.—I dan —- öS Vr%vsSun< PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlttl Im «pravniški »roatorts M67 S. LowndaU Ato. Off!co of Publication t 1667 South Lawndala Ato. ' Tolcphono. Rockwall 4904 ggaWRtt?Chicago, IU., torek, 13. novembra (Noveml>er 13). 1931. 1600 ÔTEVv—NUMBER 222 Komcntalji . bo Roosevelt krpal ^nikapitalUe«? Imlieni ameriški kapita-^ pet let v bolnišnici, i L kaj upanja na okreva- i Rooseveltovi mazači upali bo treba bolnika šivati, i in obvezovati še pet let l bo mogel stopiti nanoge. * povedali v Wasbingto-Vugimi besedami nekaj dni ¡volitvami. Poročali so o ¿rtih, ki jih "new deal" L po novem letu, ko se «novi kongres. Med temi L je tudi ameriška "petletnih del, ki pomeni, da u k ni pričakovati okre-f ameriškega privatnega i pralna uprava za javna gli PWA je naredila načrt b>poteznih javnih projektov it let. Rooseveltov namen k vlada polagoma likvidira t in premesti vse brezposel-lelivce na javna dela, ki se ijo "sama izplačevati". Pro-ma ta petletna javna dela i dvanajst milijard dolar-Pet milijard je določenih i u gradnjo stanovanjskih Aoooptsnoa for molilne at »pacUl rato of po.Uto provided for ta aactlon 1108. Act oí Oct. ». 1917. aathortaod on Jana 14. 191%. ^ loes je na relifu 16,660,000 Hev i družinami vred. To »no število relifnikov je loljii dokaz, da je NRA fia-NRA je bila ustanovljena, ikvidira brezposelnost. To i ugodilo. Kljub vsemu mo-nnju in drezanju iz Wash-DDfi se privatne industrije iipnile, da bi začele s prolijo in uposlile delavce. To rok, da voditelji "new dea-K upajo več dosti na NRA Uajo načrte za javna dela, lini uposlijo delavce. Mavci pri javnih delih da-tfnjemajo povpfuSao $10 Mke plače. Ce ta mezda o-t bo to gola eksistenca jav-delavcev in na prosperiteto liiliti. Obstanek z desetimi irji na teden pomeni zelo ni-üvljenjski standard, taima nas pa vprašanje, kje riida vzela dvanajst milijard »v za "petletko" javnih V poročihh iz Washingto-k namignjeno, da je danes v ■iških bankah dvanajst mi «i dolarjev "brezposelnega •rja. To je denar, ki ni pro-■wno vložen in torej nič ne kia Newdealski mazači najo, da bi vlada izdala bon-s to vsoto. Bankirji bi dali f omenjene "brezposelne" frrd? proti dobrim obre-* t bralni javni dolg znaša že •¡lijard dolarjev; ako si vla-»Posodi *e teh 12 milijard «■kirjev, naraste njen dolg «malega na 40 milijard do-J*. Vlada že danes dolguje ■ifjem trinajst milijard do-Hr. ¡•P* situacija! ^ Program "new deala" se ¡j» na kredo. Da bi vlada u jMvoje finance na račun J» Privatnih dohodkov z ■¡»'«n davkom — nak! Da ^ nacionalizirala kredit i KaJ<1 po «tarem — kre-^ ¡majo privatne banke in mora.plačevati mill- L? milijarde dolarjev v «tih plk,,«'asa pojde tako? Naj-L* *> treba čakati pet let m ,K' Prej. ko bo Amerika ROVA UNIJA PRI CELA RASTI TIRI NA VZHODU MESA pričela z organizatorično kampanjo v New Yorku. Namen ima, da spoji vse neodvisne unije. Za raketirje ni prostora v tej uniji New York. — (FP) — Mechanics Educational Society of A-merica, katero so pred dvema leti ustanovili brezposelni avtni delavci v Detroitu, danes pa šteje že 100,000 članov, bo v tem mestu pričela z veliko organiza-torično kampanjo pod vodstvom organizatorja J. J. Griffina. Zdaj ima tukaj tri krajevne unije. To unijo je februarja 1932 u-stanovilo 50 brezposelnih avtnih strojnikov in ključavničarjev (die and tool makers), danes ima samo