenimi alimenti. Toda ljubezen naposled zmaga: nekega znanca, ki slučajno potuje v Alžir, prosi, naj bi ji fotografiral njegov grob in poizvedel za okoliščine njegove smrti. Znanec odkrije grob, odkrije pa tudi kmalu nato, ko gre za sledovi lažne Durandove žene, malo vilo prt Bcrdeauxu. Tako pride škandal na dan — in vsa Francija prasne v porogljiv smeh. Osleparjene oblasti skušajo svojo napako popraviti in padejo v drugi ekstrem. Kaj, če ni Durand koga ub.il in ga dal namestu sebe pokopati? V drugo stoji Luis Durand ganjen pred svojim lastnim grobom. Ganjen — zakaj nedolžen je, to se pravi, nobenega človeka ni ubil in tudi nobenega človeka ni pokopal namestu sebe. Takega zločina ni storil. In celo sodniki mu nekaj mesecev nato priznajo pni razsodbi olajševalne okoliščine. Zakaj dve ženi sta se zavzeli zanj. Tn za ženske solze so galantni Francozi posebno občutljivi. Ch. H. Latour ^ ------------ Grožnja Odvetnik: »Torej, gospod Mrmolja, govorit sem z vašo ločeno ženo. Če ne boste točno vsak mesec poslali denarja, je rekla, se vrne nazaj k vam.« I*rav« je zadel! Koželj se je v tretje oženil. Z neko Ribničanko. »Nu, ali si zdaj .srečen?« ga vpraša prijatelj. »In še kako!« vzklikne z žarečim obrazom Koželj. »Poslej se bom samo z Ribničankami ženil.« Spoznanje Ves ponosen je zrl Sebastijan na prstan, ki ga je včeraj pri zaroki na-teknil svoji izvoljenki. »Ali so ga tvoje vrle prijateljice že občudovale?« »Se več,« ga je hladno zavrnila; »dve sla ga celo spoznali...« Sovražnik učenosti Vojak-dijak prosi v častniški šoli: »Gospod narednik, prosim večje čepice; ta mi je premajhna.« »1, seveda! To je vse zaradi preklete učenosti, ki vam tako glavo napihne,« se zadere narednik. Primeren nasvet V odlični družbi je bila znamenita pevka z globoko izrezano obleko. Gospodu dvornemu svetniku je potožila: »Menda sem prehlajena ..., gospod dvorni svetnik.« Gospod svetnik si je z vso natančnostjo ogledal izrez njene obleke in ji ves v skrbeh svetoval: »Brž ši kaj ogrnite in zlezite takoj pod odejo.« *... HUMOR Kalvarija ljubezni Roman iz naših dni. — NapUai P. R. Povest, ki smo ,jo v prvi številki začeli prinašati, je napisal P. R. — tisti pisatelj, ki nam je dal že »Nezakonsko mater“. Naši čitatelji, ki so brali 1. in 2. letnik „Romana“ se gotovo še dobro spominjajo pretresljive ljubavne zgodbe, ki je takrat zbudila vseobčo pozornost in priznanje. „Kalvarija ljubezni14 je napisana po resničnih dogodkih iz polpretekle in nedavno minule dobe in je pretresljiva slika človeškega trpljenja in strasti. Prepričani smo, da nismo mogli svojim zvestim čitateljem za novo leto bolj ustreči, kakor s to našo novo povestjo, ki jo bodo z velikim zanimanjem brali od začetka do konca. KAJ SE JE DOSLEJ ZGODILO Mladi odvetnik Ciril Milavec živi v srečnem zakonu s svojo ženo Ljudmilo in otročičkoma Božo in Markom. V Ljudmilo je zaljubljen kirurg Emerik Horvin, ki jo neprestano zalezuje; mož o tem nič ne ve. Nekega dne mora Ciril v Zagreb po opravkih; žena ima temne slutnje. Drugi dan se mož vrača nazaj. V vlaku premišljuje o svojem življenju in o svoji sreči. Takrat se spomni svoje prve študentovske ljubezni na Dunaju: Ilona Adelina Matoš ji je bilo ime in vročekrvna Madžarka je bila. Ko je spoznal Ljudmilo, je z njo napravil konec. Ko tako premišlja, zagleda nenadoma na kovčegu, ki je ležal na mreži v kupeju, ime nekega hotela iz Budimpešte in tri začetnice: I. A. M. Nekaj trenutkov nato vstopi neka dama: bila je res Madžarka. Spoznala sta se tisti mah. Ilona hoče, da bi se Ciril vrnil k njej, on pa noče o tem nič slišati. Pove ji, da je oženjen in da ima dva otroka. Toda Madžarke to ne bi motilo, samo da bi bil tudi njen. Ciril okloni. Takrat nenaden strašen tresk: vlak je trčil v drugega! Ciril je smrtno nevarno ranjen, Iloni se ni pa nič zgodilo. Tedaj se sklene užaljena Madžarka maščevati nad tisto, ki ji je ukradla Cirila, napiše nekaj besed na listek in ga stisne nezavestnemu Cirilu v žep. V Ljubljani čaka Ljudmila koprneče prihoda svojega moža. Črne slutnje jo obhajajo. Naposled se ne more več premagati: na postajo pojde! Ze pol ure pred prihodom vlaka sta se pripeljala na postajo, vsak z druge strani, dva mlada moža. Eden od njiju je kirurg dr. Horvin, drugi pa je Lerchenfeld, znan lahkoživec in ženskar. Prvi čaka Ilono, ki mu je pisala, da pride z zagrebškim brzim vlakom, Lerchenfeld — Horvinov znanec — pa neko Evo Mullerjevo iz Celja. _______ Da, toda on sam je prav dobro poznal dekličina čuvstva! Vedel je, da skriva njeno srce bolečo skrivnost. Ilona je bila preveč odkrita, da bi mogla skriti razočaranje nad nesrečno ljubeznijo, ki je očividno bila vzrok njeni žalosti. Toda ker je Horvin ni ljubil, tudi ni čutil ljubosumnosti. Bilo mu je samo za njeno doto, za velikansko imetje, ki mu bo omogočilo izvedbo visoko letečih načrtov. Za denar, ki se z njim dosti prej kakor še s tolikšno nadarjenostjo dokoplje do slave in priznanja... Denar, ki si bo z njim lahko utešil vse želje in vse razbrzdane strasti. Ne, takih stvari človek ne bobna v svet... take reči človek zase ohrani. »Očividno,« je spet povzel Horvin, »očividno zadoščajo čenče blebetave ženske, kakršna je Alma, da ljudje verjamejo še tako abotne bajke, kakor tisto, ki ste mi jo malo prej povedali. Zato vas prosim, da jo v mojem imenu prekličete in da poveste resnico, ki sem vam jo pravkar zaupal.« »V redu, dragi Horvin... 2e jutri bom razglasil vaše zakonske naklepe... s primernimi poetičnimi cvetkami, kakor se spodobi.« Ah! To pot Horvin ni mogel preslišati bodečega poroga. Celo se mu je nabralo, in trda zareza v njegovih tenkih ustnicah se je še poglobila. »Norčujete se, Lerchenfeld... čeprav sem vam govoril popolnoma resno.« »Nikar se ne razburjajte... Ne norčujem se, čeprav se mordk tako vidi. Samo nevoščljiv sem vam in nekoliko ljubosumen... Zakaj, tako mi dušfe, zaradi mojih lepih oči ne bi nobena ženska prišla iz Budimpešte... Vašemu življenjskemu romanu želim samo ene stvari: srečnega konca.