ALUMINIJ 17 Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo JULIJ 2017 Talumov družinski dan Zelo zadovoljni smo lahko tudi z odzivom zaposlenih na aktivnosti, ki krepijo naše zdravje, povezanost, zadovoljstvo in pripadnost ter kot takšne posredno pozitivno vplivajo na poslovni rezultat. Lepe poletne dni vam želim, drage sodelavke in spoštovani sodelavci! (Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma) Iz vsebine 4 Ob polletju boljši kot v enakem obdobju lani 5 Akcija Upam si! 2017 512 inovacijskih predlogov 6 Oči vidijo stvari, ki jih možgani ne razumejo Z združenimi močmi do dveh srebrnih priznanj 7 Ustavili so se tudi pred restavracijo Pan v Kidričevem 8 Trajnost in obnova mostu na Ptuju 9 Izzivi in priložnosti sodobne elektromobilnosti 12 Implementacija IP-telefonije 13 Obisk zaposlenih iz GEN energije Krško 14 Talum sodeluje pri mednarodnih projektih 15 Potrebna je potrpežljivost 16 »Delala bom v pisarni in tipkala na pisalni stroj.« 20 Vzorčenje in analiza odpadnih vod 22 Prvi Talumov družinski dan 24 Uspešna presoja Talumova šola znanja 25 »Kako iz skupine posameznikov nastane ekipa« 26 Talum na Marketinško-medijski poletni šoli Obisk livarskega sejma Metef 27 Ne izčrpavajmo svojega telesa 28 Oblikovati zdravo športno osebnost in telo 29 Zbiranje zamaškov ali pokrovčkov za humanitarne namene 30 Kolumna 31 Križanka Naslovnica: 1. Talumov družinski dan Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d., Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2400 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, članica, Lilijana Ditrih, članica, Gregor Jurko, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. __ALUMINIJ številka 7, stran 3 UVODNIK * Foto: Srdan Mohorič Vsega se ne da izmeriti ALEKSANDRA JELUSIC GLAVNA UREDNICA » aše aktivnosti in prizadevanja redno beležimo tudi v časopisu Aluminij, ki ni samo komunikacijski kanal, po katerem vas obveščamo, temveč tudi medij, na katerem ostaja zapisana naša skupna zgodovina.« Si danes lahko predstavljate najsodobnejši avtomobil, ki bi na armaturni plošči imel le merilnik hitrosti, ne da bi vas pri tem zanimala še varnost, poraba goriva in drugi parametri, od katerih je odvisna kakovost vožnje? Odgovor je jasen. Hitrost ni najpomembnejša, pa vendar še vedno marsikateri menedžer za presojanje svoje uspešnosti uporablja en sam merilnik — tistega za dobiček namreč. Merjenje poslovne uspešnosti le s finančnimi količniki danes preprosto ne zadošča več za »varno vožnjo« podjetja v prihodnost. Obstajajo namreč še drugi parametri, kot so zdravje in zadovoljstvo zaposlenih, pripravljenost za učenje, prilagodljivost, pripadnost in še kateri, ki običajno tudi niso izmerjeni na način, ki bi omogočal prevajanje teh podatkov v učinkovite poslovne strategije in akcije. Zato tudi ne preseneča, da so v razvitih ekonomijah v zadnjih nekaj letih začeli hiteti vpeljevati številne merilnike in modele za presojo poslovne uspešnosti. Sodobni sistemi merjenja uspešnosti imajo oziroma bodo imeli tri naloge: z radarsko natančnostjo detektirati signale, ki kažejo, da imunski sistem podjetja slabi, preprečevati bolezenska znamenja na najbolj vitalnih delih podjetja ter zagotavljati zadovoljstvo akterjev in sposobnost podjetja, da nenehno inovira in ustvarja dodano vrednost. Zgoraj navedene usmeritve potrjujejo, da je Talum na pravi poti, saj se zapisano sklada s strategijo, ki smo si jo zastavili za srednjeročno obdobje. Ves čas spremljamo vse vitalne organe našega podjetja, v ospredje postavljamo človeka, okolje, ki mu pripadamo, ter skrb zanj, prav tako pa spodbujamo inovativnost in smo usmerjeni v doseganje višje dodane vrednosti. Naše aktivnosti in prizadevanja redno beležimo tudi v časopisu Aluminij, ki ni samo komunikacijski kanal, po katerem vas obveščamo, temveč tudi medij, na katerem ostaja zapisana naša skupna zgodovina. In čeravno veliko govorimo o digitalizaciji in novih medijih za hrambo podatkov, je časopis v papirnati obliki naša vez s tradicijo. Morda je prav, da si v industrijskem miljeju dovolimo tudi nekaj sentimentalnosti, kar daje vsem zgodbam, ki jih pišemo skupaj, življenjski »sok« in iskrivost. Morda nas prav ta kombinacija dela drugačne, edinstvene in neponovljive: skrb za sočloveka, ohranjanje vrednot sredi časa, ko se te vrednote pospešeno izgubljajo, ponos na preteklost, optimizem, zagnanost, trma in ščepec nostalgičnosti. Negujmo vse to, kar imamo, kajti ko tisto, kar počnemo, izgubi svojo dušo, začnemo s tem izgubljati svojo preteklost in kaj kmalu tudi prihodnost. Uredništvo časopisa Aluminij vam želi prijetno dopustovanje!D UPRAVA ALUMINIJ številka 7, stran 4 Ob polletju boljši kot v enakem obdobju lani FOTO: SRDAN MOHORIČ Dobra polovica poslovnega leta je za nami. Poletni meseci, ko si vzamemo nekaj časa za zasluženi oddih in letni dopust, niso najbolj pravi čas za poglobljene analize o poslovanju. Vseeno pa dobivam dosti vprašanj zaposlenih o tem, kako smo poslovali in kakšni so rezultati ob polletju. Dober občutek me navdaja, ko nas zanima, kje smo, kaj se dogaja in kam gremo. Upam le, da ta vprašanja niso postavljena samo z enim razlogom ... za več kot 10 odstotkov Slednje je v največji meri rezultat višje borzne cene aluminija, ki je v prvem polletju v