Razne novice. f Profesor dr. Fianc Feuš. V nedeljo dne 25. julija popoldne je po dulgc-trajni bolezni nmrl vlč. g. dr. Frano Feuš, profesor maribonskega bogoslovja. Rajni je bil rojen dne 28. septembra 1850 v Ljntomern. V dnho?nika je bil posvečen dne 25. jnlija 1875. Siužboval je kot ka plan v Ceiju kaplan in pozneje stolni vikar v Manborn do 16. marca 1885. Dae 31. jnlija 1885 je bil na iaomoSkem vsenčilišču promoviran doktorjem bogoslovja. Dne 1. marca 1885 je bil imenovan za začasoega profesorja na lavantiDskem bogoslovnem učiliSču. Dne 15. decembra pa je postal redni profesor na tem zavoda. L. 1890 je bil imenovan za kcezoškofijskega dnhovnega svetnika. Leta 1908 je bil radi bolezni vpokojen. — Pogreb priljubljenega pokojnika je bil zelo slovesen. V veži kapiteljske hiSe eo premilost. g. knezoškof N|. Exeelenca dr. Mihael Napotnik trnplo blagcs'ovili, koje so potem v stolnico prenesli. V cerkvi so biie mrtviške večernice in potem fo knezogkof še tnkrat bladoslovili. Iz stolnica je \el k spievcd z obilno ndeleibo spremil ranjkega na tezensko pokopal š*e. Sprevoda so se ndeležili sorodniki pokojnikovi, zastopstvo drnStva katoliSkih pomoČDikov, društva katol. moJBtrtv in oddelek veteranskega dru tva, kojega častni ud je bil pokojnik. Sprevcd je vodil g. stolni zopnik Franc Moravec, ki je imel ob grobn zelo lep, pretresljiv ragovor o za-lngah in delovanjn pokojnikovem. Moogo solz je teklo, ki so pričale, kako priljubljen je bil blagi g. dr Feuš med vsemi sloji. N v m. p.! f Zupuik Anton R<bar. Dne 21 jilija je nmrl na legarju vlč. gospod Auton Rbar, kn. šk. dubo'.ni svetnik in žapnik v Št. Vida pri Pianini. Pogreb se je vršil v so boto dne 24. jnlija. Rajni je bil rojen dne 18 nnaja 1847 v Braslovčah, v dnho.mka je bil posvečen 1. 1872. glnžboval je kot kaplan v Gornjem Gradu, Hočab, TVharjrh in Braslovčah. Od ]. marca 1885 do 31. marea 1889 j* bil aačasni profesor na mariborskem hng<sl vnero uč lišču. Ddc 1. aprila 1889 je dobil žnpnijo St. Vid pr. Planini, kji r je ostal do svoje smrt\ Blagi pokojnik naj v mirn p čiva !„ Sestdesetletaico dnhovništva obhaja r če rtek dce 29. jnlija vlč. g. Matiji Warz?r, dahovni uvrenik in župnik v Rušah. Rašani se prar pridao pripravljajo, da proslavijo redko slovesnost svojeg* pnljubljecega dnšnega pastirja. Odbori 4 rnških nbčin in nč teljs-ro s šclsko m'adiiiO se bo ta dan poklon lo slavljenca. Biscromašn ku še na anoga leta! DuhovniSke obletnice. V Uvantinski šk< fiji o1 haja letos zlato sv. mašo sanio nnl. g. S mon Gaberc, častoi kanonik in dekan pri S?. Magdaleni pri Mariboru Srebrni jnbilej ali 251etncj m»s 'ištva pa obbajsjo t\ čč. gg : B atfcevič Franc, žapnik v Negovi, Kolar Anton, iapmk v Št. Ii ju pri Velenju, Kukovič Friderik, žnpoik na Dobrni, Mkj žišek Anton, župnik pri Sv. Janeza pri Sp. Dravograda, Plepelec Jožef, ž<ipn k pri Sv. Eani, Pctovšfk Jo ef, žipaik v Vojniku, S:gl Jož f, žapnik v Trbonjah, Tajek J kob, c in k. vodja voj. snperijorata v Inomcsu, Tom in Janez, žap nik na Hajdini, Va3iav k R)btrt, žnpnik pri S/. Jederti, Ozmec Jožef, žnpnik pri S'. Lovrenei na Drav. poljn, Sku hersky Laopold, žnpnik pri Sy. Markn, Šalamun Bernardin, minorit pri Sv. Tro.ici ? Hilozah, Štrakl Matej, župnik pn Sr, Petru, pater Trafela Fulgeaeij, nemški pridi^ar v franč. cerkvi v Maribora. Vsi ti mašniki so prvi ki so bili posvečeni 25. jalija l»90 od prepzv. kne oškcf% dr. M. Nap tnjka. * Novl kaplanl. Nastal,l.jeni so sledeči 55. gg. novomašniki kot kaplani: Evgen Lorger yi Orcr.