« Horvina je spet streslo, kakor človeka, ki ga kaj zbode. Te čestitke so bile zanj najhujša ironija. Kajti če ga čakata premoženje in slava, po katerih je tako hlepel, mu ju prinese žena, do katere ni ničesar čutil, ki je ni ljubil, in ne ona, h kateri ga je že od prve minute, ko jo je spoznnl, blazno gnal pohlep... Ne ona, do katere je njegova strast rasla od dne do dne in postajala tem bolj divja, čim manj je imel upanja, da si jo kdaj pribori. Zakaj ta žena... ta Ljudmila Milavčeva ne bo radovoljno nikoli njegova. Sama mu je to rekla... In takrat si je v navalu blaznosti srdito dejal sam pri sebi : »Če človek ne more izlepa dobiti ženske, ki jo ljubi, si jo mora pač osvojiti s silo...« Ah! On, ki dotlej nikoli ni hotel priznati, da obstoji ljubezen, ki zgrabi človeka za srce in možgane, ki ga z neodoljivo silo potegne za seboj, da tava kakor suženj za sledovi žene, ki jo ljubi — tudi on je moral priznati vsemogočnost ljubezni. Brez uspeha se je upiral tej strasti, ki je rasla od dne do dne. Prividi blaznosti so ga obhajali... prividi umora ... prividi zločina ... In če s poroko z bogato Madžarko — tudi ona je lepa! — doseže glavni smoter svojega življenja, mu ostane njegova druga želja še zmerom neute-šena. Želja, ki mu je venomer silila v možgane in na jezik vprašanje; »Kako naj zlomim odpor te ženske?« In vselej se je ob teh mislih utrnil zlovešč blisk iz njegovih mrzlih jeklenosivih oči. S perona so se zaslišali razburjeni glasovi. Čedalje glasnejši so postajali. Nekaj se je moralo zgoditi. Moža sta naglo krenila na peron. Prav takrat je prišel iz ravnateljstva neki železničar z nekakšnim papirjem v roki. In še preden je utegnil kaj reči, je že šlo od ust do ust: »Velika železniška nesreča... Pri Zidanem mostu sta trčila dva vlaka ...« Prijatelja sta stopila k železničarju, ki ga je bila že zagrnila gruča ljudi. »Da, železniška nesreča se je zgodila,« je pripovedoval. »Blizu Zidanega mosta. Postajenačelnik je pravkar dobil brzojavko.« In ko so posebno ženske, vse vznemirjene in v strahu, silile vanj z vprašanji, je dodal: »Da, huda nesreča... Več ljudi je mrtvih in ranjenih.« Ljudje so zavreščali. Vsakateri je imel v tem vlaku, čigar prihoda je čakal, sorodnika ali vsaj znanca. Vse je hitelo proti pisarni postajenačel-nika, ki bi edini mogel dati podrobnejša pojasnila. Horvin je bil bled. Lerchenfeld ga je skušal pomiriti. »Upajva, da midva ne bova prizadeta.« Toda kirurg ga je komaj slišal. Če je Ilona med žrtvami! Potem je konec njegovih lepih sanj. Z množico, ki je naraščala od trenutka do trenutka, sta mlada moža prišla pred pisarno postaje-načelnika. A tudi on še ni vedel drugega povedati kakor tisto, kar je že železničar oznanil. Čakal je nove brzojavke in obljubil je, da bo takoj, ko jo dobi, sporočil njeno vsebino. Tako je minilo tri četrt ure. Tedaj je prišel iz pisarne drugi železničar. Tudi on je imel v rokah papir. Bila je obljubljena brzojavka, brzojavka z imeni mrtvih in ranjenih. Med njimi sta bili samo dve ženski in ne Horvin ne Lerchenfeld ju nista poznala. Obema je bilo, kakor bi se jima bil težak kamen odvalil s prsi. A že prihodnji trenutek se je iz kirurgovih oči utrgal blisk. V obraz mu je planila kri. Zagledal je bil v seznamu mrtvih in ranjenih neko ime! »Ciril Milavec...« In zraven besede: »Nalomljena lobanja ... stanje zelo resno.« »Oh!« je zamrmral Horvin. Pred očmi mu je vstal privid. Privid Ljudmile ... ljubljene žene ... žene, ki je na vse njegove prošnje imela samo eno besedico: »Nikoli!« Krut usmev, zlovešč in ciničen hkratu, je skrivil njegove tenke ustnice. Tudi Lerchenfeld je opazil ta usmev, toda pripisoval ga je očividno veselju, da se osebi, ki jo je Horvin čakal, ni nič pripetilo. Kirurg je pogledal v množico, kakor bi koga iskal. In v drugo se je Oddehnil. Iskal je dobro znane postave Ljudmile Milav-čeve. In ni je zagledal. Če se je njen mož vozil v tem vlaku, bi bilo prirodno, da ga je prišla čakat na postajo. Pa je ni bilo. Lerchenfeld je potegnil Horvina s seboj v čakalnico. Zamišljeno sta moža sedla na klop. Posebno mladi kirurg je bil videti vznemirjen. Zdajci je vprašal: »Ali poznate ubogega dr. Milavca?« »Doktor Milavec... Milavec ... Čakajte ... Ne spominjam se...« »Odvetnik Milavec...« »Aha, nekaj se mi zdi. Da, dvakrat ali trikrat sem čul o njem govoriti. Toda osebno mi je popolnoma neznan.« In po kratkem premolku: »Zakaj ste me vprašali po njem?« »Ker je nesrečnež tudi med ranjenimi.« »Ali je mar vaš prijatelj?« »Moj prijatelj... ne bi ravno rekel. Poznam se z njim, to je vse.« In čez trenutek je dodal: »Nalomljena lobanja, njegovo stanje zelo nevarno, pravi brzojavka.« »Siromak!... Toda to bo ravno nekaj za vas! Operacije te vrste so vaša posebnost!« »Saj sem že mislil na to... Toda ... Milavec še ni v Ljubljani... In ko ga pripeljejo, utegne biti nemara že prepozno.« »Mislite? Po mojem so morali brez odlaganja sestaviti posebni vlak, da nalože vanj ranjence. Mogoče nama bo postajenačelnik vedel kaj o tem povedati...« »Prav gotovo...« »Pojdiva k njemu!« To pot je bil Horvin tisti, ki je svojega tovariša potegnil s seboj... Horvin, ki se mu je že prej kakor Lerchenfeldu pojavila misel o operaciji! Postajenačelnik je Lerchenfeldovo domnevo potrdij. Ta trenutek mora posebni vlak že biti na kraju nesreče. In čez dve uri najkasneje bo v Ljubljani. »Ali ste odredili, da se pripne tudi bolniški voz?« je vprašal dr. Horvin. »Vse je poskrbljeno, da se ranjenci čim prej in čim udobneje prepeljejo v Ljubljano.« Moža sta se uradniku zahvalila za informacije in se vrnila v čakalnico. Tam je dr. Horvin naglo preletel zbrane ljudi. Neprestano je bil v strahu, da ne bi zdaj zdaj zagledal Milavčeve žene. Toda ni je bilo. Zakaj njena navzočnost bi prekrižala temne naklepe, ki so se jeli nejasno oblikovati v njegovi glavi. Tako je bil zatopljen v svoje misli, da je čisto pozabil na Lerchenfelda. Le-ta je ravno pogledal na uro in se obrnil k njemu: »Prijatelj, oprostiti mi boste morali, da vas zapustim. Domov moram.« »Tak ne mislite čakati svoje prijateljice?