povprečju presegla 1850 USD/t. Cena ugodno vpliva ne samo na povečanje obsega prihodkov v skupini Talum, ampak tudi na poslovni izid, v katerem pa se to povečanje odraža v manjšem delu. Spremenjene okoliščine poslovanja se namreč niso odrazile samo pri prihodkih iz prodaje, ampak tudi pri stroških. Cene praktično vseh strateških surovin, tj. glinice, koksa, smole, primarnega in odpadnega aluminija, ter legirnih dodatkov so se povišale. Z odločitvami, sprejetimi maja v povezavi s plačno politiko, pa se je dodatno povišal tudi strošek dela. Ocenjeni poslovni izid za prvo polovico letošnjega leta tako zaradi vseh navedenih okoliščin poslovanja dosega 1,5 mio EUR. Ob vseh teh rezultatih v proizvodnji in prodaji ne gre prezreti drugih aktivnosti, ki smo jih izpeljali letos. Povečanje intenzivnosti na področju investicijskega vzdrževanja, še posebej na področju energetske infrastrukture, začetek projekta nadgradnje in posodobitve tehnologije v livarni, vlaganja na področju povečanja proizvodnje v Ulitkih in s tem povezanih investicij v orodjarni in na mehanski obdelavi so samo nekatere aktivnosti, ki jih je treba izpostaviti. Povečanje vlaganj seveda vpliva na našo likvidnost oziroma denarni tok, pri čemer moramo biti zelo skrbni, da lahko poravnavamo vse naše obveznosti. Priprava trajnostne strategije za naslednje srednjeročno obdobje in izvedba letošnjih aktivnosti ob področju inovativnosti in akciji Upam si so za marsikoga le mimo leteče ali nepotrebne, saj rezultati dela niso vidni takoj, a so vendar zelo pomembne za naš dolgoročni razvoj in s tem obstoj. Prizadevanja na teh področjih dela v skupini Talum ter pri optimizaciji procesov se bodo samo še stopnjevala. Zelo zadovoljni pa smo lahko tudi z odzivom zaposlenih na aktivnosti, ki krepijo naše zdravje, povezanost, zadovoljstvo in pripadnost ter kot takšne posredno pozitivno vplivajo na poslovni rezultat. Najštevilčnejša ekipa kolesarjev na maratonu, množični obisk družinskega dne, lep odziv ob izpeljani promociji poklicev z Raketo v garaži ter ob projektu Rišemo in pišemo o zdravju z otroki naših zaposlenih so samo še dodaten dokaz, da ima Talum nekaj več. Prepričan sem, da to »več« vsi v skupini Talum tudi cenimo. Lepe poletne dni vam želim, drage sodelavke in spoštovani sodelavci!^ Proizvodnjo aluminija in izdelkov smo letos glede na plan povečali za 3 odstotke, za toliko se je povečal tudi fizični obseg prodaje izdelkov Primerjava z lanskim letom kaže, da smo po fizičnem obsegu prodaje na podobni ravni kot lani, obseg prihodkov iz prodaje pa smo povečali Marko Drobnič predsednik uprave Taluma INOVATIVNOST ALUMINIJ številka 7, stran 5 Akcija Upam si! 2017 512 inovacijskih predlogov Inovativnost v obdobju od januarja do junija 2017 VESNA KOŠIR VESNA KOŠIR Točno tako raznolike predloge s temo Odgovorna proizvodnja in poraba za trajnostni razvoj Taluma, kot so barvni listi, smo si letos želeli v akciji Upam si! 2017. Cilji trajnostnega razvoja, ki smo jih propagirali, so bili očitno uspešen plod domišljije naših zaposlenih, saj smo v nabiralnikih pobrali največ predlogov doslej. Pripadnost kot temeljno vrednoto našega podjetja ste dokazali tisti, ki ste bili kljub delu pri tem še ustvarjalni in ste podali predlog;;, kar je dokaz, da je vse mogoče in da rezerve pri izboljšavah s temo trajnosti torej so. Komisija bo imela pri ocenitvah težko delo. Odbor za inovativno dejavnost je za letos imenoval Komisijo za obravnavo inovacijskih predlogov v okviru akcije Upam si! 2017 v sestavi: V obdobju od januarja do junija 2017 smo prejeli 512 inovacijskih predlogov, kar znaša 0,80 predloga na zaposlenega v skupini Talum. S tem še ne dosegamo zastavljenega cilja — za letos je to 0,9 predloga na zaposlenega. Struktura odobrenih predlogov: • 489koristnih predlogov, • 4 tehnične izboljšave. Največ predlogov na zaposlenega so podali v podjetju Vargas-Al (1,12 na zaposlenega), cilj 0,9 predloga pa do zdaj dosegajo že skoraj vse PE. V obdobju od januveja do junija 2017 je največ predlogov podal Janez Vogrinec iz PE Aluminij, saj jih je v tem obdobju prijavil kar 05!D • Borut Žuran, predsednik komisije, • Natalija Vindiš, članica, • Marjan Rebernišek, član, • Boris Šegula, član, • Franc Karo, član, • Matej Ernecl, član, • Tomaž Kvas, član, in • Vesna Košir, članica. Komisija bo ocenjevala predloge glede na to, kako je predlagatelj idejo opisal in razložil, zakaj je izvirna, ali je lahko koristna za Talum in ali je že razmislil o njeni izvedljivosti. Septembrski dan inovativnosti pa bo razkril, katere pobude so bile letos najbolj domiselne.D ♦ Delež predlagateljev 2.0 1.8 1.6 1.4 5 1.2 U JŠ 1.0 o 6 0.8 c 0.6 > o M 0.4 "O £ 0.2 a 0.0 t t 0-° V / # / / # Z1 ^ ODGOVORNA PROIZVODNJA IN PORABA co KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE lii ZDRAVJE IN DOBftO POČUTJE V« ČISTA VODA IN SANITARNA UREDITEV DOSTOJNO DELO IN GOSPODARSKA RAST INDUSTRIJA, INOVACIJE IN INFRASTRUKTURA 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % INOVATIVNOST ALUMINIJ številka 7, stran 6 Oči vidijo stvari, Z združenimi močmi ki jih možgani ne razumejo do dveh srebrnih priznanj Oči vidijo stvari, ki jih možgani ne razumejo, bi lahko poimenovali ekskurzijo odbora za inovativnost. Da naše zaznave niso vedno v skladu z