žn, Ivan Messner v St. Rupertu v Slov. gor. in Avgust Sparl v St. Pavlu pri Preboldu. * Nagovor vojakom. Dne 23. julija 1915, ob 7. uri 40 minut zjutraj, so imeli naš premilostljivi gosp. knezoškof pred kn.-šk. pala.6o zbranim, odhajaj-oftim vojakom približno naslednji izpodbudni n,ajgov<or: Krščanski vojaki! Ganjenega srca sem služil danes sv. mašo za Niih Velifiamstvo našega viteškega cesarja in za slavno avstrijsko armado. Zlaisti sem opravi! presveto daritev za srečo vaš'ega vi boju iKicušenega gospoda poveljpika, za blagon vseh naš-ih vrlili ¦jospodov častnikov in za božje varstvo vas vseh, hrabri možje, ki dobro poznate reanobo življenja. Tako pa pojdite voljno in veselo, Kamor vas kliče najvišji vojskovodja,, pojdite polni trdnega zaupanja <v Boga, polni neomahljive zvestobe do cesarja, polni požrtvovalno ljubezni do domovine! Te neizogibno potrebne tri vojaške čednosti so doslej vrle vojaike naše pogunivie armacle vodile od zmage do zmage. Še danes je bilo nekaj teh junakov zai njihova čudovita dejanja. v boju okrašenih z najvišjimi cesarskimi odlikovanji. In te tri čednosti dobrega v.ojaka bodo tudi ,vam pomagale, da bote izvrševali izredna dela jiinaitva. — Vi, ljubi moji, se bote s svetlim orožjem uspešno boriii za dobro in piiaivično stvar zoper pr.emo6ne sovražnike; mi. doma ostali, pa vam bomo vedno pomagali z orožjem molitve, svetih maš in dobrih kršča^skih del. Ne bomo nehali klica.fi 'Marije, pomočnice kristjanov, da vas brani in vanije; enalcb bomo prosili vaše angeljG vairihe in svetnike, vaše priprošnjike, da vas spremljajo ])O vseh potih in stezah ter vas zdrave pripelje.:o nazaj v ljnbo domdvino. — Tn v tem duhu in zmislu vam podelim iz diia; srca sveti bla.goslov.-ki vam bodi porok nebeškega blagoslova, ki je doslc' snremljal avstrijske yo.ine 6ete ler jim je prinašal slavo, pa jim, je pomagal, na so si spletale zlate laA-nrike. .Ir.z sem povnril, P.o;.x pa, da.j svojo pomoC. Po teh besedab je vojaSka godba zasvirala pesem ,.K molitvi!" in med tem so ob velikem ganienju šlevilne množice ljud.stva prevzvišeni Nadpastir vojakom poifl«lili školovski blagoslov. Po trikratnem navdiioC- nem vzkliku na .cesarja so vojaikli vrstoma odkorakali. da odrinejo v določene jim kraje. * Stacišem In prljateljem naših voiakov. Silno ranogo trpijo naši hrabri vojaki n.a, bojiščih. A trpljenje jih je utrdilo. Na dom pa ne pozabijo. Le čitajte pisma, ki jih pišejo z bojiš'č! Iz vsakega Vahko bereš pravo slovensko domoljubje. In s kakšnim veseljem sprejemajo vojaki v strelskih jarkih naš li&t, ki jira poroča domače novice in jih obveišfia o dogodkih na drugih bojišfiih. Stariši, sorodniki in prijatelji, naročajte vriim našim slovenskim junakom ,,,Slovenskiega Gospodarja", da jim bodo vojskine bridkosti vsaj nekoliko olajšane. Za, četrt leta &tane JSlovenski Gospodar" samo 1 K. Naroča se pod1 naslovom: Upravništvo ,,'Slovenskega Gospo'darja", Maribor. * Dokler še slovenska kn žni, I alijaa G>rice ne dobi. Martin Klakočen, vojak našega 87 pešprlka, ki sa bo i n% italijanskem bojifča, Eam je pcslal pesmico, ?lo ženo v tstrelskih .iarkih. Iz kitie \eje jnnaški in famozavest ni dnh slovecsk h vojafco?. Med drngitn piše Klakočen: flNi6 se ne boj, Gorica in Vipava, če todi nisi daleč od Talja^a, dokler ie sloven-ka in živi, Taljan slovenske