« »Ne... Saj sem jo tako mislil samo spremiti domov, ker drevi nisem prost. Ostati moram doma. Enkrat vsak teden imamo namreč skupno večerjo. Bilo bi silno lahkomiselno, če bi prelomil to tradicijo. Taka lahkomiselnost bi me utegnila stati kateri stotak na mesec. In ker oče z denarjem že tako dovolj skopari, mi pač ne kaže drugega, kakor da se lepo pokorim in se enkrat na teden žrtvujem.« . Zasmejal se je. Huda £e*titha Mscedovaika Im© mi je Zlatka. Čeprav sem stara šele enajst mesecev, imam vendar že precej pameti. Četudi še ne znam govoriti, mi to ne brani, da ne bi vsega povedala, kaj se godi z menoj lin okoli mene. Čudno, kako so odrasli ljudje časih abotni. Ne vedo, da mi mali otroci vse zapazimo, vse vidimo in vse kri-tikujemo. Naš molk krivo razumejo in si ne 'vedo razlagati našega oebla-nja. Ce bi se hoteli naučiti našega jezika — in lahko bi se ga, saj pravijo, da so razumnejši od nas — bi se jim odprl nov svet. Toda moj namen ni o tem govoriti Temveč hočem poročati, kako sem vodila usodo svoje tete Olge, kako sem dala njenemu življenju drugo smer. Ona kajpada misli, da se ima za vse samo naključju zahvaliti, in mi ne prizna nikake zasluge v tej stvari. Zato prosim vas, da presodite, ali imam prav. Teta Olga, ki sem o njej govorila, je mlajša sestra moje mame. Ljubko, zalo dekle je in jo imam zelo rada, ne samo zato, ker se toliko ukvarja z menoj, temveč tudi zato, ker vidim, kako je uboga. Zato tudi stanuje pri moji mami, čeprav ima mama že moža in je zelo bogata. Pred štirimi tedni sta mama in pa-pa nekam odpotovala in sta me pustila s teto Olgo samo doma. Preden sta šla, sta mi še polagala na srce, naj bom pridna in ubogljiva. Resno sem ju pogledala, ona sta se pa zasmejala, ko sta videla, kako sem resna. Pa se jima ne bi bilo treba smejati, zakaj resna sem bila ravno zato, ker sem razumela, kaj sta hotela od mene. Sicer je pa vseeno. Šla sta in medve s teto sva ostali sami doma. Naše stanovanje je veliko; imamo ga v prvem nadstropju, Halo, Baby!«, ki jo je pred kratkim izdelala filmska družba Aafa. V glavnih vlogah nastopajo v tej zelo posrečeni veseloigri Marta Eggerth, Herman Thimig, Ernst Verebes in drugi. Film je izdelan v režiji Viktorja Jansona z godbo priljubljenega komponista Pavla Abrahama. Marta Eggerth Premiera filma v Berlinu je dosegla velik uspeh in objektivno berlinsko časopisje se je o njem izrazilo jako pohvalno. Saj ni čuda: Thimig, Eggerthova in Verebes so imena, ki že sama zase govore. Tako na primer beremo: »Dobili smo spet opereto s prijetno, sladko in lahko glasbo Pavla Abrahama, čigar šlagerji bodo kmalu v ustih vseh. Film nas vodi na postajo podzemeljske železnice, kjer se marsikaj nenavadnega dogaja, marsikaj, kar se v navadnem življenju ne pripeti. Ali mislite, da je še kje drugod tak vesel in brezskrben uradnik, kakor je Ernest Verebes, ki vas kar fascinira z dobro voljo? In Marta Eggerth: ali si lahko predstavljate tako zalo prodajalko voznih listkov kakor je ona? Tako srčkana je, da si lepšega in idealnej-šega ljubavnega para kakor nje'in Hermana Thimiga res ne moremo misliti. Občinstvo je pri vseh treh premierskih predstavah pokazalo, da mu film zelo ugaja.« Zdaj nam pa dovolite, da v kratkem povemo njegovo vsebino. Marta Eggerth je v službi na postaji podzemeljske železnice. Ime ji je Anni Miiller in prodaja vozne list-^ ke. Ker je zelo ljubka in vesela, ni čudo, da so vsi zaljubljeni vanjo. Nekega dne se ji pa Me pripeti: gospod Hans Me.ier, ki je po poklicu pilot, pridrvi po stopnicah, vzame pri njej vozni listek, in ker vlak že odhaja, skoči vanj, ne da bi bil plačal. Za gospodično Anni je to kajpada huda reč, ker bo morala ona plačati ta vozni listek. Dnevi minejo in gospodična Anni je ta listek že zdavnaj pozabila. Neke; nedelje se pa slučajno sreča z gospodom Meierjem, ko gre s prijateljicami in prijatelji na izlet. Sredi najlepše zabave jih zaloti dež in Anni se zateče v zavetje košatega drevesa. . Ne mine dosti, ko pristane tik nje letalo — in kdo stopi iz nje- ga? Hans Meier. Spoznata se in kar brž vidita, da sta drug drugemu zelo simpatična. Dež noče ponehati in tako ostaneta gospodična Anni in gospod Meier v pogovoru pod krilom letala. Naposled se zedinita, da bi "Se prav za prav lahko poročila, če ne bi ona imela službe podnevi, on pa ponoči. Zato ni čudo, da Meier poslej dan za dnem zamudi službo, tako da mu naposled odpovedo. Toda Anni Miil-lerjeva ni samo srčkano, temveč tudi pametno dekle, in zato sklene svojemu dragemu pomagati. Pripomore mu do službe v tovarni za cigarete, kjer postane Meier reklamni letalec. Tudi ljubosumen je na svojega šefa, toda po krivem. Tako je zaljubljen, da napiše nekega dne v zraku namestil imena cigaret, za katere dela reklamo, besede »Ljubim te!« Nekaj dni nato se pa kratkomalo spusti z letalom pred njo, jo vzame k sebi in se srečen in vesel dvigne z njo v zračne višave. Marta Eggerth je o tem svojem najnovejšem filmu napisala kratek članek. V njem pravi: Človek si ne more misliti, kaj vse se mu utegne pripetiti v filmski opereti. Že to, da se opereta dogaja v podzemeljski železnici, je posebnost. Zame je pa bila še večja posebnost v tem, da sem morala na podzemeljski postaji prodajati vozne listke. Hamburg, Pariz in Lizbona so tri velike postaje v novem Ufinem filmu »Beli demon« (»Mamilo)«, šlo je za to, da se za ta pustolovski in tihotapski film, ki je poln senzacij, seznanimo s trgovci z mamili. Zato je dogajanje v njem polno pustolovščin, Ni vam to lahka stvar. Leta in leta hodimo brez posebnih misli po peronih podzemeljske železnice, kupujemo vozne listke in niti ne pomislimo, koliko prakse, prisotnosti duha in spretnosti mora imeti uradnica, ki sedi tam za okencem. Kdor ml ne verjame, naj se sam kdaj poskusi vsesti na njeno mesto, pa bo videl! Pred novinarji je podala Marta Eggerth o filmu »Halo, Baby« tole izjavo: Filmska igralka mora vse znati: prodajati vozne liste v podzemeljski železnici, leteti v letalu, popeti se nanj med najhitrejšim poletom in še dosti drugih reči. Reči moram, da sem se v tem filmu zelo dobro zabavala. Igram neznatno prodajalko voznih listkov, ki se