v> %W1 «Ha H/, Ftsnmeina številka sta»e 1 dinar. Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 44) din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. l*r«n Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Mam Sirarn Sfeodmsen političen Ust za slovensko ljudstvo "j •’lačana v jrotovinf. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-« boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom M more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. f03 sttwiiu. MARIBOR, One 26 < ktdbra 1925. Letnik Slika R. R. sporazuma. ; Zadnji Radičev »Dom« je zopet prav dobro zrcalo ne samo slabih odnošajev v RR vladi, ampak tudi velike laži takozvane politike »sporazuma«. Stjepan Radič je nestrpen, razočaran, razburjen in v velikih skrbeh, t Med beležkami prinaša sicer poročilo znanega Pašiče- ; vega govora o- sporazumu, a previdno izpušča oni del, j ki pravi, da »se ne splača boriti z onimi, ki so prenehali i z vsakim bojem ter odložili vsako orožje«. Dovolj je si- j cer, da ponavlja Pašičeve besede o združenju na ena- 1 kem in skupnem političnem terenu, slepomišenje se pa po stari navadi nadaljuje s pripovedovanjem seljaške demokracije in proslavljanjem »seljaške« stranke in »seljašbih« ministrov, ki hočejo izvesti to demokracijo v sporazumni vladi. Pri tem pa vidi Radič vedno več zaprek in hote ali nehote ima tudi marsikatero pikro na naslov vladnih zaveznikov. V članku »Vas bo rešila svet« začne z Lloyd Georgom, konča pa z dokazovanjem, da je velika nesreča za seljaško demokracijo in da še ni prave narodne in seljaške vlade, ker je on kot predsednik še izven nje. V istem članku drastično razklada še druge težave in napake. Tako se pri carinski tarifi pod imenom zaščite domače industrije dela na tem, da se milijoni Seljakov morajo z vedno večjimi stroški oblačili in obuvati, kar se stori za železnico, je samo za gospodo in samo gospodi je še železnica dostopna, ceste pa še nadalje ostajajo lake, kakoršne so zapustili Rimljani in Turki. Pod naslovom: »Batinaški uradnik in narodni sporazum« drastično opisuje, kako prihajajo k njemu deputacije iz vasi — možje žuljavih rok, jasnega čela, odločnih oči, z zlatim srcem na jeziku — ter se pritožujejo proti paševanju posameznih občinskih komisarjev ali beležnikov in proti nenaklonjenosti višje oblasti. Kmetsko ljudstvo zahteva, da se ta ali oni komisar odstrani ne za to, ker je samostojni demokrat, ampak radi lega, ker dela škodo narodu in državi. Veliki župani in druge oblasti se pa za upravičene pritožbe niti ne zmenijo. Radič je rekel takim depulacijarn: »Vsi batinaški uradniki so združeni v peklensko mrežo, ki je hotela udušiti hrvatsko in seljaško zavednost ter iz Hrvatske napravili pustinjo. Vi pa ostanite, kakor sle Mli, naši seljaški poslanci v parlamentu in v vladi bodo pa zastavili vse moči, da ne ostane na oblasti nobeden od batinaških uradnikov.« To je prav lepo, a ko seljaški zastopniki v parlamentu in vladi že toliko mesecev zastavljajo svoje moči, a ničesar ne dosežejo, mora vendar tudi »starega zrako-plovca« skrbeti, kaj bodo pošteni in odločni seljaki čez nekaj časa rekli k njegovi novi politiki, ki se je znašla na istem terenu s PašičeVo radikalno stranko. Skeptiki in obtoževala se že oglašajo in enemu Radič takole odgovarja: »Ni prav, da opozarjate, koliko sle pretrpeli za seljaško stranko, ko vas k temu ni nihče silil, a če človek iz svoje dobre volje trpi za svojo idejo, za svoje prepričanje in za svoji narod, se s tem nikdar ne sme hvaliti in tudi ne radi tega tožili. Pritožujete se, da se vam sedaj rogajo naši nasprotniki zlasti pa Patinasi ter da govorijo po uradih, da naši ministri ničesar ne dosežejo, dočim so Pribičevičevi vse dosegli, kar so hoteli in da še danes v vsaki stvar z uspehom intervenirajo. Ko tožite tudi, kako vas vprašujejo, kje je hrvatski sabor, kje je federacija itd,, vidim iz vsega tega, da premalo poznate našo seljaško poljtiko in da nimate dovolj hrabrosti, da bi batinašem zavezali jezik. Ko ste pa v skrbeh radi slabe občinske uprave in radi pritiska nad seljaškim narodom, je pa dokaz, da imate pravo hrvatsko seljaško srce. Krivice težko občutimo tudi mi V vodstvu in bomo vse storili, da krivice in preganjanja čimprej prenehajo. V to svrho vam je dolžnost storili vsaj to, da batinaških izrodkov ne gledate in da ne ostajate po cele ure v batinaških pisarnah in potem celo meni sporočale gosposke laži.