ze mje De (?obi!" * Odlikovani slovenskl iunaki. Srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda so dobili: nairednik 26. domobranskega peši,blka Klobasa Jožef, naredni.i Andrej Ružie in pešec Mar-tin Cvetek od 27. domobranskega pe&polka. S srebrno hrabrcstgo kolajno 2. razreda so odlikovppi: četovodja Jožef Adamič, desetnik Ma.ks Paulič, ob'a od 4. domobrainskega pešpolka; ])raiporščak Rudolf Sager, računski podčastnik Jožel Kronberg, desotnika. Karol Sime^ in Maks Schonvetter, vsi od 26. domobraJnstega pešpolka; narediiik Janez Ostero (padel), fietovottja Franc Gril, Miliael PosaSnikj desetniki Peter Cvirn, Anton Bohinc, Jaki Cesar; poddesetnika Viktor Režun in Franc Jekl; pešca, Antoin .Osojnik in Rudolf Gazparič, vsi od! 27. domobranskega ješnolka; Cetovodja Jvanez Antolič cd divizijskega telefonskega oddelka &tev. 22. Z bronasto hrabrostno kofejno: četovoclja Anton Pinič, desetnik Janez Gselman in pei'šec Martin Kraner, vsi od 20. domobrarskega j ešpolkn. Cetovodje Jar.ez Kofovšek in Jožef Zmesnik; desetniki -Janez Jamnik, Vlado Raj nikar in «.ožef Jauo; pešci Fra,nc Gorenc, F. Berginc. Martin Vozelj, Leopold Batifi, Janez Koimcl, Jakob Grbanc, Franc Strajna, Jožef Pers^5, Janez \ rtovfic. vsi ocl 27. domnbra Vskega peš;olka. Topni^ar Karol Sterle ter pešca 47. ¦; eSpolk.i Aaton FJauman in Karol Vraf-ko. * Vojaška otihkt) ai,!a. S sre rno hrabro^no arefrjo 2. raj>e(a sti i ia od lko"-. na : deoiodji 6. železniške stotnja fttt-f n RM in Rmi- If II as-nik vSrebrni zaslužni križeo l.a tra' u hrabrost e svitinje sti dobila če(o odja Leopold J nk vič od 4 1 st tn j^, ki iz<1<luje mostove, in predtopničar 6. to^n (Lrsiega polka Alo'f Lnben — Srcbr no s etinjo I r zr-d.i ]e do' 1 uucv jn:k Al jz Banmbcr^cr, doraa iz Silnice oh Muri. * Nx si" cii cin bojišr-ii «dl k-van' clnpnf.». S ¦•evercegH bo.išča Ke ibiii p> ro<>a: K<>po>a! Fr nc Pirc iz Moravg na Kr^irj^om, Jož^f firi! iz L 6, Jurij Vnnk \t Sv. B )f nka \ri S-ediičn so o likfuan r srebrDO sretinjo I raired«; daje Fr. Ki z«'e \i R\hent nga. AntoD Gla\an od Sv. Krža pri KrS>,em s nrebr o s (tinjo II. raz eda, vi-i od 3 sapers^ega bit-ijonj. 4 blot.Jje, ki jo korajžao naskočili przenjys'ske nt d e ter kljnb tevpiire^n streManjn fcladnokrvuO odstraDJtvali žičre zapreke in Uku olajš li pot pešcem, ki so po vročem boju zavzeli ntrdbo. Prebiranje črnovojnikov od 43. do 50. leta se bo višilo: Celje od 29. juija do 10. av gr.s'.a; Mozirje 12 in 13. avgusta; Hrastnik 15 avguita; Ttbovlje 16. avguta; Biežice od 18. do '20. a-eusta; Kozje oi 22 do 24. avgu-.ta; Sevnica 25 a gisa; Konjice 27. do 29. avgu sta; Rogatec od 31. a^gista do 1 septembfa; Ptuj od 3. do 9. septemlra; Ormož 11. in 12. sfptembra; Ljutomer cd 14. do 17. sep-embra ; Slo venjgradec cd 19 dj 23. eptembra; Ve lenje 25. setjt( mbra; Nemški Lonč od 12. do 19. avgusta; Lipnica ud 21. dj 29. avgasta; Radgona cd 31. avgu ta d> 4. sep'emb a; Maribor (ok i ,a) od 6 d i H. serembra; Slovenska Bistrica 14 dj 15. sejerbra: Sv. Lenart v Sl gor. 17. m 18. sepecabra; Maribor (metto) od 20. do 24 s \ tenr b a. Zaradi toče. Kjer je pobila to6a, naj občina, oziroma posamezniki, zaprosijo uradno cenitev, i. da so odpiše davek, 2. da se dobi poJpora, 3. da se dobi brezplačno semensko žito. Zaradi semenske^a žita s(a zadnje dni posredovala dr. Korošec in Pišek na Dunaju, kjer se je zagotovila brezplačna oddajaiev. Za to je