zaljubi v letalca Hansa Meierja. Tako sem dobila priložnost, da spet enkrat igram s Hermanom Thimigom, ki je vsekakor eden izmed najsimpatičnejših partnerjev. Najbolj zabavno v vsem filmu se mi je zdele* to, ko sva napravila drzen vzlet. Herman Thimig pri-brenči s svojim letalom tik k meni in me hoče vzdigniti k sebi v aparat. Toda ali mislite, da je to tako lahko ? Ni karsibodi popeti se v letalo, ki prifrči mimo vas, ne da bi se ustavilo. Zato je bilo treba ta prizor pri filmanju neštetokrat ponoviti. Kolikokrat se je zgodilo, da je letalo brez mene odletelo! Jaz sem pa morala Glavni junak je spet veliki Hans Al-bers. Toda tudi jaz sem dobila svoj delež, saj sem partnerica »zmagovalca«. In poleg dogajanja v filmu sem imela med filmanjem tudi lastna doživetja. Pred vsem lepe dni na parniku »General Osorio«, ki nas je vo- z razočaranim obrazom gledati za njim. Nu, naposled se je stvar vendarle posrečila. In tedaj nama je bilo’ obema žal, Thimigu in rtfeni, da' je' tega imenitnega prizora že' konec. Kakor smo že rekli, priefe film' »Halo, Baby!« kmalu v Ljubljtalov Prepričani smo, da ga bodo prij*^ telji zabavnih operet tudi pri nas prav tako prisrčno pozdravili, kakor so ga na premieri v Berlinu. življenjepisi filmskih Igralcev Max Adalbert Rodil se je 19. decembra v Gdaiv' sku. Ko je prišel v mladeniška leta, je bil trdno prepričan, da je poklican za bonvivanske vloge. Toda njegovim prvim bonvivanskim posku--som na odru se je občinstvo od’ srca* nasmejalo. Adalberta je to dtfi vidno’ zelo jezilo, in od tistih dob se |e na' vadil godrnjan ja, sitnarjenja in zafefav--Ijanja na odru in v zvoč. filmu. DoktfsS za Adalbertovo veliko umet. znanje' je, da tega svojega učinkovitega tipa ni izrabil do neužitnosti: njegova mešanica pedantnega patosa in arogantnega širokoustenja se pojavlja zmerom v novih presenetljivih vari-jantah. Njegovi zvočni filmi so vrsta čedalje večjih uspehov. Najbolj priljubljeni so: »Tri dni zapora«, »Moj Leopold«, »Stotnik Kopenick«, »Bitka pri Bademiindu« in »Nor domislek«. Zdaj igra v Ufinem zvočnem filmu »Šampanjska vojna« kot partner Lien Dyersove in Heinza Riihmanna. Poleg napetega dogajanja nam daje ta film tudi priložnost za študiranje posebnosti treh mest. Hamburga, Pariza, Lizbone. Posebno nepozabni so mi ostali vtiski iz Lizbone. Prav za prav nam zase ni ostalo kaj prida časa; zakaj Kurt Gerron, ki je film režiral, nas je neprestano naganjal k delu. Neki popoldan sem si pa vendarle ukradla in seni si malo ogledala mesto. Izprva nisem vedela, ali smem verjeti svojim očem, toliko krasote se mi je odprlo. Pred vsem cvetlice. Take cvetlične krasote še nikoli prej nisem videla. I11 potem ljudje. Kakšno vrvenje! Kakšno živahno življenje! Naj bodo še tako siromašni, še tako raztrgani, na obrazu je tem ljudem zmerom nasmeh. Kako srečni morajo biti! Kako so skromni in z malim zadovoljni! i ■ * Kaj šele otroci! Kar ganljivo jih je gledati, kako brezskrbni čn veseli so. Iz njihovih oči sije sama sreča. Sreča pa sije tudi iz oči njihovih staršev, ko se ves dan, od jutra pa do večera prepirajo z njimi in kriče, potem pa spet smejejo ali jočejo. In mi? Mi pa med tem študiramo probleme, kako bi se človeštvo moglo rešiti demona mamil. Skoraj brez odmora se podimo za delom; neskrh-nost tega srečnega naroda nam je tuja. Zakaj naš film ni samo igra, nego slika življenja, zrcalo enega izmed problemov, ki se moramo z njimi mučiti. Kako, vam bo pa film sam povedal. Vitini! untito! Huna Albers Trude v. Molo (Foto Ufa) Kako sem videla srečo Kaj pripoveduje Trude v. Molo. glavna igralka film«, »Beli demon« (»Mamilo«) o svojem potovanju po Portugalskem zil v Lizbono. Želela bi samo, da bi tudi občinsvo, ki bo film gledalo, tako zgrabilo pestro življenje v tem mestu, kakor je mene. Začarani zabojček žaHunit/a 'zgodovinska c^wnihisce*tca Robert Houdin (1805—1871), znameniti francoski čarodej, je s svojimi skrivnostnimi predstavami osupil celo razvajenega kralja Ludovika Filipa. Menda najčudovitejši njegovih »trikov« je bil ta, ki ga sam naziva »Začarani zabojček« in ki ga je izvršil v dvorni palači v Saint-Cloudu leta 1840. V svojih »Spominih« pripoveduje Houdin o tem tole: Od svojih plemenitih gledalcev sem si izposodil nekoliko žepnih robcev in jih povezal v skupen omot. Na mojo željo je potem več oseb napisalo na prazne listke imena krajev, kamor naj bi se na moj ukaz povezani robci nevidno preselili. Ko je bilo to izvršeno, sem naprosil kralja, naj na slepo srečo izbere troje teh listkov in naj se potem sam po svoji volji odloči za enega od njih. »Poglejmo,« je rekel Ludovik Filip, »kaj je napisano na prvem: ,želim, da še robci preselijo pod veliki svečnik na kaminu*. To ne bo držalo. To je za takega čarovnika kot ste vi prelahka naloga. Izbrali si bomo drugi listek. Tu stoji zapisano: »Robci naj se preselijo pod kupolo palače Invalidov*. To bi bilo dobro, pa je predaleč. Za nas bi bilo namreč predaleč, da bi šl-i tja gledat. Ah, ah!« je rekel kralj, ko se je ozrl na tretji listek, bojim se, gospod Robert Houdin, da vas bom spravil v veliko zadrego. Tu je izražena želja, da se naj robci preselijo v zabojček poslednjega oranžnega drevesa na desni strani pota, ki vodi k palači.« »Samo to, sire? Naj se torej zgodi.« Kralj je šepetaje dal nekaj ukazov in takoj nato sem opazil več oseb, ki so hitele k izbranemu oranžnemu drevesu, da ga čuvajo. Položil sem robce pod zvon iz neprozornega stekla. Prijemši čarovniško palico sem ukazal robcem, naj se nemudoma preselijo na kraj, ki ga je bil kralj izbral. Dvignil sem zvon; mali zavojček je bil izginil. Snežno-bela grlica je čepela na njegovem mestu. Kralj je pohitel k vratom in se ozrl proti oranžnemu drevesu. Hotel se je prepričati, ali so čuvaji na svojem mestu. Ko se je prepričal, da je vse v redu, se je obrnil proti koncu sobane, kjer je stalo nekoliko služabnikov. »Recite Viljemu, naj nemudoma odtrga stranico od' zaboja, iz katerega raste poslednje oranžno drevo na desni strani pota pred palačo. Kar bo našel v njem, če bo sploh kaj našel, naj skrbno prinese sem.