realnostjo, smo se prepričali v Muzeju iluzij, ki smo ga obiskali. LILIJANA DITRIH FOTO: VESNA KOŠIR Iluzija je v bistvu utvara, slepilo, samoprevara. Muzej iluzij je čudovito doživetje. Tam se srečaš s stereogrami, hologrami, foto iluzijami, prividi, inštalacijami. Zanimive so tudi ames, obrnjena, antigravity, neskončna disco soba. Da prideš skozi predor vortex, pa se je že treba potruditi. Največ časa smo prebili v pametni igralnici, kjer smo se srečali z lesenimi igračami in igrami. Takoj smo »padli noter« in začeli sestavljati like, ki so se pokazali za kar zahtevne. Vsake rešitve smo se iskreno razveselili. Potem ko smo si napasli oči in razgibali možgane, smo si razgibali še noge, saj smo se s Kongresnega trga odpravili peš v Pivovarno Union. Ogledali smo si tehnološki proces varjenja piva in zanimiv muzej. Po kosilu smo se napotili čez cesto v park Tivoli v senco velikih dreves in se preizkusili še v boju med ekipami v mini golfu na dokaj zahtevnem igrišču. V senci dreves in na avtobusu smo tudi delali, saj so bile pred nami še zadnje aktivnosti za akcijo Upam si!, dogovori o nagradah, gostu, spremljevalnem programu, ekskurziji za inovatorje, inovacijski platformi in še in še oziroma »povezava zabave, druženja in dela«, kot je našo ekskurzijo poimenoval Anton Kirbiš.D Skupina Talum se že nekaj let zapovrstjo uspešno prijavlja na razpise Štajerske gospodarske zbornice za podelitev priznanj podravske regije za inovacije. Vasko leto so naši sodelavci uspešni s svojimi inova-tivnimi prispevki in tudi letos se lahko pohvalimo z izjemnimi dosežki. VESNA KOŠIR FOTO: ARHIV ŠGZ Izbrati in prijaviti prave predloge je trnova pot, zato je nagrada še toliko slajša. Letos smo se na razpis prijavili z dvema inovacijama: • Gravitacijsko kokilno litje aluminija z namenskim vakuumskim do-zirnikom in • Optimizacija obnove katodnega korita elektroliznih celic. Gravitacijsko kokilno litje aluminija z namenskim vakuumskim dozirnikom Avtorji Talum, d. d., Kidričevo, PE Ulitki • Aleš Predikaka in • Tomi Eržen. Servis in inženiring, d. o. o.: • Tadej Dobrun, • Tomi Lendero, • Igor Turnšek in • Borut Kostanjevec. Kratek opis Talum je uvedel nov postopek prenosa taline iz vzdrževalne peči na livni stroj po tehnologiji gravitacijskega litja ulitkov. Uveljavljeni postopek, pri katerem bodisi livar bodisi robot z zajemalko prelije določeno količino taline iz vzdrževalne peči v kokilo in ima zaradi odprte zajemalke več pomanjkljivosti, smo spremenili z uvedbo ro-botiziranega vakuumskega dozirnega sistema. Dosežena je bila nižja poraba energije zaradi 5 °C nižje temperature v vzdrževalni peči, vsaj za 5 odstotkov večja produktivnost zaradi hitrejše manipulacije ter najmanj 18-odstotno zmanjšanje tehnološkega izmeta zaradi manj oksidov. ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ALUMINIJ številka 7, stran 7 Optimizacija obnove katodnega korita elektroliznih celic Avtorji: Talum, d. d., Kidričevo, PE Aluminij: • Drago Švagan. Kratek opis Kakovostna in hitra obnova elektroliznih celic je zelo pomembna za učinkovit proces proizvodnje primarnega aluminija. Med obratovanjem elektroliznih celic se deformira jekleno katodno korito, ki ga je treba pred ponovno uporabo obnoviti ali zamenjati, če obnova ni mogoča. V panogi sta poznani dve rešitvi: ravnanje sten s pomočjo posebnih hidravličnih naprav ali rezanje, ponovno ravnanje sten in varjenje. Naša inovacija ponuja enostavno in cenovno ugodno rešitev, po kateri nerav-nine korita izravnamo z nasutjem glinice. Tema »Pomen prenosa znanja, procesov in tehnologije v gospodarstvo«, katere naslov je krasil prireditev v petek, 16. junija, v dvorani Auditorium Magnum na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer je potekala podelitev priznanj podravske regije za inovacije 2017 v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice, nam je bila pisana na kožo. Obe naši inovaciji sta prejeli srebrno priznanje in tako tudi potrditev za uspešno delo in vložen trud. Na to smo izjemno ponosni. Čestitke inovatorjem! □ E-MOBILNOST Ustavili so se tudi pred restavracijo Pan v Kidričevem Med 29. junijem in 1. julijem letos je po Avstriji in Sloveniji potekala dirka z električnimi vozili »e-via 2017«. Dirka se je začela v petek, 30. junija, ob 8. uri na planini Teichalm v naravnem parku Almenland v vzhodni Štajerski, na njej pa se je predstavila široka paleta na trgu prisotnih električnih vozil. Med 36 električnimi vozili in ekipami voznikov je bil tudi udeleženec iz Slovenije, ki je imel doma predelano rabljeno električno vozilo. ALEKSANDRA JELUŠIČ Pomerili S° Se v ruHtaft nal°gah FOTO: VLADIMIR PIGNAR Od tam se je približno 36 električnih vozil podalo na okrog 400 kilome- trov dolg reli skozi različna mesta, vozniki pa so se na poti pomerili v nalogah, kot so energijsko učinkovita vožnja, pametno načrtovanje časa in druge posebne naloge. Med udeleženci dirke je bil tudi Slovenec z doma predelanim rabljenim električnim vozilom. Postanek pred restavracijo Pan v Kidričevem Ljubitelji avtomobilov, dirk in e-mobilnosti so lahko del dirke ujeli tudi pred restavracijo Pan v Kidričevem, kjer so se udeleženci okrepčali z okrepčilnim prigrizkom. Zadnji dve etapi prvega dne sta vodili najprej do Ptuja (Mestni trg) in nato do končnega