treba, da se občine, oziroma posaraezniki, pravočasno oglasijo. Imenovana poslanca sta opozorila na skodo v vseli prizaftetih oktajih SlovenskDga stajerja. Zaplemba stročnlc. Povsem neop.ravi6eno po(lraženje stročnic v preteCenera 6asu je povzročilo, Sa je vlada odtegnila špekulaciji tudi stročnice in postavila prodlajo in uporabo strofinic pod nadzorstvo vlade. Ministrska naredba dolofia, da so zaplenjene tudi stro^nice letošnjega pridelka in sicer ližoi, grah, looa, 7.n katero zaplombio veliajo v ob&e tiste Inlogbo, k!a,kor za žito; izvzete so le stročnice, ki se i! orabijo kot zelenjaiva. V trenutku, ko se ločijo strofinico od zemlje, zapadejo zaplembi. Tstotako so zailenjene tncli stroCnice iz prejšnjili pridelkov. Dokler ne izide nobena tozradevna odredba, ki bi odredila kaj drugega, smejo lastniki stroCnic uporabljati za sebe in za svojce stroCnice v poljubni množini in jih tudi uporabljati za setev. Tudi trgovci, ki še imajo stročnice iz prejšnjih letnikov ,v zalogi,- smejo poljubno prodajati stročnice še tudi nadalje . rOd7 novih stročnic se ne sme nobena množina nikomur drugemu prodajati, kakor le samo vojno-žitno-prometnemu zavodu. * Bernja za gg. kaplane. li zanesljivega vira izvemo: Dovohlo se bo, da kmetje smejo r odškodnino za trud in skrb gg. dnšnim pastirjem tndi letos od zaseženega žita darovati prostrvoljno bernjo Uporaba žita in moke za živinsko krmo. Poljedelsko iiiinistrstvo je izdalo sporaznmno z notranjim in trgovioskim minijtrstvom odredbo, glede na uporabo žita in mlinskih izdelkor ter krmila in je obenem tudi dolodilo, da se pri mlatvi ns sme napraviti \e6 zadDjega žita kot 5°/0 od vsega, k r se je zmlatilo. (Če si primiatil 100 mernikov žita, smeS ^odvejati" samo 5 mernikov zadnjega žita.) Glede krmijrnja z zadnjim žitom in s korazo nove žetve ni cdločena nikaka omejitev. Dosedacje določilo, da se sme vsak dan za pokiadanje konjetn nporabiti po 1 kg ova za konja, ostane tndi v bodoče v veljsvi. Od ječmena, ki ga kmetje ali najem^iki sami pridelajo, smejo potem, ko se vračnui določena količina za seme, nporabiti 1 četrtino ostale množine za pokladanje lastni živini. Droge množine imenovanih žitnih vrst se smejo prodati samo potom vojno-žitno prometoega zavoda S temi zalogami razpclaga zavod po navodilih poljedelskega ministrstra. Enaka dokčila se izdajo taii za pok'adanje otrobov. Cena za 100 kg otrobov, ki se izdelfjo ? naši državi, ne snce znašati več kot 17 K. Qb6ine morajo pri izvrievanjn te odredbe sodelcvat'. Prestopki te odredbe se kaznnjejo z g'obo do 2C00 K, ali pa z zaporom do 3 mescev; v obtcžilnih slačaj h pa se lahkp odmeri globa 5003 K, &li zapor do 6 mescev. Odredba stopi r veljavp z dnevom, ko se objavi. D.ločbe gleda ttrobov imajo veljati ol 15. avgasta naprej. * Koliko kornze se sme pokladati živini? Vprašajo nas: Eoliko kornze se bo smelo od4ej pokladati svinjam? V razglaaih, ki so prišli na občine, to ni jasao ozoa čejio. Odgovor: § 4 ministrst s^e cdredbe z dne 21. jalija 1915 o uporabi ž.ta in moke pravi: nEornza novega pridelka se bo smela neomejeao uporabljati za knuljenje živine." * Zaplemba ogrščice (reps). Ministrstro je izdalo Daredbo, s katero se dolo^a, da je vlada zsplenila vse letošnje pridelke cgrščice (repa, oljnato senif) Vlada je tndi določila ceno za olje iz ogršdipa in sicer 46 kron za meterski btot. * Mnkslmake cene za živino. Is zanesljivega vira i vemo: V