« — Takoj na to odgovarja Radič še vsem drugim, ki se obračajo nanj: v svojih osebnih zadevah. V tem odgovoru pravi, da ima seljaš-ka politika tako vzvišene cilje, da se ne more brigati za nobeno osebno zadevo. Radičevo odgovarjanje je nad vse originalno. Siromaku, ki prenaša krivice in roganje bogatašev, ki so še obdržali svojo moč in oblast ,se zapoveduje, naj vsega tega ne vidi in naj ne moli dragocenega miru gospoda predsednika, prošnjikoni v osebnih zadevah se pa sporoča, da seljaška stranka pri svojih visokih ciljih ne more delati za nobeno osebno stvar, pa naj bi bila pravica ali krivica. Za predsednika Radiča so zadeve lastne osebe seveda glavno, slepec mora uvideti, da ga je zapor spravil na Bašičev politični teren in ko ima na prvi stran i svojega lista jadikovanje o nedostedkih, ker še ni v vladi, bo moral vsak razumen človek uvideti, koliko so vredni in kak namen imajo nasveti in odgovori na zadnji strani. — tgr Sirite Jašo Stražo 41 Politične beležke. O vladni rekonstrukciji piše »Politički Glasnik«. Najprej pravi, da je Stjepan Radič opustil namero, da postane podpredsednik vlade. To pa ne pomeni, da je Stjepan Radič sploh opustil misel sodelovanja v vladi. Vprašanje je le začasno odloženo. Stjepan Radič se je sporazumel s Pašičem, da se njegov vstop v vlado odloži do sprejetja novega zakona o centralni upravi. V ostalem je bilo na poslednjem sestanku šefov vodilnih strank vprašanje centralne uprave glavni predmet razgovora. Oni so se zedinili, da je sedanji razpored v vladi prekompliciran in da ga je treba čim prej poenostavili. Dalje so tudi sklenili, da je, treba število ministrov zmanjšati najmanj na 10—12. Te vesti so razočarale mnoge ministrske kandidate, ki jih je na tej in oni strani precej. Ministrski svet ni zadovoljen z vsemi člani vlade. Nezadovoljstvo je resno posebno proti Ante Radojeviču in Bogoljubu Kujundžiču. Marko Gjuričič je zaradi svojega samolastnega nastopanja ob času, ko je zastopal predsednika vlade, izgubil mnogo simpatij v klubu. Toda to niso glavni razlogi za rekonstrukcijo pri radikalih. Vprašanje Ljube Jovanoviča je mnogo važnejše za pomirjanje razburjenih duhov v klubu in stranki. Ta drugi šel' radikalov ni niti v vladi, niti na kakem drugem važnem mestu, vendar pa je v tem, da je prišlo do sporazuma med radikali in radičeve! zmagala njegova politika, katero je on vedno vztrajno zastopal. Zato mnogi radikalni poslanci trdno verujejo, da bo ob priliki prve vladne rekonstrukcije Ljuba Jovanovič zavzel mesto, ki bi odgovarjalo njegovim sposobnostim in zaslugam za stranko in za državo. — Vse to so gotovo samo želje skupine, ki stoji za »Političkim Glasnikom«. Gotovo je, da Bašič ne bo pustil Ljuba Jovanoviča v ospredje, najbolj gotovo pa to, da Radič sam ni opustil namere, priti v vlado. Niso ga hoteli, in za to tudi jadikuje po svojem »Domu«, kaj še vse manjka in kolika je škoda, da ni v vladi. Če bodo reducirali ministrska mesta, potem bodo najprej reducirani radi-čevski ministri. Nezadovoljstvo z Gjuričičem pa da misliti, kako bo izgledala radikalna stranka, ko ne bo več Pašiča. — tgr Volitve v finančni odbor so razkrile pravo ironijo zavezništva med radikali in radičevci. Prvič smo doživeli slučaj, da se vladni zavezniki niso mogli pogoditi glede članstva v finančnem odboru. Sliši se, da so radikali ponujali radičevcem samo šest in največ osem mest, ko so računali, da ho dobila vladna večina 21 ali celo 22, dočim bi imela opozicija samo 10 ali pa komaj1 9 članov v finančnem odboru. Pogajanja med radikali in radičevci so ostala brezuspešna in ko so šli y volitve s posebnimi listami, so dobili vsi skupaj;, kakor znano — ne 22, ampak 19 članov in sicer radikali 13, radičevci pa šest. Velika blamaža je že lo, predsednika obeh klubov sta pa imela povrh še priliko opazovati, kako propada toliko proslavljena disciplina klubovega članstva. Pašičeva autoriteta v klubu se je splošno priznavala kot nekaj trajnega in v vsakem oziru učinkujočega. To autoriteto in disciplino je tudi Radič proslavljal ter se ponašal, da je nekaj} takega tudi v njegovem klubu. Sedaj je pa kar naenkrat začela propadati avtoriteta obeh predsednikov. Pašič gotovo ni mislil na kaj takega. S finančnim ministrom je določil člane za finančni odbor in je bil prepričan, da bo šlo kakor navadno vse gladko. Veliko število radikalnih poslancev se je pa razburjalo nad »bankokratskimi in bankirskimi« kandidati, Pašičevi zaupniki so mirili in pretili, a je kljub temu 30 poslancev izostalo od volitev, 10 jih je pa oddalo prazne volilne listke. OP-ri volitvah je manjkalo tudi nekaj radičevcev, štirje so pa glasovali za listo hrvatske-ga federativnega kluba. Sedaj imata oba predsednika enako prav nerodno in doslej neobičajno delo. Obdelovati morata posamezne neposlušne poslance. Vse lo je znak, da se na celi črti pripravlja polagoma, a temeljito nov položaj, kateremu Pašič in Radič ne bosta več