cilja tega dne in nočitve v Murski Soboti. Dva dni in prevoženih 460 kilometrov Ob zaključku dvodnevne dirke in po prevoženih več kot 460 kilometrih so udeleženci ob 18. uri prispeli v Bad Blumau, kjer je bila sklepna prireditev in praznovanje pionirjev električne mobilnosti. Namen dirke z e-vozili Namen dirke z električnimi vozili je informiranje, ozaveščanje in promocija električne mobilnosti. Dirka je bila organizirana v sklopu projekta »E-SME - E-Mobility meets SME's« (E-mobilnost sreča MSP) in delno financirana iz programa Interreg V-A-Slovenija-Avstrija 2014-2020. Pred restavracijo Pan v Kidričevem je postavljena Teslova polnilnica za električna vozila.P TRAJNOSTNI RAZVOJ ALUMINIJ številka 7, stran 8 Trajnost in obnova mostu na Ptuju Kaj nas lahko privede do tega, da se bolj trajnostno obnašamo? Globalno gledano, pomanjkanje surovin in energentov. Kaj pa na osebni ravni? MATEJ ERNECL, ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ, SPLET Tokratni prispevek v rubriki Trajnostni razvoj je namenjen zapori glavnega mostu na Ptuju, saj je na ta most vezan marsikateri talumovec. V prispevku ne želim moralizirati in politizirati, tudi ne želim ugotavljati, ali mora obnova res trajati 14 mesecev in ali so možne katere druge rešitve. S praktičnim primerom vas želim opozoriti na vzročno-posle-dično povezavo med trajnostnim ravnanjem in trenutnim prometnim kaosom ali na to, kako nas določeni dogodki oziroma situacije lahko prisilijo, da spremenimo način življenja in delovanja ter posledično ravnamo trajnostno. Preveč osebnih avtomobilov na cestah Verjetno ste že slišali, da v center Londona ne sme zapeljati osebno vozilo, če je v njem le voznik, ali da so v Ameriki na mestnih vpadnicah hitri vozni pasovi rezervirani za vozila, v katerih so vsaj trije potniki. V prejšnjem prispevku o trajnostnem razvoju sem pisal o tem, koliko ljudi se okrog 15. ure samih pelje v avtomobilu čez Puhov most — podatek vas je zagotovo presenetil, kajti v 80 odstotkih primerov je bil v vozilu le voznik. Če bi vsak od njih peljal še vsaj enega sopotnika (npr. sodelavca ali soseda), bi bilo v prometnih konicah manj vozil, posledično pa bi tudi promet potekal bolj tekoče. Prva naloga je torej, da se vprašamo, kaj lahko na tem področju spremenimo sami pri sebi. Lahko koga zjutraj peljemo ali se morda pri vožnji komu pridružimo? Obstajajo pa še druge možnosti prevoza, kot sta vlak, kolo in podobno. V službo z vlakom - zakaj pa ne? Na železniškem mostu seveda ni zastojev, tudi vozni redi so dokaj ugodni, od železniške postaje Kidričevo do Taluma pa je le 500 metrov. Če razmišljate, da bi se v prihodnosti v službo in iz nje peljali z vlakom, potem vam bo v pomoč vozni red. Vozni red vlaka: Ormož-Kidričevo Ormož 04:46 05:48 13:04 Velika Nedelja 04:50 05:54 13:08 Osluševci 04:55 05:58 13:13 Zamušani 04:58 06:01 13:16 Moškanjci 05:01 06:04 13:19 Ptuj 05:09 06:12 13:26 Hajdina 05:12 06:16 13:30 Kidričevo 05:17 06:20 13:34 Kidričevo-Ormož Kidričevo 14:25 15:17 22:48 Hajdina 14:30 15:21 22:53 Ptuj 14:34 15:25 22:56 Moškanjci 14:41 15:33 23:04 Zamušani 14:44 15:36 23:08 Oslušanci 14:47 15:39 23:11 Velika Nedelja 14:52 15:44 23:15 Ormož 14:56 15:49 23:20 Anica Majcen, PE Aluminij Moja pot v službo po 40 letih delovne dobe ponovno poteka tako kot na začetku, ko se je večina zaposlenih prevažala z avtobusom ali vlakom. Po zaprtju starega ptujskega mostu nisem oklevala in sem se odločila, da bom uporabljalajavni prevoz. Tako se vsako jutro ob 5.45 z avtomobilom odpeljem na železniško postajo na Ptuju, z vlakom ob 6.13 pa nadaljujem pot proti železniški postaji Kidričevo. Od tam se peš odpravim v Talum. Pot v službo traja zaradi hoje nekoliko dlje. Na delovnem mestu sem približno ob 6.40. Za vlak kupujem povratno vozovnico, ki stane 2,56 evra. K sreči do zdaj še nisem imela slabe izkušnje z zamudo vlaka, prav tako ne z vremenom. V službo s kolesom? Če se pripeljemo v službo s kolesom, je to najbolj trajnostno naravnana rešitev, saj ob tem, ko varujemo okolje, naredimo še nekaj za svoje zdravje. Za vzgled so nam lahko Nizozemci, saj se s kolesom ne prevažajo samo v poletnih mesecih, temveč vse leto. Tudi v Ljubljani je pozimi na cestah kar veliko kolesarjev. Če živite na Ptuju, imate do Taluma od 7 do 10 kilometrov, kar pomeni, da lahko s počasnim kolesarjenjem prikolesarite v službo v 20 do 35 minutah. Vsekakor je to manj, kot potrebujete, če greste v prometnih konici z avtomobilom. Miran Šalamun, PE Aluminij V dneh, ko so se začela gradbena dela na starem mostu čez reko Dravo, je bilo pričakovati, da se bodo ustvarjali prometni zastoji na Puhovem mostu in na vpadnicah. Ti zastoji povzročajo, da se čas prehoda čez most vsaj podvoji, in posledično povzročajo nemalo hude krvi med udeleženci v prometu. V danih razmerah se je treba odločiti, ali bomo vztrajali v takšnih razmerah na cesti ali pa poiskati alternativo pri prevozu na delovno mesto. Druge možnosti prihoda na delovno mesto vidim v uporabi vlaka (dobra varianta v zimskih mesecih) ali pa preprosto s kolesom po najkrajši poti do službe. Seveda so tudi druge možnosti. Meni kot privržencu kolesarjenja je bilo že na začetku jasno, da bom v teh lepih poletnih ALUMINIJ številka 7, stran 9 mesecih začel uporabljati kolo kot prevodno