vladnih kr. gh ee resno bavijo z mielijo, da 86 nabtavijo za ži?ino iu rueso mfcknmalne cena. Oiločitve je pričakovati v najbližjem dasu. * Protl navlianju cen. Notranje ministrstvo je izdalo na deželne politične oblasti ukaz, v ^aterem se na;roča, da morajo politične oblasti strogo paziti, tia sb ne bodo cene za neobiiodno potrebna živila neopravičeno navijale. Oblastim je zaukazaino, da se morajo nastaviti cene tam, kjer jih še ni in da se morajo določene cene strogo nadzoro\{ati in zabranjevali vs>ako neopravičeno pretira,vanje cen zai najvažnejša živila. Zlasti se naro^a politi6nim oblastim, da morajo cene za na.JAlažnej&a ži|vila, kot moko, sladkpr, meso, slanino, maslo, jajca, zelenjavo, sočivje, stročnice, sadje, krom>)ir itd. v trgoviinah in na trgih prav na-tančno dplpčiti in sicer tudi v prodaji na drobno. Določene cene morajo biti javno nabite v trgovinah in na trgih in se rnorajo skrbno nadzorovati. Da se uspešno zabrani vsako neopralvičeno pretiravanje cen, se politične oblasti pooblašičajo, da smejo brezobzirno odtegniti obrtno dovoljenje vsakemu pretiralcu cen, blago pa, za katero so se zahte\}ile pretirane nene. irapafcte zaplembi. Nadalje so politi6ne oblasti pooblašičene, da smejo taJkoj zapreti vse prodajalne in obratne prostore, v kaiterih so se zahtevale pretiran^ cene, V ministrski odredbi se tudi določa, da sme politična oblast tam, kjer je potrebno, izključiti od nakupovanjai živil prekupce, mešetarje in druge osebe, ki na neoprarvičeni način poclrivžujejo živila, Cena lubju. Cena lahjn je zadnje dni zelo poskočila. Plačnje se meterski stot že od 20 do 30 K Draglnja mila. Pred vojsko je bilo milo po 72 do 80 K., danes je pa po 170 do 180 K. Podražilo se je tedaj povprečno za 130%. * Tržno cene v Gradcu. Debeli voli 270 do 288 K, srednie debeli 240 do 204 K, suhi 212 do 23-6 K: debele krave 200 do 240 K, srednje debele 132 *o lt)0 K, suhe 100 do 128 K; biki 180 do 230 K, mlada živina 170 do 200 K: teleta 230 do 27,0 K, izjemoma 280 do 290 K; mlade svinje 400 do 410 K, debele svinjc 410 do 416 K, srednje d«bele — do — K, mesne svinje 384 do 400 K; ovce 220 do 260 K. (Pri goveji živini 7eljajo oene za 100 ks žive teže, pri teletih, svlnjah 'n ovcah za 100 kp mrtve teže.) Seno 100 kg: sladto 9 do 10.50 K. kislo 8.— do 9.—. slama 5.— do 7.50 K: pšflnioa 41.50, rž 33.50, ječmftn 30.80, koruza 40. kroso 50 K, oves 27.30 K. ajde 00 K. fižol 90 do 100 K. graSiea 180 K do 200 K, lafla 200 K. proseno pšeno 120 do 144 K. pSenični zdrob 120 K. koniznl zdrob 84 do 88 K, ržena moka .... K, pseni^na raoka St. 0 do K. §t. 4 ... do ... K, St. 6 (Hrna) ... do .... K (100 kg). Jajca komad 13 do 16 v, krompir 20 do 40 v 1 kg; ralelfo 30 do 35 v litei\ * Zopptno zvi«anje cen za po!,j*ke stpo.jp. Zveza tovarnarjev za i^delovtinje poljskih strojev je skl«>nila, da vnovič zv š» (cne za poljedelske stroje, in sicer za 5 do 10 odstotkcv. * Dovoz riža preko Švice onemogočen. Šv^careki listi poročajo, da Franoija noče preje dovoliti izvoza riža v Šrico, dokler se šviearske oblasti formelno ne zavežejo, da se tndi v takozvanem kompenzacijskem prometn ne bo izvažal riž v Nemčijo in Avstrijo. Švica je že nekaj vagonov riia poslala na NemŠko in vAvstrijo, in sicer v zameno za krompir, oziroma sladkor. Zadnja dva mesca li dospelo iz Francije nič riža v Šrico, iz Italije pa ie dalj časa ne. Francija je nedavno dala dovoljenje za izroz več