kos. — tgr Kako Pašič razumeva sporazum. Radičevci prenašajo od svojih vladnih zaveznikov preziranje in omalovaževanje na vseh koncih in krajih. O enakopravnosti vladnih zaveznikov ni niti govora in, kakor se je pokazalo pri sestavi skupščinskega predsedništva, se tudi parlamentarna moč Radičevega kluba ne upošteva. Ko so radičevci v vladi dobili samo postranske resorje, bi se dalo pričakovali, da jim bodo radikali dali zato boljša mesta v skupščinskem predsedništvu. Dali so jim pa samo drugega podpredsednika in tretjega ter četrtega tajnika. Omalovaževanje in preziranje vladnih zaveznikov pa pomeni tudi govor, ki ga je imel Pašič v radikalnem poslanskem klubu. Ne samo, da je govoril o sporazumu brez vsakega navdušenja in brez vsake topline, ampak zdelo se mu ni niti vredno, da bi demantiral glasove, ki že ves čas govorijo, da mu je bil sporazum vsiljen. Pašič je govorili o sporazumu kot o gotovem dejstvu, ki se sprejema samo za to, ker je tu in ker so od njega gotove koristi. Pašič je razložil, da so radičeva’ vse to sprejeli, za kar se radikali borijo že od začetka države. Sporazum sprejema samo radi tega, ker so radičevci sprejeli celo radikalno politiko, odstopili od vseh svojih zahtev ali kapitulirali in odložili orožje. Iz obzirnosti in takta bi bil Pašič to ugotovitev lahko opustil ali pa drugače izrazil. On pa nasprotno to vse še podčrta, ko pravi, da se v politiki in v življenju ne kaže boriti z onimi, ki so se vsakega boja odrekli. Ta del govora so nekateri radifcevski listi enostavno črtali meneč, da so celo stvar javnosti prikrili in da se ob talci korekturi ne bo videlo, kako mizerno životarijo radičevci poleg svojih vladnih zaveznikov. Črtanje in korigiranje pa prav nič ne pomaga. Pred Pašičevim prihodom in govorom so z največjo gotovostjo pripovedovali o Radičevem vstopu v vlado na podpredsedniško ali pa na kako drugo tako važno mesto, da bo Radič zastopal lahko vsak čas Pašiča, sedaj; pa isti listi pripovedujejio, da imajo radikali namen, kakega svojega prvaka spraviti v vlado, da bi imeli po potrebi namestništvo za Pašiča. Radičevski listi morajo sedaj poročati, da bi dobil Radič lahko kak nepolitični resor, a še le potem enkrat, ko bi prišel poprej v parlament. — tgr Zunanje-politična interpelacija poslanca dr. Hoh-njeca. Na zunanjega ministra dr. Ninčiča je stavil poslanec dr. Hohnječ dne 22. t. m. sledeče vprašanje: »(Pogodbe, ki so bile 16. oktobra podpisane v Locarnu, pomenijo začetek nove dobe za mednarodno in meddržavno razmerje v Evropi in novo dobo v razvoju mednarodnega prava. Četudi te pogodbe niso bile potrjene od vseh vlad, kamoli vseh parlamentov listih držav, ki so na njih udeležene. Kljub temu je samo dejstvo, da so se pooblaščeni ministri dotičnih držav zedinili med seboj, vzbudilo v širši javnosti zadosten odmev. To je dokaz, kako globoko je v Evropi in v širnem svetu ukoreninjena ne samo želja, ampak tudi potreba miru. Vsi narodi v Evropi, menda brez večjih izjem pozdravljajo napoved Briandovo: »V Locarnu se mora začeti nova Evropa« Ler pričakujejo, da se bo la napoved čimprej uresničila. Naša država ni naravnost prizadeta z loearnsko pogodbo. Od Male antante je bila v Locarnu zastopana samo Gehoslovaška, ki naravnost meji na Nemčijo. Italija nima direktnih mej, vendar pa je nastopila v Locarnu kot jamčitelj mej med Nemčijo Francijo in Belgijo. Pri tem je Italija namerjala doseči jamstvo mej napram Brennerju in napram naši državi. Da teh tendenc ne skriva, dokazujejo vesli, ki so o tem prišle v javnost. Po časnikih so se razširile vesti, da so se v Locarnu in tudi drugod vršili razgovori med Italijo, Francijo in Čehoslovaško za varstvo mej italijanske države napram naši. Ne morem kontrolirati, ali te vesli odgovarjajo resnici ali ne. Ako bi bile dejstvo, ne smemo bili nad temi izjavami dešinteresirani. To tembolj, ako premislimo, da prebiva v Italiji čez pol milijona hrvatskih in slovenskih bratov, katere hoče Italija nasilno poitalijančili. Verujem, da bo s pomočjo Zveze narodov za kompaktne narodne manjšine prodrlo načelo samoodločbe narodov. Zato vprašam g. ministra: L Ali odgovarjajo resnici vesti o omenjenem razgovoru med Italijo, Francijo in Čehoslovaško? 