sredstvo. Po prvih dneh lahko rečem, da je bila odločitev pravilna. Za razdaljo med domom in tovarno (okoli 10 km) porabim približno 30 minut, ki bi jih tako ali tako porabil v pregreti pločevini. O dobrem počutju, vožnji v neokrnjeni naravi, lepem pogledu na ptujski grad in drugih koristih, kijih prinaša vožnja s kolesom, paje bilo tako že precej napisanega. Naštete prednosti, kijih prinaša vožnja s kolesom, so dober argument, da se še kdo od talumovcev odloči za takšen način prihoda v tovarno. Verjamem, da ne bo nikomur žal. Saj poznate slogan »Upam si«! Pa strpno na poti. Navedeni predlogi niso nič novega. V velikih mestih, kjer so prometni zastoji vsakodnevni, ljudje opisane rešitve uporabljajo že dlje časa. Prav tako so vse predlagane rešitve stroškovno bolj ugodne od »solo« vožnje v avtomobilu. Vsi jih nimajo možnosti uporabljati, a tisti, ki to možnost imate, jo izkoristite. S svojim delovanjem boste skrajšali čakanje v koloni drugim udeležencem v prometu. Seveda pa predlogi, kako v službo, ne veljajo le za nas, ki živimo na levem bregu Drave, temveč za vse, ki želite nekaj narediti zase, naravo in družbo kot celoto. □ 10 pozitivnih učinkov kolesarjenja 1. Kolesarjenje je športna dejavnost, ki je primerna za vse, saj ni tako naporna kot na primer tek. Zmerno kolesarjenje ne terja toliko napora in tudi ne vodi v veliko poškodb. 2. Čeprav pri kolesarjenju sedite, pri njem dejansko sodelujejo vse mišične skupine. Najbolj boste okrepili noge, a tudi na drugih mišicah se bo vadba dobro poznala. 3. Kolesarjenje odlično kombinira tako aerobno vadbo kot vadbo za moč mišic spodnjega dela telesa. Ker hkrati opravite oboje, ni potrebna dodatna vadba z utežmi za zadnjico in noge. 4. Če se s kolesarjenjem ukvarjate redno, boste dobro poskrbeli za sklepe gležnjev, kolen in kolkov. Z aktivnostjo se lahko ukvarjate tudi, če se vam tek odsvetuje, ker je za vaša kolena prenaporen in vam hitro povzroči bolečine. Pri kolesarjenju kolena trpijo precej manj kot pri teku. 5. Zmerno kolesarjenje pomaga, da na uro porabite okoli 300 kalorij, torej si lahko z njim učinkovito pomagate pri nadzoru oziroma zmanjševanju telesne teže. 6. Kolesarjenje vas bo spravilo v dobro voljo. Raziskave so pokazale, da so ravni endorfinov po kolesarjenju veliko višje kot pred njim (kar sicer velja tudi za druge vrste gibanja). 7. Kolesarjenje pomaga, da se nadihate desetkrat več zraka, kot bi se ga sicer. In ker je kisik pomemben za prav vsako telesno celico, boste zato bolj zdravi in tudi mlajšega videza. 8. S kolesarjenjem okrepite srčno mišico in zmanjšate možnost za bolezni srca in ožilja, saj hkrati tudi poskrbite za manj maščob v krvi. 9. Trideset minut kolesarjenja na dan lahko tudi za štirideset odstotkov zniža tveganje za nastop diabetesa. 10. Kolesarjenje pomembno vpliva na boljši spanec, izboljšanje prebave in umske sposobnosti. (Vir: www.karocikel.si/10-pozitivnih-ucinkov-kolesarjenja) UPRAVLJANJE Z ENERGIJO Izzivi in priložnosti sodobne elektromobilnosti Elektromobilnost oziroma uporaba transportnih sredstev s pogonom na električno energijo je zadnja leta zelo popularen pojem, v resnici pa je star že več kot avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem. Leta 1880 je prvi praktično uporaben električni avtomobil izdelal Thomas Parker, hkrati s tem pa so se začeli izzivi in hkrati priložnosti elektromobilnosti. PRIPRAVIL: BOŠTJAN KOROŠEC FOTO: SPLET Prvi izziv: kapaciteta baterij, ki omogoča »uporabno« avtonomijo vozila Šele po letu 2000 so z uporabo litij-ionskih baterij in zaradi visokih cen goriva postali električni avtomobili resna alternativa klasičnim avtom. Litij namreč omogoča visoko energijsko gostoto, spada pa med redke kovine in je zato izjemno drag, pa še nahajališča so v posesti le nekaj globalnih proizvajalcev te kovine. Danes poteka glavnina raziskav in razvoja (RR) prav na področju shranjevanja električne energije, kjer se poleg redkih kovin kot kandidat za množično proizvodnjo baterij z veliko energijsko gostoto pojavlja tudi aluminij. Del raziskav se usmerja v kondenzatorsko tehniko, ki omogoča izjemno hitro polnjenje (zgolj nekaj sekund) za uporabo na zelo kratkih razdaljah, kar je lahko ključni element zagona oziroma začetnega premika mase avtomobila do določene hitrosti, nadaljevanje vožnje in ohranjanje hitrosti avtomobila pa ALUMINIJ številka 7, stran 10 omogočajo baterije, s čimer se avtomobilu občutno poveča avtonomija. Prvi cilj RR-projektov je doseči avtonomijo električnih avtomobilov, primerljivo s klasičnimi vozili, kar pomeni najmanj 600 kilometrov, a se postavlja vprašanje, ali je to sploh smiselno. Priložnost: Baterije imajo najboljši izkoristek, če delujejo na konstantni temperaturi oziroma znotraj zelo ozkega temperaturnega območja, zato jih je treba nenehno hladiti in ogrevati. Prav to pa z našimi izparilniki v sklopu razvojnih projektov že počnemo! Ko t n aslednji vidik primerjave je treba upoštevati namembnost avtomobilov. Večino prevozov danes opravimo na dnevni razdalji, manjši kot (50 kilometrov, kar že današnja tehnologija baterij omogoča brez težav. Zmeraj pa ostaja del poti, Id jo predstavljajo daljša potovanja. To bo tudi v prihodnje rezervirano za klasične avtomobile z dodanimi elektromotornkni pogoni, torej