« Viljem se je napotil, da izpolni ukaz. Skrbno je odstranil eno od stranic zabojčka in segel z roko v odprtino. Globoko med koreninami je nekaj otipal in vzkliknil od začudenja. Majhno železno skrinjico, skoraj razjedeno od rje, je privlekel na dan. Čudovito najdbo je v naglici očistil plesnobe in prsti ter jo položil pred kralja. »Torej, gospod Robert Houdin,« je vzkliknil kralj Ludovik Filip, »tu imamo staro skrinjico. Ali naj domnevamo, da so robci v njej?« »Da, sire. Že dolgo časa so bili v nje[.< »A kako je to mogoče? Saj so vam bili robci posojeni komaj pred petnajstimi mmutami!« »Ne tajim tega, sire; toda v kaj naj fci mi služile moje čarovniške moči, če bi ne mogel z njimi izvršiti neum-ljivih dejanj? Vaše veličanstvo bo brez dvorna še bolj presenečeno, ko spozna, da je bila ta skrinjica in njena vsebina položena v zabojček pomarančnega drevesa pred šestdesetimi leti. Naj blagovoli vaše veličanstvo skrinjico odpreti.« »To bomo seveda storili. Treba bi pa bilo za to najprej ključa.« »Če želite, sire, bo ključ takoj pri rokah. Blagovolite se poslužiti tega, ki ga je tale grlica prinesla na vratu s seboj.« Ludovik Filip je odvezal trak, na katerem je visel majhen, rjast ključek, in odklenil z njim skrinjico. Prva stvar, ki je ujela kraljev pogled, je bil pergamen, in na njem je prečital tele čudovite besede: ,...Danes, na dan 6. junija 1786. sem jaz, Balsamo, grof Cagliostro, položil h koreninam pomarančnega drevesa to železno skrinjico, ki vsebuje šest žepnih robcev. Storil sem to z namenom, da bo služila kot pripomoček k čarovniški predstavi, ki se bo vršila istega dne čez šestdeset let pred Ludovikom Filipom Orleanskim in njegovo rodbino.* »To je pristna čarovnija!« je vzkliknil kralj čedalje bolj presenečen. »Ničesar ne manjka. Tu je pečat in lastni podpis onega znamenitega čarodeja. Toda,« je dodal, ko je prijel skrbno zapečateni ovoj, »ali bodo robci res notri?« »Da, sire, so. Prosil bi vas le, preden raztrgate pečate, da si jih skrbno ogledate. Opazili boste, da so tudi ti neovrgljivo Cagliostrovi.« »O tem ni dvema,« je odgovoril kralj. Raztrgal je ovojnico in razvil pred očmi presenečenih gledalcev šest robcev, baš tistih, ki so bili pred nekaj minutami pred njimi na mizi. Ta Houdinova čarovnija je zbudila takrat mnogo ugibanj, ne le na dvoru samem, nego tudi po drugih krajih Francije. Sčasoma je vest o njej prešla celo državne meje in izšlo je nešteto dozdevnih pojasnil. Najverjetnejše bi bilo tole, ki ga je podal angleški profesor Brander Matthews: Houdin, ki je za svoje priprave imel v palači vso svobodo, je svoj nameravani »trik« z vso skrbnostjo pripravil. Zaboj, ki je obdajal pomarančno drevo, je bil tam. Železna skrinjica je bila pripravljena. Ko je od navzočih pobral listke, ki jim jih je bil sam razdelil, da napišejo nanje imena krajev ali prostorov, kamor naj se robci preselijo, je neopaženo vteknil med nje še one pripravljene tri, ki jih je nato spretno in neopazno podvrgel kralju, ki je menil, da si jih je bil izbral sam. Vse ostalo je bilo odvisno od br-zine zmožnega pomočnika, takega pa je Houdin imel v osebi svojega sina. Medtem, ko je navidezno zvil robce v omot in položil le-tega pod stekleni zvon, je omot dejanski izročil svojemu sinu, ki je imel dovolj časa, da ga je mogel zapečatiti, vtekniti v skrinjico in' le-to potisniti med korenine oranžnega drevesa. V času, ko je Houdin dvignil stekleni zvon na mizi in našel pod njim grlico, so robci že ležali ped oranžo. Da si bo kralj izbral oranžno drevo in ne ku- haši foatci pišefo Vse v tej rubriki objavljene prispevke honoriramo po 20 Din. — Rokopisov ne vračamo. , Pijancem trezna beseda V zadnjem času se jc pri nas tako silno razpaslo pijanstvo, da je postalo že naša narodna sramota. Izgovorov za pitje jc nebroj, pa naj jih naštejem le par: Pozimi, ko so hladni dnevi, pijemo, da ogrejemo telo; poleti, ko jc vročina, pijemo, da telo ohladimo; v grdih dnevih pijemo, da življenje razvedrimo; v lepih dnevih pijemo, ker ic človek sam po sebi vesel; če težko delamo, pijemo, da dobimo moč; če nimamo dela, pijemo, da si skrajšamo čas; v žalosti in jezi pijemo, da iu pozabimo; v veselju pijemo, da sc še bolj razveselimo; v slabih razmerah pijemo, da sc potolažimo; v dobrih razmerah pijemo, ker ne čutimo nikakega pomanjkanja; če smo žejni, pijemo, da si žejo ugasimo; če smo lačni, pijemo, da si lakoto utešimo; če smo bili pijani, pijemo, da si želodec uravnotežimo; po dobri jedi pijemo, da lažje prebavljamo. Irt tako dalje. pole Invalidov ali svečnika na kaminu, je vedel v naprej. Cagliostrovo pismo in pečati so bili pripravljeni davno prej, tako tudi ključek, ki ga je obesil grlici na vrat. Skrivnostno dejanje, a preprosto pojasnilo. Komur se posreči, da pogleda čudovitim magičnim predstavami do dna, se vselej začudi, ko vidi, za kako preprostimi prevarami se skriva dozdevni čudež. F. M. 4 milijoni nezakonitih zakonskih žen Moderno žensko gibanje je s svojim »gibanjem« preplezalo že celo kitajski »id in je v »deželi sredines: zmagoslavno zagospodovalo. Novi državljanski zakonik prepoveduje kitajskemu državljanu mnogoženstvo, in je odslej edino možna zakonita zakonska oblika v dvoje. Idile, da so gospodarile poleg glavne žene še tri, štiri, celo šest žen, kmalu ne bo več. Po novem zakonu ima namreč prva žena pravico zahtevati takojšnjo ločitev, če bi si njen mož vzel še kakšno drugo v hišo, čeprav mu tako veleva stari običaj. Novi zakon tega ne dovoljuje več. Ločeno ženo mora mož primerno vzdrževati, kakor zahteva postava. Kako globoko je posegel ta novi zakon v družinsko življenje Kitajcev, lahko presodimo, če povemo, da bi bilo takih žen, ki jih je zakon »udanil«, dobre štiri milijone. Haremi na malo, ki jih je Konfucij toliko proslavljal kot najprijetnejšo zakonsko obliko, bodo torej razpuščeni, žene pa bodo postale spet samice. Pričakuje se, da bodo možje s posebnimi pozornostmi skušali svoje glavne žene preslepljati, da jim ostalih ne bodo vrgle na cesto. Tako «e bo torej monogamija le počasi udomačila. To sc vse lepo