2. Ali je minister voljan o tem dali javnosti pojasnilo. Po svetu. Bolgarsko-grški spor. V zadnji številki smo kratko poročali, kako je prišlo po pristno balkanski navadi do spopada med bolgarskimi in grškimi obmejnimi četami. Ta spopad je tirjal na grški strani dve smrtni žrtvi in sicer enega navadnega vojaka in enega oficirja. Po prvem spopadu so Bolgari pognali grške čete s Peleš planine in jo zasedli. Obmejni incident je sedaj uporabila grška Pangalosova vlada v to, da bi obrnila pozornost cele Evrope na ta spopad, da bi doma lahko uganjala svoje tiranske orgije po svoji ter od zunanjosti neovirani volji. Pangalos je poslal s Peleša v beg pognanim Grkom znatna ojačenja s poveljem: udreti na bolgarsko ozemlje. Pred grško infanterijsko in artilerijsko premočjo so se Bolgari umaknili in Grki prodirajo na bolgarsko ozemlje ob bregovih reke Struma. Grške čete so že približale neutrjenemu bolgarskemu mestu Petrič, ki je znatno občutilo grški artilerijski ogenj. Bolgari se mirno umikajo pred Grki. Bolgarska vlada zahteva po svojem poslaniku v Bernu sklicanje Zveze narodov, ki naj razsodi mirnim potom la grško-bolgar-ski spor. Po časniških poročilih zahteva Grčija, ker je bila baje ona izzvana na oboroženi odpor, da izrazi bolgarska vlada uradno grški svoje obžalovanje radi krivde na incidentu, kažnuje krivce in prizna družinama na Pelešu padlih grških žrtev denarno odškodnino v znesku 6 rniljonov drahem. — Doslej so grške čete zasedle 25 lem dolgi in 12 km široki pas bolgarskega ozemlja. Grške čete plenijo in na 15 tisoč Bolgarov beži pred Grki v notranjost države. Bolgarske čele se še doslej niso postavile Grkom po robu. Izgube mrtvih v spopadu med Grki in Bolgari znašajo doslej 25 mrtvih, med temi je tudi nekaj otrok in žensk. Svet Zveze narodov je radi mirne poravnave bolgarsko-grškega spora sklican za danes, pondeljek v (Pariz. Kritičen položaj v Siriji. Iz Sirije prihajajo poročila o kritičnem položaju za Francoze. Druzi so poskušali v samem Damasku izvršiti prevrat ter se polastili tega važnega mesta. Kljub strogi kontroli se je posrečilo Druzom vtihotapiti številne oddelke ljudi in orožja v mesto ter se poskriti v mohamedanskem delu mesta. Nenadoma so nato ponoči napadli nepripravljene Francoze ter jim zadali težke izgube. Vstaši so zasedli celi del mesta, zgradili barikade ter prisilili francoske čele, da so se umaknile v poslopja, kjer so jih oblegali. Francoska artilerija je pričela obstreljavati od Druzov zasedeni del mesta, kjer je kmalu izbruhnil požar. Položaj Francozov je bil silno kritičen, dokler ni dospela na pomoč v naglici pozvana čela tankov. S temi premikajočimi se trdnjavami so Francozi podrli barikade Druzov ter jih pognali v beg. Guverner Sirije, general Sarrail je prosil za nujno pomoč ter zahteva 15 tisoč mož. da se ubrani napadov. Spllošna vojna dolžnost v Združenih državah. — Kongres Združenih držav bo na svojem prihodnjem sestanku razpravljal o novem vojaškem zakonu, ki predvideva splošno vojno dolžpost za vse državljane. V vojnem času bo avtomatično mobilizirano celokupno moško prebivalstvo države; vsi možje v starosti od 18. do 48. leta morajo pod orožje, razen nesposobnih, ki bodo uporabljeni za delo v vojni industriji. Tako se Amerika pripravlja na svetovno razoroženjc. , Davčna obremenitev Slo venile. (Interpelacija narodnega poslanca Iv. Vesenjaka in tovarišev iz Jugoslovanskega kluba na gospoda dr. Milana Stojadinoviča, ministra financ v zadeviIpreobremeni tve ' prečanskih krajev osobito še Slovenije.) Gospod minister! Že v prvih letih obstoja naše države se iz gospodarskih in političnih oportunitetnih razlogov prihajali glasovi iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske, da je treba dolžnosti in pravice, ugodnosti in bremena v naši domovini izenačiti in sorazmerno razdeliti. Pri vsaki razpravi o budgetu in dvanajstinah so se ti glasovi v narodni skupščini in zunaj nje v naši javnosti ponavljali in po svoji intenzivnosti s časoma stopnjevali a letos na poletje in sedaj na jesen prešli v ogorčene proteste vseh naših gospodarskih pridobitvenih slojev v Vojvodini, v Hrvatski in Slavoniji, v Herceg-Bosni in Dalmaciji in posebej v Sloveniji. Znano je, da živijo tukaj povsod mirni, vestni in zavedni državljani, ki brez velikega pritiska rade volje plačujejo po svoji najboljši volji in vesti svoje obveznosti svoji državi in svojim upravam. Zato je njihovo razburjenje tembolj; simptomatično in karakteristično za našo finančno upravo. Ti pojavi bi morali hiti resen opomin k temeljitemu razmotrivanju povodov in vzrokov in ugotovilo bi se, kako razumljiv, utemeljen in upravičen je omenjeni nastop vseh naših gospodarskih in pridobitvenih slojev. Gospod minister! Finančna politika vseh vlad, ki so od leta 1920 naprej predložile in s svojimi večinami Uzakonile današnje obstoječe finančne zakone ter ž njimi ustvarile sedanje težko stanje, povzroča hiranje in propadanje našega celotnega narodnega gospodarstva, ustvarja brezposelnost in bedo ter kopiči nezadovoljstvo prebivalstva do sedaj legalnih eksplozij. Vsled obilice gospodarskih socialnih in upravnih nalog, pa tudi