hibridnimi avtomobili — to velja predvsem za del službenih vozil ali za drugi avtomobil v gospodinjstvih, ki im ajo že danes v povprečju vsaj dva avtomobila. Priložnost: Aluminij bo tudi v prihodnje ključni material pri proizvodnji transportne tehnike, zato se kljub transformaciji proizvajalcev komponent ni bati, da bi bila proizvodnja in predelava aluminija kakor koli ogrožena. Primer baterije serijskega električnega avtomobila v dnu karoserije Vodno hlajeni elektromotor za pogon zmogljivega električnegaavtomobila Drugi izziv: proizvodnja, vzdrževanje in uporaba klasičnih in električnih avtomoailov Pogonski sklop avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem je sestavljen iz vsaj 2.000 sestavnih delov, elektromotorni sklop pa iz le okrog 50. Jasno torej je, da je proizvodni strošek električnih avtomobilov manjši, njihovo kasnejše vzdrževanje pa neprimerno cenejše od proizvodnje in vzdrževanja klasičnih avtomobilov, vendar pa teli učinkov do velikoserijske proizvodnje kupci ne bomo zaznali. No, proizvodni strošek trenutno še ni glavni razlog za dokaj drage električne avtomobile, pač pa dejstvo, da je s proizvodnjo klasičnih avtomobilov (in njihovih številnih komponent) povezana večina industrijskih in storitvenih panog v razvitih gospodarstvih. Prav zato je pričakovati, da se bodo te panoge počasi in precej vztrajno prilagajale spremembam zaradi proizvodnje električnih avtomobilov, v večini primerov kar njihovih lastnih. Tretji izziv: infrastruktura za polnjenje električnih vozil V Sloveniji je trenutno postavljenih nekaj manj kot 500 polnilnih mesa, večina v mestnah središčih, v podjetjih, nekaj pa tudi na bencinskih servisih na avtocestnem križu. Registriranih električnih avtomobilov je prav tako približno 500. Glede na to, da današnjrtehnologija polnilnih postrj le redkokje omogoča hitro polnjenje (»hitro« v tem primeru pomeni, da se baterija napolni na 80 odstotkov svoje kapacitete v okrog 20 minutah), si lahko predstavljamo, kako bi bilo, če bi bili električni avtomobili čez noč vsaj za tretjino cenejši od klasičnih, za to pa prav gotovo imajo realen potencial! Trenutno je infrastruktura za polnjenje električnih avtomobilov še povsem neprilagojena nenadnemu povečanju števila električnih vozil, zato je treba to pravočasno in skrbno načrtovati in seveda zgraditi. Ta izziv je zelo pogosto potisnjen v medijsko ozadje. Polnilne postaje na javnem parkirišču ALUMINIJ številka 7, stran 11 Vzemimo za primer povprečen bencinski servis ob avtocesti, ki povezuje notranjost države z obalo in po kateri se sredi turistične sezone valijo nepregledne množice avtomobilov Večina med njimi se mora na poti ustaviti in napolniti rezervoarje za gorivo. To traja v poprečju, s čakanjem na vrsto, manj kot 10 minut, pri električnem avtomobilu pa vsaj 20 minut do 80 odstotkov napolnjene baterije, polnilni mesti pa sta v najboljšem primeru le dve — nadaljnje ponazarjanje »kaosa« verjetno ni potrebno. Danes imajo najzmogljivejše polnilnice moč 50 do 70 kW ki res omogočajo napolniti baterijo v manj kot 20 minutah, vendar bi potrebovali, kot ekvivalent klasičnim bencinskim črpalkam, najmanj 15 takih hitrih polnilnic na isti lokaciji. Razvoj gre v smeri 120 kW in še močnejših polnilnih postaj, ki pa imajo vse skupen izziv: razpoložljivost priključne moči na električnem omrežju. Pravzaprav je to izziv za distributerje električne energije, ki bodo morali vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, da bo sploh mogoče hkrati in hitro polniti večje število električnih avtomobilov na kateri koli lokaciji. Nikakor pa ne smemo pozabiti na izzive proizvajalcev električne energije, ki bodo morali zagotoviti dovolj energije za vse potrebe električnih vozil, kar je izjemno širok in kompleksen izziv. Priložnost: Za večanje dosega električnih avtomobilov bo treba v čim večji meri proizvajati »lastno« električno energijo in polniti baterije kar med vožnjo, zato je mnogo RR-projektov usmerjenih "v področje sončnih celic, integriranih v barvne premaze in stekla vozil, proizvodnjo električne energije z napetostno občutljivimi materiali v voziščih in hkratnim brezžičnim polnjenjem baterij ter podobno. Četrti izziv: elektromobilnost kot marketinško orodje Danes je na trgu v prodaji okrog 20 povsem električnih avtomobilov različnih avtomobilskih znamk, za vse pa lahko trdimo, da so posebneži in zato v prometu takoj opazni. Strokovnjaki za marketing in spreminjanje percepcije ljudi so takoj pograbili priložnost za premične mar-ketinške kampanje — kaj je bolj učinkovito kot oglaševati svoje izdelke, storitve, dosežke na področju energijske učinkovitosti in ravnanja z okoljem ter hkrati opravljati vsakodnevne službene poti? Ekonomično, učinkovito in trajnostnolD Izziv in priložnost: skupina Talum in elektromobil-nost V elektromobilnost je vključena cela vrsta industrijskih in storitvenih panog, zato smo tudi v skupini Talum aktivno vključeni v dogajanje na tem področju: polnilne postaje pred restavracijo Pan in v prihodnje tudi pred Talumovo upravno zgradbo, razvoj toplotnih izme-njevalnikov za vzdrževanje ustrezne temperaturne ravni baterij, ulitki za sestavne dele elektrovozil. Priložnosti imamo še na področju uvedbe elektromobilnosti v naš vozni park (razen že obstoječih