tisoč ton riia iz Marsilja, a iz navedenega vzroka je dovoljenje v zadojem hipn preklicala. Jamstvo, da se riž ne bo naprej oddal, zahteva Francija brez ozira na avozno kontrolo potom nvoznih trastov, katerim v Parizn pripBnjejo veliko manjši pvmen, nego v Londonn. Angleška namera, da bi 86 v švici nstanovil nrozni trnst, ki bi gledal na to, da bi se živila in drngo razno blago, ki bi se uvažalo iz Anglije in njenih kolonij, pod noben ui pogojem ne izvaža'o v Nemčijo in Avstro-Ogreko, v Švici ni Bašla spreiemljivih tal. Pač pa se je tak trost ustanovil na Nizozemskem, vsled česar je nadaljno uvažanje živil iz Holandeke ali preko nje skoraj izključeno. * Vellk požar v Ribnlcl na Kraniskem. V petek, dne 23. julija, proti večeru je izbruhnil v kraju Mlaka v trgu Ribnica na Kranjskemi grozen požar, ki je v kratkem Casu upepelil nad 40 hiš. Pogorela so tudi gospodairska ppslopja, riapolnjena z dragocenim žitom. Celotna Skoda znaša nad pol miliiona K. Mnogo gospodarjev niti ne ve za nesrečo, ker so na vojski. Zažgali so ba.je otroci. * Svintenke na krožnikn. Iz Goriee por čajo z dne 23. jolija: Nekje sredi mesta so komaj vstali od mizice, ki je stala bliza vrat na hodaik v drngem nadstropjn. Lahom se je mogoče zdelo, da je bilo kosilo zelo borno, zato so pa poslaii otrokom še eno »porcijo" v obl ki — svinca. Seveda, če bi bila ta mala strarca evoj namen dosegla, bi otroke lahko za vedoo nast la Ampak bila je zelo previdna in razlila vso svojo jezico najprej na stene, poteaa pa priSla z vso elegarco, otrokom v največje veselje — na krožnik! Pač redek slnčaj! Krožnik je ostal popolnoma nepoškodovan. * Pogrtšajo se: Frans Brnnšek, kije s'užil pri *ež. bramb. pešp. št. 26, vojna etotnija H 9, voJDa pošta žt. 18. Odšel je ca na bojno polje kot novinee mesca febrnarja. Zadnjič je še pisal dne 16 maica. Njegovi tov. riši in sobojevniki se prcsijo, če je mogoče kateiemn kaj znano o Djem, naj blagovoli spon čiti n;egovi sestri Ivani Brunftk Št Andraž št. 54, p. Velenje. * Dijaški kuhinji v Mariboru so nadalje darova li: Okrajna Pcsojilnica t Ormožn 20, Posojiln ca na S!aini 20, neimenovan 7, žapnik Iean Z dravee 10, žnp ik Janez Lorbek 6, kap'an Frane Rampre 30 kroD; mesto venca na grob f g fcanonika Jakoba Kavčič so darovali: stolni žnpnik Franc Moraveo 10, dekan Josip Cižek 50, dvizijski žapnik Alcjz Čtžek 20, prcf dr. Anton Medvel 10. prof. Ivan Vreže 10, prof. dr. Franc Lukman 10, ra/iaitlj dr. Anton JerovSek 10, prof. Aiton Kolarič 10 kron; me sto venca na grob f g. dr. Franca Fonša sta darortla prof. dr. Frano Lnkman in pnf dr. Anton Mtdved vsak po 10 kroa. Vsem prisrčai: B g plat ! Maribor. Dne 21. jnlije je pri viadnkta med postsjo Pesnica in lajtersberškim pedorom tovorni vlak povoiil črnovojnika Franca Partljič, ki je bil tam na straži. Tovorni vlak je obstal in ga zapeljal v Maribor. Partljič je že med potjo nmrl, ne da bi se bil zavedel. Ponesrečeni je bil rojen 1.1875- pn Sr. Martina pod Vatbergom. Zapustil je vdo vo 8 tremi nepreskrbljenimi otroci. Partlj č ai je sam kriv nesreče, ker je stal preblizn proge. * Maribor. Kakor soto izredeli, je bilo v nedeljo, dne 25. jalija v Mariborn pokopanih 18 vojakov, ki so u mrli vsled dobljenih ran, deloma pa vsled drngh bo'ezni. V pondeljek pa so zopet pokopali 4 vojake. * SUvnlca pri Mariboru. Ujmrla je po štirimcseČni bolezni v Hotinji yiasi pri gvojih stariših gd6.. Mimika Snuderl, stara 