za militaristične cilje je fiskus zgradil v bivših pokrajinah Avstro-Ogrske do skrajne plačilne možnosti svoj; davčni sistem, posebej še oni direktnih davkov. Med vojno je nekatere olajšave ukinil in bremena povečal. Isto se je zgodilo deloma z dokladami pokrajinskih uprav. V takšnem stanju je dobila naša nova državna finančna uprava državne finance pri nas in pritegnila v svojo upravo tudi vse pokrajinske avtonomne doklade, katerih samoupravno poslovanje je uničila najprej, administrativno in potem legalizirala svoji postopek*z ustavo, ne da bi skrbela za realiziranje nove, vsaj navidezne samouprave. V finančnih zakonih in v dvanajstinah ter s posebnimi zakoni o direktnih in indirektnih davkih so se bremena povećavala posebej še od leta 1928. naprej. Z linearnim povišanjem že same po sebi neenake obremenitve in obveznosti so se stopnjevale na račun in v škodo prečanskih krajev, osobito Slovenije. Istočasno pa finančna uprava ni izpolnjevala iz obstoječih veljavnih zakonov izvirajočih obveznosti. K tem težkim obremenitvam potom direktnih davkov se je na rame našega prebivalstva naložilo še vse težje breme sistema indirektnih davkov predvojne Srbije in se je ta sistem še pogorša! z zakonom o taksah in s carinskimi in železniškimi tarifi. Pridelimo k temu še naravnost neverjetno fiskal-nost našega davčnega aparata, neznosno in v solidnem gospodarstvu absolutno nemogočo in nedopustno prakso predpisovanja in izterjevanja davkov nazaj, omenimo kazenske določbe, katere ne vzgajajo, temveč brezčutno uničujejo eksistence, omenimo povrh še dejstvo, da se prizivi sploh ne rešujejo ali pa brez potrebnega razumevanja dejanskega položaja stereotipno zavračajo, povdarjamo način izterjevanja davkov, rubežni in dražb, pa imamo približno medlo sliko, ki nam jo sedaj nudi posebej Slovenija a tudi nekateri drugi pre-čanski kraji. Finančni, efekt je seveda trenutno ih začasno za fiskaliste odločilen, za uvidov ■. misleče nr dne go- i spodarje pa naravnost pora? Kako pretirana in neznosna je obremenitev Slovenije, naj pričajo najnovejši podatki ministrstva financ razglašeni v uradnih »Službenih Novinah«. V mesecu avgustu 1925 hi se moralo na podlagi budgeta plačati v celi državi neposrednih davkov v znesku 51.6 milijonov dinarjev, plačalo se je dejansko 91.4 milijonov dinarjev, torej okroglo 80 odstotkov več kakor določa proračun. Slovenija je plačala 17.5 mili-jnov dinarjev mesto v proračunu predvidenih 5.8 milijonov dinarjev, torej 225 odstot. več kot določa proračun. Slovenija je plačala v tem mescu eno tretjino vseh za celo državo proračunjenih neposrednih davkov ali skoro eno petino plačanih neposrednih davkov, v 8 mesecih tega leta bi se moralo plačati 412.8 milijonov dinarjev, dejansko se je plačalo 574.6 milijonov dinarjev, Slovenija je plačala mesto preračunanih 46.6 milijonov dinarjev 88.8 milijonov dinarjev, torej za 90 odstotkov več. Plačilo Slovenije v osmih mesecih znaša skoraj eno šestino vseh plačanih neposrednih davkov. Izrednih 500 odstot. in 30 odstot. doklad bi se moralo v mesecu avgustu plačati v celi državi na podlagi budgeta 41.6 milijonov dinarjev, plačalo pa se je 52.6 milijonov dinarjev, Slovenija je plačala 7.4 milijonov dinarjev, več kot eno šestino preračunanega zneska ali skoro eno sedmino v celi državi plačanih doklad.. V osmih mesecih bi se moralo plačati letos 333.3 mil. din., plačalo se je samo 232.8 mil. din. Slovenija je plačala 40.5 mil. din., torej več kot eno šestino vseh doklad. Med davke, ki so se uvedli v celi državi na podlagi novih enotnih zakonov, spadala davek na poslovni promet in invalidski davek. Po budgetu bi se moralo v mesecu avgustu plačati 16.6 mil. din. na poslovni promet, plačalo se je 19.7 mil. din. Slovenija je plačala od lega 6.7 mil. din. torej: več kot eno tretjino vsega davka. V osmih mescih je bilo plačano mesto preračunanih 133.3 mil, din. 141.7 mil. din. na poslovni promet. Slovenija je plačala 29.5 mil. dinarjev ali nekaj več kot eno petino vsega davka. Invalidskega davka se je plačalo v osmih mesecih t. 1. mesto preračunanih 34.3 mil. dinarjev, 66.8 mil. dinarjev. Slovenija je plačala 11.2 mil. dinarjev, ali več kot eno štestino vsega plačanega invalidnega davka. y.sa plačila vseh naštetih davkov so v Sloveniji letos za 60 odstotkov večja ko lani. Naj omenimo, da je Srbija s Črno goro plačala v osmih mescih t. 1. le 113 mil. din. neposrednih davkov, Slovenija 88.8 mil. din. Srbija in Črna gora izrednih doklad 46.8 mil. din., Slovenija 40.5 mil. din. Davka na poslovni promet Srbija 23.9 mil. dinarjev, Slovenija 29.5 mil. dinarjev, invalidskega davka Srbija s Črno goro 9.5 mil. dinarjev, Slovenija 11.2 