električnih vozičkov in viličarj evl ter izkoriščanje te mobilnosti za ozaveščanje javnosti o naših dosežkih. Elektromobilnost se bo za-Ootovo razvijala še desetletja, preden bomo lahko rekli, da smo v dobi pretežnega pogona na električno energijo, zato naj nas nikar ne skrbi, da bodo naši klasični avtomobili že jutri brez tržne vrednosti in da zanje ne bo več pogonskih voriv Nikakor pr to ne pomeni, da ni nujno treba biti v koraku z RR- in marketinškimi aktivnostmi, ki so priložnosti tudi za skupino Talum. Priložnost: EKO sklad že več let ponuja subvencije za nakup električnih vozil, ki znašajo do 7.000 EUR. To večino električnih avtomobilov že danes dela konkurenčne klasičnim avtomobilom. Manjkata le še ščepec poguma in prestop miselne ovire, da so električni avtomobili neuporabni! Prvi sodobni serijski električni avtomobil EVI proizvajalca General Motors __ALUMINIJ številka 7, stran 12 DIGITALIZACIJA Implementacija IP-telefonije Hiter razvoj tehnologije prinaša na različnih področjih tehnološke novosti, katerih uvedba in uporaba lahko pomenita za podjetje velike spremembe tako v procesih kot v načinu razmišljanja in delovanju zaposlenih. Sem lahko zagotovo uvrstimo tudi storitve digitalne telefonije, ki za prenos komunikacijskih storitev (govor, faks) uporablja računalniška omrežja z uporabo IP-protokola. Tako se nekoč ločena infrastrukturno vzporedna omrežja povezujejo v enovit sistem. Telefoni, fiksni ali mobilni, so na ta način postali informacijski terminali in na njih lahko uporabljamo enake storitve kot na osebnih računalnikih. Poleg telefoniranja nam omogočajo še prebiranje elektronske pošte, dostop do poslovnih aplikacij, povezavo na splet in še marsikaj. MILICA PIŠEK FOTO: SPLET prevzame kar naš osebni računalnik. Prav tako lahko funkcijo internega telefona prevzame naš službeni pametni telefon. Programski vmesnik nam omogoča enostavno upravljanje različnih nastavitev, integriran telefonski imenik, elektronsko posredovanje faksnih sporočil, glasovni odzivnik, pretvarjanje govornih sporočil v pisno obliko in obratno, sledenje klicem, informacijo o naši prisotnosti itd. Telefonski aparat samo še v funkciji slušalke Iz tega razloga telefonski aparat ni več ključen in posledično ima tako lahko samo še funkcijo slušalke. Popolna integracija z računalniškim okoljem Govorimo torej o tako imenovani popolni integraciji z računalniškim okoljem, vključno z internetom in Outlookom (e-pošta), torej gre za uporabo napredne poenotene komunikacijske funkcionalnosti v podjetju. Sodobna IP-centrala 3CX Na osnovi opravljene analize smo se odločili za sodobno IP-centralo 3CX, ki temelji na operacijskem sistemu Windows in deluje v virtual-nem okolju. Če povzamem, je ključna prednost našega novega telefonskega sistema v novih storitvah, ki nam jih takšen sistem ponuja, od nas pa je odvisno, v kakšni meri jih bomo znali izkoristiti. Globalna mobilnost Osnovna vizija digitalne telefonije je globalna mobilnost, ki nam tako omogoča komunikacijo (govorno in video) od koder koli. Klasični fiksni aparati bodo v določenem času izumrli. S tem ko se je funkcija telefoniranja preselila na mobilne naprave (naš GSM/WiFi-terminal), postaja vse odvisno samo od kakovosti (pokritosti s signalom) in propustnosti (LTE, 5G, WiFi) omrežij. Ko bodo zgrajene komunikacijske poti, bomo lahko komunicirali med sabo in dostopali do vseh informacij v lastnih ali javnih sistemih. Na ta način postaja ključen element varnost, tako v omrežjih operaterjev kot v naših lastnih internih omrežjih.□ Ključne prednosti IP-telefonije v podjetju Ključne prednosti te telefonije so: enostavnost uporabe in upravljanja infrastrukture, preprostejše povezovanje različnih lokacij, možnosti integracije z drugimi sistemi ter zalednimi aplikacijami, kot sta npr. CRM in ERP IS. Stroškovna učinkovitost Prinaša tudi stroškovno učinkovitost, saj omogoča integracijo geografsko različnih lokacij v enoten sistem, kar pomeni uporabo službene telefonske številke kjer koli na način, kot bi bili v svojem službenem okolju. Z uporabo enostavne spletne konferenčne rešitve dosežemo enostavnejšo, hitro in učinkovito komunikacijo s poslovnimi partnerji. Programski vmesnik Aplikacija oziroma programski vmesnik našega novega telefonskega sistema je zasnovan tako, da lahko vse funkcije telefonskega aparata »K ljučna prednost našega novega telefonskega sistema je v novih storitvah, ki nam jih takšen sistem ponuja, od nas pa je odvisno, v kakšni meri jih bomo znali izkoristiti.