18 let. Pokojna je obiskovala dve leti žensko samostansko učiteljišfie in. dovršila lani enoleten trgovski teeaj v Mariboru z odliko. Služila ,je na to kot stenografistka pri. dr. P. in letos kot kontoristk^j v ve6ji trgovini na Ptuju, kjer je zbolela in kljub obilne zdravniške pomoči morala rano umreti. Na god sv. Ane popoldne so jo spremili č. -j. žapnik s katehetom, učiteljstvo z uCenci, tovarišice in sosedi na tukajšnje pokopališ^e. Bila je veselje in ponos starišev, u6iteljev in tQvarišic. Blag ji spomin! * Sv. Jurij ob Peinici. Med tnkajšnjinai raskimi a jetniki, ki prav pridr.o delajo na poljih, je isdnjega junija eden nmrl na trebnšrem legarjn. — Izmed naših vojakov je Miha Rit pri vojak h zbolel in omrl, Ant Lcdinek iz Gor. Pesnice pa je 1 julija padel v boj h ob Sači. * Ljutomer. Mlo je zapel zvon dne 22 in 23.julija v radomerski kapeli ter mznanjal da^eč okrrg, da je omrl v Budimpešti v holniSn ci Janei Scnnemvald, ki je slnHl pri 87. pešpolkn na s vernem 1 ojišču. Bil je ranjen dne 5 junija od šrapne'a v križ Nato se ga je lotil tifas, vsled katerega je umrl. Rijni zaptš5a ženo in dveletnfga otroka. Njegova edina želja je bila, 8 stojimi domačimi še govoriti pred smrtjo, a ni mu bil% izpolnjena. L'*hka mu btd taja zcmlja! * Sv. Miklavž pri Ormožu. Milo so poprejšn.ji teden zvonovi na-znanili prelepi miklavževski župniji, da je nemita smrt pokosila blagega mladeniča FrančeKa Pušenjak. Padel ,je na severnem bojiSču v najlepši dobi: star 20 let. Ruski šrapnel mu je dne 13. junija naglo pretrgal nit mladega življenja. Dne 15. junija zvefier pa je bil na bhjnem polju pokopan. T.epo je bilo njegovo življenje, zato je bila tudi gotovo srefina njegova smrt. Pokojni Franček je bil bla^a duša., prijaznega znafiaja, zato sq ga spoštova.li in ljnbili vsi, ki so g<a poznali. Njegove drage starišo, ki bridko ^alujcjo za svojim sinom, naj tolaži mili Bog. Dragi Franček! Rahlo n:a;i te tuja zemlja krije, luč nebešk(aj naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo; kmalu nam tud' ura bije, da se s tabo snidemq! * Vellka Nedelja. V veli'kih bojih w Galiciji okrog Lvova je bil težko ranjen Franc MliaKar iz na&e župnije. Ruska granata mu je zjdrobila desno nogo pod kolenom, da so mu jo zdravniki morali odreza,ti. Hrabrega junaka pomilujremo i.n želimo skorajšno ozdiravljenje in srečno yrnite.v v krog svojfh domafiih. Njegov krat Janez se pa bojuje na itaJijanskem bojišču. Sv. Kunlgunda na Poliorjn. Jožef Sadek, tukajŠnji posestnik, je v; začetku vojske odšel na bojno polje, Zadnje njegovo pismo z bojišifia je bilo z dne 1. novembra 1914, Potem pa ni toilo več ničesar slišati o njem. Sedlaj je pa njegova žena prejelai od njega dopjisnico, jcatero je pisal iz ruskega uje-tništ,\ia. Sadek piSe: ,jDraga žena! Pisal sem ti že pismo dne 1 • maja t. 1. Raznih. podrobnosti ni mogoče pisati. Drugače nam ni velikte sile, samo zdravja primanjkjuie. Pa upam, da nam dobrotljivi 'Bog še dia zdravje in mir, potem p>a srefino vrnitev. Vem, da me pogrešate pri preobloženem delu, pa ne morem pomlajgati. Pomagaj nam Bog! Vse naj bo jv njegovo čast. iV tem imenu te p.ozdrajvja tvoj mož Jožef, ujetnik v T-aš^ kentu v Srednji Aziji, ^ * P lhna. Iz ruskega njetoištva iz mesta Simb!rsk ob sred Vilgi je n^tl dne 29. jnnija, ko je kopal jarke, nekdanji jaccski vin Čar Frarc Marko. Ntd Ka var.jo pri Sow.lkijn ja nrištl ktt bradat Atstrijeo dne 7. jolija k nemški frooti. Med potjo je jtd.l bokovo li^tje. Tam eo ga pa pc gostili. fot igraf r&li, oHr li, oblekh iu niu daii papirje. Na desiji nki im* vigano inn siojega regimf-nta in av:trijskega or a. Iz Te:ina v Šleziji 80 tnu druge dokumente po 8iali v Cjlje Ejen.u pa dah pctai tist do Celja. Velilo zanioimga- ve i.o.edati. * Šmartno pri Slnv. Gradicu. Koneeiiik Jauez, prideljeu oddelku strojuih pušk, pi,še s severnega. lx>ji.