mil. dinarjev. Kljub vsem lem dejstvom pa je smatral gospod dr. Savnik, delegat ministrstva financ za Slovenijo za primerno in potrebno, da s posebnimi okrožnicami preti uredništvu in naganje našo več kot vestno davčno upravo ter ustavlja uradnikom zakonske dopuste. Posledice vseh teh legislativnih in administrativnih določb so, da tovarne zapirajo obrate, podjetja, trgovci in obrtniki najavljajo konkurze in poravnave, a kmetje in delavci na deželi, v mestih in rudokopih ječijo pod težo, trpijo pomanjkanje in bedo, da pada produktivna ter kupovna moč naših državljanov. Mala rodovitnost naše zemlje in splošno težek, eksistenčni boj našega obrtništva in naše industrije ne prenese več pretežkih bremen. Zato vprašamo: 1. Ali so vam gospod minister znana navedena dejstva? 2. Kako morete spraviti ta dejstva v sklad z določbami naše ustave čl. 116., ki velja že od leta 1921.? 3. Kakšna navodila ste dosedaj dali in kakšna hočete dati, da se zmanjša število eksekucij in dražb? 4. Kaj mislite ukreniti za izednačenje bremen in za razbremenitev preobremenjenih naših slojev in pokrajin? 5. Ali hočete olajšati na znosljivo mero bremena s tem, da se a) uvede redno predpisovanje in obraču-nanje davkov na mesto akontacij, h) znižajo obresti za davčne zaostanke in stroški ter kazni za opòmìne, c) revidira zakon o taksah v kolikor se je izkazalo, da je socialno krivičen in da ovira gospodarstvo in gospodarske transakcije, č) ukine davek na delo in uredi osebna dohodnina na bo glede eksistenčnega minimuma in davčne lestvice odgovarjala duhu zakona in spremenjenim življenjskim razmeram, d) izednači hišno-najem-ninski davek v Sloveniji z onim v Srbiji, e) prekliče okrožnica gospoda delegata dr. Savnika, ki jo je izdal po vaših navodilih o izterjevanju davčnih zaostankov. Sprejmite gospod minister pri tej priliki izraz mojega odličnega spoštovanja. Beograd, 23. oktobra 1925. Dnevne novice. Kako izgleda najnovejši Pribičevičev triumf v Daru var ju. Pribičevič-je zadnje dni zopet doživel triumf z zborovanjem v Daruvar ju. Daruvarski Pribičevičev triumf so inženjersko zmerili in po policajdemokratsko ugotovili, da je stalo celih 8000 ljudi na 3500 kvadratnih metrih. Pozor, p. n. gg. naročniki, na modri križ in položnico. Naročnina poteče 1. ali 15. novembra. Naročnina se plačuje pri vseh listih naprej. Zaradi zaostale naročnine izpadle številke se naknadno ne dopošiljajo. Naročnina stane: mesečno 7 D. četrtletno 20 D, za inozemstvo dvakrat toliko. — Upravnišlvo. APEL UPOKOJENCEV NA VLADO IN SKUPŠČINO. Podporno društvo vojnih upokojencev je v okvirju splošnega upokojeniškega društva za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje izdalo sledeči apel na vlado in. na skupščino: »Kakor se postopa s kronskimi penzijonisti ni več navadna nepravičnost, ampak nekaj prav nečloveškega in okrutnega. Evo, nepobitnih dokazov: 1. Uvajajoč dinarsko valuto, nam pa prepuščajoč devalvirane krone, se nam je odvzelo tri četrtine pičlo odmerjenih pokojnin. 2. Po novem stanovanjskem zakonu so stanarine lako povišane, da presegajo skupne prejemke mnogih, upokojencev. Večina starili upokojencev pa sploh ne dobiva stanarine. Doklade za stanovanje, ki smo jih imeli, dokler so stanovanja bila cenejša, so ustavljene ob zadnjem določilu glede draginjskih doklad in tako so mnogim le doklade reducirane skoraj na ničlo. 3. Z isto odredbo prejemajo vsi upokojeni generali prejšnje srbske in črnogorske vojske, če so samo 20 let služili, na ime draginjskih doklad po 3000 D mesečno brez ozira na iznos pokojnine in na kraj slalnega bivališča. Po prihodnjem členu iste rešitve pa dobivajo prečanski generali, torej tudi oni v rangu vojvode s 40 in več let službe, komaj polovico tega dodatka. Eni in drugi so služili prej pod ono dinastijo, katero jim je usoda določila, na primer eni pod dinastijo Obrenovič, drugi pa pod dinastijo Habsburgov in so sedaj vsi ujedinjeni v eni in isti državi. Kako se potem strinja ta nepojmljiva pristranost z načelom enakopravnosti? 4. O projektiranem invalidskem zakonu se širijo vesti, da bo ludi Lokaj dovolj pristranosti na škodo prečanskih invalidov. Culi smo celo, da srbski in črnogorski oficirji-invalidi dobivajo že sedaj anticipando posebne doklade, na primer polkovniki-invalidi po 2000 dinarjev mesečno. To je že samo po sebi več kot skupni prejemki njihovih prečanskih tovarišev. Ti namreč prejemajo na ime invalidske doklade eni po 16, drugi pa po 8 dinarjev mesečno ali okrog 25 para na dan. Toliko se danes še beraču ne da več ponujati v dar. Ko se upošteva pri lem še razlika med dinarsko in kronsko penzijo, se pokaže prava slika takozvane enakopravnosti, 5. Zagreb — najdražje mesto v državi, je še vedno v drugem draginjskem razredu in ravno tako ludi druga draga prečanska mesta. 