« __ALUMINIJ številka 7, stran 13 UPRAVLJANJE Z ENERGIJO Obisk zaposlenih iz GEN energije Krško V petek, 16. junija, je Talum obiskalo 31 zaposlenih iz energetskega podjetja Gen energija iz Krškega, ki je eden od dveh energetskih stebrov v Sloveniji. Po besedah organizatorice obiska Katje Simončič je bil namen ogledati si, kje in na kakšen način uporabimo oziroma predelamo skoraj 10 odstotkov vse v Sloveniji porabljene električne energije. S splošno predstavitvijo Taluma, posebej pa področja energetike, elektroliznega procesa, proizvodnje rondelic in livarskih zlitin, je bil namen, upam, v celoti dosežen. BOŠTJAN KOROŠEC FOTO: BOŠTJAN KOROŠEC, ALEKSANDRA JELUŠIČ O skupini GEN V skupino GEN, katere naloga je proizvodnja ter zanesljiva, varna in konkurenčna oskrba porabnikov z električno energijo, so združena naslednja podjetja: Nuklearna elektrarna Krško (NEK), Gen-i, Savske elektrarne Ljubljana, Termoelektrarna Brestanica (TEB) in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Kar 99,8 odstotka vse v skupini GEN proizvedene električne energije je iz nizkoogljičnih trajnostnih in obnovljivih virov Letno proizvedejo od 5,6 do 6,3 TWh električne energije, kar je ob upoštevanju, da je polovica energije iz NEK last Hrvaške, več kot 30 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji. Poslovno partnerstvo GEN energija je naš poslovni partner že vrsto let, v preteklosti kot dobavitelj električne energije, v zadnjih letih pa nas povezuje partnersko zagotavljanje sistemskih storitev terciarne regulacije, ki jih skupaj s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) zagotavljamo sistemskemu operaterju prenosnega omrežja ELES. Skupaj s proizvajalci električne energije smo tako ključni gradnik elektroenergetskega sistema in pomagamo ohranjati stabilnost sistema za vse porabnike električne energije v Sloveniji. »GEN energija v Svetu energije« GEN energija v Svetu energije, kot so poimenovali svoj interaktivni multimedijski center, deluje pa v njihovem poslovnem objektu v neposredni bližini NEK, omogoča obiskovalcem vpogled v svet energije in energetike tako, da poučuje o pomenu energije in njene rabe v vsakdanjem življenju, tehnologijah proizvodnje električne energije ter njenih gospodarskih, družbenih in okoljskih vplivih in vidikih. □ Svet energije je primeren tako za obisk šolskih skupin kakor tudi drugih interesnih skupin, zato smo se dogovorili, da nam ga ob priložnosti razkažejo. Nadzorni center GEN energije STRATEŠKI RAZVOJ ALUMINIJ številka 7, stran 14 Talum sodeluje pri mednarodnih projektih Sodelovanje in povezovanje z institucijami in raziskovalci Talum izkazuje tudi zunaj naših meja z udeležbo pri mednarodnih projektih. Smo člani konzorcijev dveh mednarodnih projektov, pri katerih sodelujemo kot industrijski partnerji z namenom, da bi aplicirali novo-razvite rešitve na naših izdelkih. Takšna projekta sta Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene (COR_ID) in ABS Network. STANISLAV KORES, JANKO FERČEC Projekt COR_ID Projekt je bil prijavljen v okviru razpisa M-era.Net. Projektni konzorcij združuje izkušene raziskovalce iz treh držav in bo spodbujal napredne raziskave na osnovni ravni in visokotehnološke rešitve na aplikativni. Vodilni partner v konzorciju je Institut Jožef Stefan, sodelujoči partnerji pa Centre national de la recherche scientifique (CNRS) iz Francije, Eôtvôs Lorand University (ELTA) z Madžarske in Talum kot industrijski partner. Poglavitni cilj projekta je ciljano oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo življenjsko dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi z obstoječimi prevlekami. Ta cilj bo mogoče doseči z inovativnim pristopom integriranega računalniškega inženiringa materialov (ICME), ki obsega naslednja področja: • večnivojsko modeliranje, • večnivojsko kemijsko sintezo, • eksperimentalno testiranje korozijske odpornosti in • industrijsko preverjanje tako načrtovanih prevlek. Pomen aluminija za razvoj novih spojin za prevleke. Razvoj inova-tivnih tehnologij za sintezo novih spojin za prevleke je pomemben za industrijo aluminija. Aluminijeve zlitine se uporabljajo v številnih komponentah v transportni industriji, kjer je nujna visoka stopnja korozijske obstojnosti. Trenutno stanje tehnike konverzijskih in fosfatnih prevlek ne ponuja večfunkcijskih lastnosti, ki jih potrebujemo v zahtevnih razmerah. Specifična inovacija projekta je ciljano oblikovanje novih prevlek, ki bodo lahko učinkovito zaščitile tudi sekundarne aluminijeve zlitine. M-era.Net Projekt ABS-Network V sklopu programa Interreg Slovenija-Avstrija sodeluje Talum kot projektni partner v projektu ABS-Network. Program Interreg je namenjen čezmejnemu sodelovanju različnih konzorcijev, ki so sestavljeni iz univerz in različnih podjetij. Naš konzorcij je sestavljen iz Tehniške univerze v Gradcu (Inštitut za gradbeništvo in Inštitut za preoblikovanje in orodjarstvo) kot vodilnega partnerja ter projektnih partnerjev, podjetij Talum in Tiko-Pro iz Maribora. Namen projekta je razviti in izdelati prototipni solarno-termični aktivirani fasadni (STAF) panel. Razvoj STAF-panela bo temeljil na estetskem videzu panela in dosegi funkcionalnosti. Funkcionalnost panela bo dosežena z vgrajenim absorberjem (zunanja stran), ki bo sprejemal solarno energijo, in toplotnim prenosnikom (notranja stran), ki bo imel namen bodisi hlajenja bodisi ogrevanja prostora. Absorber in toplotni prenosnik bosta izdelana iz aluminija s tehnologijo platiniranega valjanja (roll bond tehnologija). Projekt bo zajemal tudi predstavitve in promocijo izdelka strokovni in širši javnosti. □ Projekt COR_ID Skupna vrednost projekta: 760.000 evrov Trajanje projekta: do januarja 2019 Sofinanciranje projekta: 65—75 odstotkov Talumov delež pri projektu: 160.000 evrov Projekt ABS-Network Skupna vrednost projekta: 810.000 evrov Trajanje projekta: do julija 2019 Sofinanciranje projekta: 85 odstotkov Talumov delež pri projektu: 200.000 evrov 40.0 Interreg ■ SLOVEN [J A- AVSTRIJA SLOWENIEN-ÖSTERREICH t