šv-a, na katerem se naliaja zdrav že descti mesec, svojim st r šem v Smartini: DrMjgi starišl!. Sprejel sera še le dne 28. aprila Stiri zavoje cigaret, katere i<tv mi za Vellco roe poslali. Hvala,! 1'iSete mj, 6e iniiiiin kaj zmuicev tukaj, Naaaainim Vam. da so priš.li i.ovi. iziii'3'.l kr.torih iih pr«oej poznam. 'Kar j& mojib Krenkar v nioji bližiii-i. Knenkar je radi svo.'e hral> rosti postal narfidnik; ker pa tudi jaz ne držim rok križem, som si že tncli zaslužil srebrno drugega razreda. Dnigega pa. Vam ne l;om opisovall, ber (a.Ko v fjasnikii do\ ol; lo^ ega berote o ,iiašem brabrem poiku štev. 87. * Dramlje. Hal Tiliar s toyo, recdar brez velke štode je d vjal dae 14 jnhjn Vsi pndelki sa kažejo dobro — čij.lno kapeo M^ere božie je postavil v Seetelki Mart n Gabrr Krčn JirFr r,c Šuli ie je o^nstil krčmo. * DiMiilje. Padii w)'-na vojsm. t ltalij^npm: fanta Fr Korošec in J^rj Aritufek ii Ra boa ler FliTijan R»jh iz D b'a, oženjen v featjnrjn. Naj vrl m douubrancem sveti večoa lndl B li se je bi ©, da je padal j ridni fant Jakob Anderluh i* Laz Kar pride ca sv. Magdalere d«n zlata vredna dopienica, dd še ž vi. Rnnjen in ujet je v S*mari na Raikein, ti.ni dAri jižno od M k e proti Kaspiskema jezetn. — trebah eano ran en je Jako> Jesenek, v nogo ia Jernej Kožnh. — B jui.cev iz Gor ce imamo 10. — Ruikih nj.tfikov la delo je n-^po<edcii:h 25. — Bog po vrni d.ibrutrnkom, ki fo za cbleptle voj»ke darovali 43 K. * 3Ial kanien. Dne 9 jnlijaje pti lrv«la k naro strašanska toča U nči a cam je večinoma vse po>ke pridelke in rkogride. Ker je iito r>vno nsjlepže lorelo, I ila je ta Devihta zt nas ve ik strah in jok. Ro^&čina io stokanjo je sedaj j ri nas. Kaj bo z iivliV Niti «emena za prihidnjo sttev niaajjo. — Due 12 juli,a pcnoči je pa o>M-ka!a Ma likamen in Velikikatnen ntka t tinska druhal. Trgala je z oken želeina omr zja io vloniila v več kleti ter p< kradla vse, kar ji je prislo p>d roke. Napravila jd ia ve6 tisoč krcn škode ŽHnda'irie ij« cznacviče z^slelnje. * Sv. Frančišck Ksaverij. Jožel Ugovšek, «ateri se je od 12. avgupta 1914 neprestano bojeval v. Galici.il ler je sedaj v MiSkolcu na Ogrskem, piSe sledefie: Mi smo sedaj tukaj in smo upali, d'a, iig bomo dolgo; kter je pa bolezeu nastala med nami, »e vemo nič, kaj se bo zgodilo. Naznanim Vam, da je tukaj huda vroftiiia, a Ogri so skop'i, cfei Bog pomagaj! Ce bi bili mi Ogri, bilo bi nam boljše. Pivo so za 10 vinar.;ev potdrn-žili. Ko smo prišli v gogitilno na giiljaš, je stal isti 1.80 K za Sfov-enca. Tudi so nas med posamezne kinete dalli v delo. Jaz sem na prim. nekeniu kmctu trikrat drv pripeljal z vojaškimi konji Potem sem ga ponrosil, naj mi skuna za večerjo novega krompirja. Res, dal mi ga je, a moral sem mu zaiij plačati 40 vinarjev! Bilje veliki posestnik. Eno leto smo gonili sovražiiika, da se ni polastil Ogrske, in sedaj snio našli tu na Ogrskenii taka< ,.žlahtna'; srca. Z Galiciji so nam bili taraošnji ljudje veliko bolj naklonjeni.