6. Dogaja se, da po smrti upokojencev vdove in sirote do dve teli čakajo, predno dosežejo mizerno oskrbnino. 7. Po novem uradniškem zakonu dobiva uradni sluga nad dvakrat tako veliko plačo kot ju ima njegov bivši šef — najvišji uradnik s kronsko penzijo. Ko je predlagala novi uradniški zakon, je vlada projektirala reguliranje pokojnin in prejemkov vseh starih penzijonistov. Vsled nedo-* stojnih strankarskih mahinacij je pa ta projekt zavržen v zakonodajnem odboru in tako smo ostali, kjer smo bili. Torej nekoliko brezsrčnih članov zakonodajnega odbora lahko po svoji volji obsoja na smrt od lakote toliko nedolžnih in zaslužnih' državnih uradnikov. Zaman apeliramo že leta in leta na vse merodajne faktorje. V spomenicah smo omenili tudi mnogoštevilne tragične posledice neusmiljenega postopanja s pre-čanskimi upokojenci. Pred dvemi leti smo se obrnili s pritožbo tudi na državni svet, a še do danes nismo dobili rešitve. Obrnili smo se tudi na Ligo narodov, a so nam odgovorili, da nam žalibog ne morejo pomagati, ker ta stvar ne spada v njihovo sfero. Kaj nam je početi, če nas državna uprava pusti še nadalje v tem obupnem položaju? Da se odstrani potreba pozivanja tuje pomoči, apeliramo še enkrat na človečansko zavednost merodajnih faktorjev naše države, proseč, da se čimprej popravijo vse nam kronskim upokojencem prizadete grozne krivice ter da se to izvede že oh priliki, prve budge tue razprave. Navadno obetanje, da je treba stvar preiskati in da se bo za pomoč potrudilo, ne more lačnih nasititi in nagih obleči.« — tgr Pretep v Limbušu. V noči od sobote na nedeljo so se stepli v bližini Limbuša fantje. Pretep je nastal najbrž rad deklet. Anton Duh, pivovarniški, pomočnik pri TscheligifJ je dolbi! težke poškodbe; ranjen je z nožem na glavi in na hrbtu. Pri sekanju drv se ponesrečil. V Radvanju se je v so boto težko ponesreči železničar Ignac Potisk. Sekal je za kaj tako malo denarja izdaš, pa te vendar po okolnosti mnogo stane. Teko se lahko gospodinji prigodi tudi s čajem, ato ne porri, njegovega izvora. Zato naj kupi samo taki čaj, ki je v. Tei zmesi ne samo dober, ampak tudi poceni. To pa je posebno znamka »Čajna ročka.« Za vsako tako znamko jamči večdesetletnii dobri glas najbolj: znane čajne -znamke. Tudi dražje zmesi te znamke so po svoji kakovosti in izdatnosti: še vedno cenejše, kakor ceneni čaj neznane tvrdke. Ravno tu velja geslo: Najboljše je najcenejše. Iz Maribora. ' Spomenik padlim vojakom. V soboto, dne 24. t. m., je imelo presojevalno razsodišče za natečaje načrtov za spomenik padlim in v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru sejo. Natečaja se je udeležilo 26 konkurentov. /Prvo nagrado je odbor prisodil geslu »Za domovino« in nagrado je dobil g. Lojze Dolinar, kipar v Ljubljani, čigar osnutek se tudi priporoča odboru v izvršitev. Druga nagrada je bila prisojena geslu »Žrtev« ter dobi nagrado gospod1 profesor Franc Ravnikar v Mariboru, tretja nagrada pa je bila prisojena geslu »Strogo in nežno« ter dobi nagrado arhitekt ig. Viljem Krainer v Ljubljani. Načrti se bodo prihodnje dnli razstavili. Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru, ki je prevzel tudi skrb za u-reditev vojaškega pokopališča na Pobrežju pri Mariboru, se obrača na prebivalstvo mesta Maribor in vse, ki bodo na praznik Vseh svetih posetüt počavilšče rajnih, da se vsi z malim prispevkom spomnijo v svetovni vojni preminulih vojakov ter naj ne prezrejo nabiralnika pri vhodu na pokopališče. Za vence in cvetje, da zamore okrasiti vse grobove vo jakov, se priporoča podpisani: odbor. Isto se lahko odda vsak dan na pokopališču, kjer se pra vpridno popravlja im urejuje vojaške grobove, ki so bili dosedaj skoraj docela pozabljeni. Če 'ima kdo kakšno posebno željo ali prošnjo, jo lahk osporoči predsedniku odbora, ki je vsak .popoldan na pokopališču. Proslava trpin o v-v o jato v se bo vršila na dan Vseh svetnikov popoldne ob treh ter se bo natančen spored naznanil v prihodnji številki. — Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminolim vojakom v Mariboru. Ugotovitev in popravek. G. Korač od obmejne policije sporoča, da ni tepel natakarskega vajenca, kar rade-volje prinašamo, da se mu v tem slučaju ne bo delala krivica. Ugotovilo se je namreč, da ima škandal v restavraciji na vesti drugi uradnik (Avramovič), dočim je Korač tepel, ali kakor eni pravijo, samo i»sum% dunajskega potnika. Popravka g. Korača pa ne moremo objaviti, ker vsebuje grožnjo s tožbo, kar ne spada v popravek. —tgr. Vojaško pokopališče na Pobrežju se že marljivo