sliši, vendar naši pijanci in sploh nihče ne bi smel nikdar pozabiti, da moramo pametno piti: zmerno, ne pa preveč, ker sc s prekomerno pijačo le uničujemo, lahko pa pijani tudi kaj takega storimo, da bi se kasneje utegnili bridko kesati. Če bi vsakdo to imel pred očmi, bi se gotovo zgodilo pol zločinov manj, kakor sc jih zgodi. R. Ulične drsalnice * Mraz jc pritisnil, pa je snega in leda dovolj. Snega za vsakogar, za led pa mora človek plačati vstopnino. Ker so pa zdaj hudi časi in ima le redkokdo denarja odveč, drsa sc pa vsak rad, so nezaposleni in mladina napravili svoje drsalnice po ulicah. In sc drsajo, da je veselje. Ni ga, ki bi jim to prepovedal. Nimam sicer nič proti temu, videl pa sem oni dan, kako je neki starček padel na taki drsalnici. Ni sc mu zgodilo hudega, lahko pa bi obležal tudi mrtev. Ulice so javne, pa spadajo menda v področje policije, ki naj bi preprečila, da si kdo ne zlomi vratu na taki drsalnici in da radi neuvidevnosti in lahkomiselnosti nekaterih otročajev ne bodo ogrožene cele kosti pasantov, ker to šport res ne spada na ulico. Ali je pa morda poprej potreben kak smrtni slu-da bodo poklicani ukrenili po- Brez hlač Tri deklice, ki so hoddle v neko dekliško šolo v Pragi, so pozabile telovadne hlače doma. Ker se je to že večkrat ponovilo, je telovadni učitelj z ogorčenjem zapisal v razrednico: »Prhoda, Pospišilova :in Illavadka so prišle že opetovano brez hlač k telovadbi.« i Razrednik je pristavil svojo službeno opazko: »Videl! Pforazil.« * cai, trebno? Spedator mestu!« Svetovnoznani zamorec Kar je Nemcem Goethe, to je nekako Američanom Washington. Tako ima izjava takegale ameriškega zamorca ves čar aktualnosti in si ne moremo kaj, da vam te zgodbice ne bi povedali. Neki človekoljubni yankee se je nedavno tega peljal s taksijem, čigar vozač je bil star črnec. Ob koncu vožnje se je Američan še malo raz-govarjal s črncem in ga ljudomilo vprašal: »Nu, old fellow, kako ti je ime?« »George Washington«, je odgovoril zamorec. »Vraga — znamenito ime! Poznajo ga po vsem svetu!« Črnec se je zadovoljno namuznil in pokazal svoje bele zobe. »Nič čudnega, sir: saj že dvajset let prevažam tujce z vsega sveta po •mostnih •• Meščanska kuhinja za svečnico Huša Svečnica je tu in ker ima ta dan toliko naših lepih Maric, Marij, Mink itd. svoj god, moramo dogodek proslaviti z dobrim kosilom in fino večerjo. Kosilo za svečnico: goveja juha z rezanci, goveja pljučna pečenka v omaki, fini cmoki, pečena kokoš, pražen krompir, solata iz zelene, krofi. Večerja: kranjske klobase, zelje, krompirjevi cmoki. Govejai juha z rezanci Pol kile govejega mesa kuhamo v mrzli vodi, pridenemo sol ter vso zelenjavo za juho. Pustimo juho vreti počasi dve uri, nakar jo odcedimo in zakuhamo domače rezance. Goveja pljučna pečenka v omaki 1 kilo goveje pljučne pečenke dobro osolimo in pustimo najmanj en dan v soli. Na kozico denemo žlico masti ali svežega masla, položimo vanjo pečenko, pridenemo eno zrezano čebulo, drobno zrezan koren zelene, korenja in korenček peteršila, nekoliko celega popra, en lovorjev list, pet žlic kisa, nekoliko paradižnikove mezge, malo limonove lupine, eno zajemalko vode ter pečenko počasi dušimo. Enkrat jo obrnemo in če je treba, prilijemo tudi malo vode. Ko je pečenka mehka, jo vzamemo iz kozice, napravimo svetlo prežganje iz žlice masti ali masla in žlice moke, prežganje denemo v kozico, prilijemo še malo juhe ali vode, vse dobro zmešamo, dodamo še štiri žlice kisle smetane ter dve kocki sladkorja in Pustimo, da omaka 15 minut počasi vre, nakar jo precedimo na pečenko, in pustimo še deset minut skupaj vreti. Pečenko zrežemo na lepe kose, serviramo gorko in garniramo s finimi cmoki. Pečena kokoš Kokoš osnažimo in pustimo dve Uri v mrzli vodi, nakar jo dobro osolimo in pustimo vsaj pet ur v soli. Drob, peruti, srce, jetra in želodec shranimo do drugega dne za juho. Nato denemo kokoš na podolgast pekač, polijemo z vodo ter jo večkrat med pečenjem oblivamo z mastjo in sokom, v katerem se peče. Enkrat jo tudi obrnemo. Ko je popolnoma mehka, jo zrežemo na lepe kose, polijemo s sokom, v katerem se je pekla, denemo na podolgasto, segreto skledo ter garniramo z maslenim krompirjem. K temu serviramo solato iz zelene. Solaia iz zelene Lepe, osnažene korene od zelene operemo v več vodah in kuhamo cele (ne zrezane) v slani vodi, dokler ne postane zelena mehka. Ohlajeno zrežemo na tanke listke, pridenemo nekoliko kisa, ščepec popra in žlico finega olja. (Vodo, ki smo V njej zeleno kuhali, shranimo za drugi dan za zboljšanje goveje juhe.) Pustni krofi 1 kilo in 25 dek fine, bele presejane moke denemo v skledo, na mlačni prostor. Medtem pripravimo kvas. V lonček denemo 6 dek kvasa, nalijemo na to nekoliko mlačnega mleka, pridenemo žličko moke in sladkorne sipe, vse dobro mešamo 5 minut in postavimo na toplo, da kvas vzhaja. Medtem denemo v lonec pol litra mlačne smetane ali mleka, pridenemo 7 rumenjakov, 5 žlic ruma, 15 dek sladkorne sipe, 7 dek svežega masla, žličko soli, nekoliko limonovih lupin in to dobro stepemo. Vse to mora biti mlačno, ne gorko. Zdaj denemo kvas v moko, pridenemo še pripravljeno mleko, dobro zmešamo in stepamo pol ure, da se napravijo na testu mehurčki, potem stepemo trd sneg iz 7 beljakov in ga nalahko zamešamo v testo. Testo potresemo z moko, pokrijemo z belim prtičkom in postavimo na toplo (ne na vroče!), da vzhaja. Čez poldrugo uro, ko je testo vzhajano, ga stresemo na z moko potreseno, segreto desko in napravimo takole: Kos testa enakomerno z rokami razvaljamo, nato izrežemo z obodom okrogle krofe (testo razvaljamo 1 cm Rokavica ima dolgo zgodovino. Prvotno so nosili rokavice samo, da so varovali roke. Ščitili so jih pred mrazom, trnjem, živalskimi kremplji itd. Tako so služile rokavice v prvi vrsti moškim. Može iz stare grške zgodovine vidimo slikane z rokavicami. >S pokrito roko« so se odpravili na lov in v boj. K« so še s prsti jedli Tudi pri jedi so imeli v starih časih palčnike na rokah, ker so morali vroče jedi s prsti nesti v usta. V srednjem veku je spadala rokavica