urejuje. Popravljajo se pota, snažijo grobovi, nasajajo cvetlice lako, da bo letos prvič po preobratu vojaško pokopališče zopet čedno urejeno, ter vsi grobovi vojakov brez razlike enako okinčani. Vso skrb za izvršitev in grilje stroškov je prevzel odbor za postavitev spomenika jpadlim vojakom v Mariboru. Ogenj na Aleksandrovi cesti. Sinoči je bila požarna hramba alarmirana, da je izbruhnil požar v Kotnikovi hiši na Aleksandrovi cesti. Gasilci so takoj dospeli na mesto požara, toda izkazalo se je, da je bil alarm pretiran. V hiši je pričel goreti v neki sobi pod, toda domačini so ogenj sami pogasili. Nesreča pri skoku z vlaka. Na mariborskem glavnem kolodvoru je skočil včeraj ob pol 10. uri predpoldne iz že premikajočega se vlaka natakar Rojko. Pri skoku mu je spodletelo, padel je na glavo tako nesrečno, da so ga morali prepeljati v bolnico z rešilnim avtom. Orkester Glasebene Matice ima svoj redini občni zbor v pondeljek, dne 26. t. m. po vaji ob 21. uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Gledališki abonma v Mariboru. Gg. abonenti se naprošajo, da pridejo po svoje izkaznice in plačajo že zapadla obroka. Ker se je otvoritev sezone radi renoviranja gledališča zavlekla, se bodo pzneje vrstile predstave hitreje druga za drugo. Vabijo se tudi še dosedaj ne-priglašeni prijatelji gledališča, da se abonirajo: čim večji bo obisk tem boljši bo repertoar in predstave. Za uradnike velja najnižja tarifa. Državna borza dela v Mariboru. Odi 18. do 24. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi dela 113 prostih mest prijavljenih, 193 oseb je iskalo službe, v 68 slučajih je borza posredovala uspešno in 3 osebe so odpotovale; od 1. januarja do 24. oktobra pa je bilo 6018 prostih mest prijavljenih, 8647 oseb je iskalo službe, v 2566 slučajih je borza posredovala uspešno in 602 osebi sta odpotovali. Dar Dijaški kuhinji. Ob blagoslovitvi š v agl ove kapele v Slaptincih se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 306 D. Prisrčna hvala! LISTEK, Mali svet naših očetov. Roman v fereh delih. Spisal Antonio Fogizsara. Prevod iz italijanščine, 67 Bil je silen mraz, in ubogi profesor je nemirno stopical okoli velikega voza ter cepetal z nogami, da bi se ogrel. Neki popotnik mn je bistroumno pripomnil: »mrazek, kaj ne? mrazek, mrazek!« Končno so po božji volji vpregli konje, uradnik je poklical popotnike po imenu in vrli Benjamin je izginil v trebuhu kočije, skupaj z dvema duhovnikoma, s staro služkinjo, s sta- »» Ifoarni red -m* veljaven od 15. oktobra je izšel v Tiskarni sv Cirila. Cena 1.50 D. »M JV* i PV* I rv* j KA j ** */iži z leseno pooobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din. Stem alci lex»! asi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Sttojecsi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. METAL L UM baterije za svetilke -A. T* runs, i r». JFE1.1 i n «*• e *• trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 8, Olepševalnega društva ISBBBBBSSBBBSSBBSI Maribor, Koroščeva ulica 29, prevzame za Vse Svetnike vsa okraševanja, dekoracijo gro bov, izvršitev vencev in šopkov po najnižji dnevni ceni Grobne dekoracije prevzame tudi za Pobrežje, kjer bo tudi stojnica z venci in rezanimi cvetlicami (krizanteme) -— Stanko Mejovšek, nad vrtnar Olepševalnega društva. 522 Moške klobuke Mjnovejših oblik, po najnižjih ««nah kupit« pri tvrdki Am««» Trawtss# m «Hrib«**', ©ral»M Ir® i ruaeča Ondo- Ceylon časna mešanica naj finejših izbir, pri lahkem poparku brez, prì irw&iem z smetano priporo iljioa. Inserirajfe I Najpopolnejši Stoewer šivalni stroj s pogredjivim transporterjem (glabeljc). Z odnosnim premikom, je pripravljen sa šte-panje, vezenje ali šivanje, ÜU00V1K BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. ZLATOROG terpentinowo mito. Kakovost tega neprenosljivega mila se m da odtehtati samu s alatemi i iSmnišlieniki. Mrite naše liste ! Da se vpelje Zlatorog terpentinovo milo, ta ide* alna sestava najfinejšega mila z najboljšim lö' penfinom, v najširše sloje prebivalstva, se vpre' ša od 1. avgusta l. k v vsaki tisoči komad tej?* mila zlatnik po 10 frankov, ki se šele pri vpo^bs prikaže srečnemu najditelju. — Mnogo zlatnik^ se je dosedaj; že našlo. Prepričajte se tudi v1 o neprekosljivi kakovosti tega »zlatega« mila, katero se uporablja radi svoje miline in prijetnega« osvežujočega vonja tudi mnogo kot toaletno mil°’ Mogoče, da. ste tudi vi tako srečni, da najdd Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik: Le® Broze, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Gole«, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Naše Straže*, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.