k slavnostnemu oblačilu. Pri raznih slavnostih si lahko videl rokavice. Iz tistih dob ohranjčne slike nam kažejo škofe v rokavicah, cesarje v rokavicah, viteze v rokavicah. Cesarjeve rokavice so bile napravljene iz rdečega žameta in pošite z zlatom in dragocenimi biseri. Škofovske rokavice so imele na hrbtu zlat križec in v zapestju kot zaključek dolge zlate resice. Nedavno tega so priredili v Amsterdamu razstavo najstarejših rokavic. Med njimi so bile tudi črne rokavice iz IX. stoletja, ki so imele še obliko pravih palčnikov. Vitezova rokavica Vitez iz srednjega veka se je odpravil v boj v jekleni opravi, kakor nam kažejo stare slike. Rokavice so bile spletene iz jeklene žice. Vitez jih je pripel na rokav. Pozneje so nosili k oklepu podobne rokavice, samo da so bile znotraj podložene z mehkim usnjem. Taka rokavica je bila na oko prav lepa, vendar pa je jeklena žica ovirala prosto gibanje prstov. Vse rokavice, ki smo jih doslej našteli, pa so spadale izključno v moško garderobo. Lov s sokoli Zenske rokavice so se pojavile šele v trinajstem stoletju. Proti mrazu in deževju so si ženske zavarovale roke s tem, da so jih skrile v širokih rokavih svojih oblek. Rokavi so bili nalašč v za to tako napravljeni, da so damam lahko služili za muf. V tistih dneh pa se je razvil debelo), denemo na sredo vsakega krofa nekoliko segrete marmelade in pokrijemo s praznim krofom, dobro stisnemo skupaj in izrežemo obe polovici z manjšim obodom. Krofe polagamo na z moko potresen prtiček, ki je razgrnjen po deski, pokrijemo spet s prtičkom in postavimo na mlačno mesto, da krofi vzhajajo. Po 20 minutah, ko so krofi vzhajani, denemo v široko kozico ali ponev dobro domačo mast in nekoliko svežega masla. Masti ne sme biti v kozici več ko dva prsta visoko. Ko je mast razbeljena, polagamo vanjo krofe tako, da denemo gornjo stran navzdol in cvremo najprej pokrite. Ko so spodaj cvrti, jih obrnemo in cvremo nepokrite. Paziti moramo, da ogenj ni prehud, da jih ne cvremo prehitro, ker bi ostali lahko v sredi sirovi. Ocvrte krofe potresemo z vanilijevim sladkorjem. — Iz te količine se naredi 45 do 48 lepih krofov. nov šport; lov s sokoli. Tedaj so se pojavile rokavice, da je ženska lahko v roki nesla sokola. Istočasno se je rokavica udomačila na dvorih. Izdelovali so jih iz usnja ali pa iz barvaste tkanine. Na hrbtu so bile okrašene z zlato vezenino ali kakim podobnim okraskom. Čim bogatejša je bila moda, tem bogatejša je bila tudi oprema rokavic. Rokavice kraljic Rokavice angleške kraljice Elizabete so se še ohranile. Napravljene V Evropi se mnogokrat (in časih s tesnobo v srcu) vprašujemo, kaj neki tiči za zmerom smehljajočim se obrazom Japoncev. Kakšne misli se skrivajo za smehljajem teh rumeno-kožcev, kadar pridejo k nam v goste? Ljudje skoraj s strahom razmišljajo o tem. Morda je za tem večnim smehljajem nekaj groznega, morda nekaj mističnega, nedognanega. In kadar mislijo, da so to dognali, govore o >skriti duši Azije«. Samo malokdo ve, da je ta smehljaj Japoncev izraz globoko vcepljenega ljudskega humorja. Samo tisti, kdor je delj časa živel med Japonci in se je dodobra seznanil z njihovim jezikom in navadami, ve, da se skriva pod gladko krinko vljudnosti tudi znatna množina zdravega humorja, ki se dostikrat prikrade na dan, ne da bi ga Evropec spoznal. 2e pravljica o ustvaritvi japonske dežele je vsa zgrajena na smehu: zakaj ko je boginja Solnca izbrala Japonsko za svojo najljubšo deželo, je njen mlajši brat Susono-Mikoto močno poškodoval njen tempel. Boginja se je ujezila in se zaprla v svoje dvorane. In glej, svet se je stemnil. Ljudje niso mogli več obdelovati zemlje, loviti divjačine ne opravljati svojih hišnih del. Poklicali so druge bogove na pomoč. Ena so bile iz rdeče svile. Tiste dni je zahtevala moda, da so dobavljale tri dežele materijal za rokavico. Španija je dajala usnje, kroj so urezali v Franciji in sešili so jo v Angliji. V času rokokoja so nosili na hrbtu rokavice drobne medaljončke ali pa majhne slike. Tudi od kraljice Luize so se ohranile rokavice. Na oko so videti kaj preproste, v resnici pa so dragocene, ker so na roko šivane in vezene. Pletene rokavice so se zelo pozno pojavile — še pozneje kakor pa pletene nogavice, ki so jih začeli izdelovati v sedemnajstem veku. Naša doba V devetnajstem stoletju so začele predložene rokavice izginjati. Lepota današnje rokavice se kaže v finem usnju, v prijetni barvi, v lepi izdela- vi tkanine in pred vsem v preprostem kroju. Najprej smo nosili rokavice, ki smo jih v zapestju speli z enim ali več gumbov. V zadnjih letih se je gumb umaknil zavihankam, ki so še dandanašnji v modi. Nove knjige Od Cankarjeve družbe smo prejeli njene publikacije za leto 1933. Izdala je štiri knjige: Koledar Cankarjeve družbe 1933. Mehko vezano 15 Din. A. Rožmane, Sirene tulijo. Str. 84. Mehko vezano 12 Din. Ivan Molek: Dva svetova. Strani 172. Mehko vezano 12 Din. Delo slovenskega ameriškega pripovednika. Herni)’nia zur Miihlen: Včeraj je bilo, jutri bo... Pravljice. Poslovenil A. C., ilustriral Niko Pirnat. Strani 67. Cena mehko vez. 12 Din. Član, ki plača 20 Din, dobi za to ceno vse štiri knjige družbe. — O priliki iz-pregovorimo o knjigah nekoliko več, HococmIU, stadU svofa dot&h&st -ftacoČMha! izmed nebeških hčera, Usoma-no-Mi-koto, je poklicala svoje tovariše na sejo pred hišo užaljene solnčne boginje. Tam jim je začela pripovedovati najbolj smešne zgodbe in bogovi so se grohotali, da se je razlegalo daleč naokrog. Solnčna boginja je postala radovedna in je odprla vrata. In Tajikareo, japonski Iierkules, je skočil k vratom, jih izdrl in tako pomagal zemljanom, da so spet dobili solnčno svetlobo. Od tistih dob se vije ljudski humor kakor rdeča nit skozi vso zgodovino Japonske. Naj so vladarji še tako grbančili čelo, naj so kazali cesarji še tako resne obraze, japonsko ljudstvo ni razumelo, zakaj se kakemu dobremu dovtipu ne bi iz vsega srca nasmejalo. Da, tudi v najbolj črnih časih japonske zgodovine, ko so razni mogotci izkoriščali in tlačili ljudstvo, je bil smeh in dovtip edino orožje proti samosilnikom. Poklicni humoristi so nadomeščali današnje satirične časopise, se postavljali na vogale ulic in oponašali napake in navade svojih mučiteljev in ljudstvo se jim je od vsega srca smejalo. Vendar tudi ni manjkalo naravnega zdravega humorja. >Glejte, kako zeha petelin!« je rekel slepec. To je znan dovtip, ki kaže okus ljudstva okoli trinajstega stoletja i^odwina cokavice JAPONSKI HUMOR pod Yedovo vlado. Najznamenitejši japonski humoristi so pa živeli med leti 1803 do 1827. V teh letih je bil japonski humor v najlepšem cvetju. Mnogo svoje izvirnosti in pristnosti je pa izgubil po otvoritvi pristanišč, ko so Evropci preplavili japonska pristanišča. Povedali vam bomo nekaj smešnic iz začetka prejšnjega stoletja, ko je šel japonski humor najbolj v klasje. Oboževatelj »dobre kapljice« je bil že od nekdaj predmet dobrih dovtipov. Evo vam japonskega dovtipa, ki zahteva tudi nekaj računanja. Neka žena zahteva od svojega moža, da se odreče uživanju saka (riževega žganja), in ga pregovori, da v templju svečano priseže, da ne bo tri leta okusil nobenega alkohola. Še tisti dan zaide mož v družbo svojih pivskih tovarišev, ki mu ponujajo kozarec saka. »Ne, hvala, ne bom pil,« reče iz-preobrnjenec. »Prisegel sem, da ne bom tri leta pokusil alkohola.« Vsi so pomilovali moža, eden izmed tovarišev pa je imel dobro misel. Veselo je vzkliknil: »Nikar ne bodi žalosten. Prisezi na šest let in potem lahko piješ vsak drugi dan!« Kakor rečeno tako storjeno. Toda drugi dan so prijatelji spet ponovili povabilo. Mož je moral pijačo odkloniti, češ, danes ne sme piti, jutri bo spet lahko pil, ker je bil tako prisegel. Pa je imel drugi tovariš spet dobro misel: »Nič hudega! Prisezi na dvajset let in pij vsak dan. Tako bo najbolje!« Neki mož je bil zelo ponosen na to, da je bil zelo dober tekač. Neke noči je tekel po klancu navzdol. Srečal je prijatelja, ki ga je vprašal: ; Kam pa tako tečeš ob tej pozni uri?« Tekač je vzhlipnil: »Tatu zasledujem!« »Tatu?« se je začudil prijatelj. »Nikjer ga ne vidim! Kje pa je?« »Tam zadaj,« je rekel tekač in ponosno pokazal v smer, od koder je bil pridrvel, »že zdavnaj sem ga bil prehitel!« Beraška zakonska dvojica si je pripravljala pod mostom prenočišče. Tedaj pa zagledata trgovca, ki je na mostu prešteval prejemke tistega dne. »To ne more biti dobro, če ima človek toliko denarja,« je modrovala beračica. »Zmerom se moraš varovati tatov, neprestano moraš opominjati svoje dolžnike in vedno moraš skrbeti, kam boš spravil denar!« Mož se je ponosno vzravnal: »Nu, komu se imaš zahvaliti, da imaš tako brezskrbno življenje!?« Neki tat skoči v zastavljalnico in nastavi uradniku samokres na prsi. Uradnik si ogleda orožje in mirno reče: »Ta pištola je pa že stara! Kvečjem sedemdeset šenov ti lahko dam zanjo!« Tudi v družabnem življenju uporabljajo Japonci časih prav drastične šale, ki jih pa tujec le redkokdaj opazi. Povabijo te na primer na kosilo in z grozo opaziš, da je meso prilepljeno na krožnik. Ali pa najdeš v juhi živahno in veselo zlato ribico. Kako boš sprejel gostiteljevo šalo, po tem bodo presodili tvoje družabne talente. Tudi visoki dostojanstveniki ljubijo take šale. Tako je neki visok uradnik na cestni železnici zbudil sum, da je žepar. Ko je prišel stražnik, da bi ga odpeljal, se je dozdevni žepar na ves glas zagrohotal in pokazal stražniku svojo legitimacijo. Bil je predsednik policije. Znan japonski humorist je pa nekoč prekoračil dopustno mejo. Ko je umrl, se je dal sežgati. Med obredom je zdajci mahoma začelo pokati, da se je razlegalo daleč naokrog, in pogrebci so se v strahu razbežali na vse strani. Pokojnik je bil naročil, da so mu napolnili žepe z »žabicami: in »pasjimi bombicami«. To je bila poslednja šala, ki si jo je dovolil £ svojimi prijatelji... Moderni japonski humor je izgubil mnogo svoje pristnosti in izvirnosti. Videti je, da si moderni Japonci jemljejo ameriški humor za zgled. . V ljudstvu pa živi stari, naravni humor in če boste srečali na cesti smehljajočega se Japonca — ne smete smatrati tega smehljaja za krinko. Morda se sin solnčne dežele v duhu norčuje iz vaše obleke ali pa iz Evropcev sploh, ki hočejo po vsej sili odkriti globokoumno skrivnost v njegovem smehljaju. ** V S tem nam nudite možnost, da Vas pridobimo za stalnega gosta. Ko zapustite naš lokal bodete sami sebi priznali, da ste pili najboljše vino in jedli skrbno pripravljeno zakusko za mali denar. z. Drozga z o. z., v nebotiiniku, Ljubljana Mi Ako Vam naš list ugaja! ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in drugam Brzojavni naslov: Rude Telefon interurban 2727 Telefon krajevni 2827 im Mi s-lsir 1 s ip 9- SED im Mi Mi aSž S En gros: svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek Cinkarne, d. d., Celje), žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude'vseh vrst Wi if m §B »5 8! iifo Mi M® m p m | S $ 1 dnevno svEie PRAŽENA :* Šarkelj! Zmešaj 12 dkg surovega masla s S rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj. */* litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. Oelkerjeve špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Dr. Oeiker, Maribor Spolne bolezni, sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebra In salvarzana. Tisoči žen In mož enodusno hvalijo svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom ..VIGl-TABL brei motenj v Izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. „V1GI-TABL“ učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih Izrazil, da ..delajo prave čudeže". Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120 —.posebno za stare slučaje Din 200—. Poskusna pošiljka Din 90 —. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pharm. laboratof AIDE, PrajSa-Vinogradi, Slezskd 116-T. R. 801. Pošt. predal 28. C. S. R. Kupujte domače izdelke jugoslovanske dvornice likerja O ©Iker’”' ZMES ZA SARTEUi Izdala w konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; urejuje in ' u tiskarno odgovarja 0. odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; Mihilek, vsi v Ljubljani.