v Detroitu 50,000 članov po izjavi Griffina. Krščena je bila v izredno efektivni stavki lansko leto, ko je avtne magnate prisilila na kolena. Med avtnimi in tudi drugimi delavci v Detroitu in tudi po drugih industrijskih središčih je dobila velik zamah. Ta unija je industrijska po formi in neodvisna. Koncentrira se na strojno industrijo. Njeno stališče napram drugim organizacijam je navedel Griffin sledeče: "Medtem, ko smo prijatelji z 'rank and file' vsake delavske skupine, odklanfjamo vso korupcijo, raketirstvo in gangeštvo med visokimi unijskimi uradniki. V naši uniji ne more noben uradnik prejemati več ko $50 tedenske, plače, ker se držimo Velike delavske de-monstracije v Avstriji Združeni socialisti in komunisti zagrozili z generalno stavko, če vlada potlači obletnico ustanovljen ja avstrijske republike Dunaj, 12. nov.—Enotna fronta marksističnega delavstva v Avstriji je sinoči naznanila kle-rofaŠistiČni vladi takozvane avstrijske republike: "Ako do polnoči ne proklamirate državnega praznika jutri, na dan obletnice padca avstro-ogrske monarhije in ustanovitve avstrijske republike, bomo mi napovedali generalno stavko!" Ta ultimat je bil razširjen po vsej Avstriji z letaki in plakati, ki so bili nabiti na vseh vidnih mestih po Dunaju in v drugih mestih. Združeni socialisti in komunisti zahtevajo tudi osvoboditev levičarskih političnih jetnikov. V dunajskih predmestjih je bilo sinoči izmenjanih več strelov med policijo in levičarji, toda ranjen ni bil nihče. Avstrija je do letos imela državni praznik na dan proklama-cije avstrijske republike, to je 12. novembra, toda sedanja kle-rofašistična vlada je prvič ignorirala ta praznik. Rooeevelt imenoval odbor za tooialaa reforma Vlada pripravlja načrte ca socialno zakonodajo, ki bodo predloženi novemu kongresu Washington, D. C„ 12. nov.— Predsednik Roosevelt je v soboto imenoval posvetovalni svet, ki bo pomagal rednim odborom SLR2R0ISKAL-CEV SEREIKRAT »EÉ KO BELA _ Helif je nekakšna aatvornica proti še večjemu znižanju plač Še o delavski zmagi v Bridgeportu in Readingu , pri sestavljanju programa za principa, da ne sme noben «mj- zakonodajo. Ta pro- ski uradnik zaslužiti več, kakor ,?r|im k| bo uk]jučeval zavaro-če bi delal pri svojem poklicu v| VJtnje ^oper brezposelnost, sta- tovarni." Sklep Ameriške delavske federacije, s katerim se je na zadnji konvenciji izrekla za in dustrijski unionizem, je Grif fin komentiral, da je s tem federacija le priznala superior-nost industrijske unije nad po klicno formo. "Stavka je danes efektivna le tam, kjer je organizirana na podlagi industrijskega unioniz- ____ Naše geslo je, da ne gre noben član M. E. S. A. skozi pi-ketno stražo. In kjer gredo na stavko vsi delavci, niso stavkar-ji izolirani kakor se to često dogaja pod poklicnimi unijami." Glede bojne taktike je Grif fin rekel, da se v avtni in tudi drugih industrijah unija skuša najprej pogajati za dosego svojih zahtev. Tudi arbitraže ne zametuje. "Kadar se pa vse to New York. — (FP) — Približno osem tisoč mladih fantov in deklet v starosti med 17. in 20. letom išče dela skozi državne posredovalnice v New Yorku vsak mesec. Povprečno ga dobi le vsaki osmi prosilec, pravi u-posljevalni biro. Od osem tisoč prosilcev na mesec ga dobi le nekaj nad en tisoč. Uposljevalni biro pravi, da je težje nastaviti mladoletne delavce obojega spola, odkar so v veljavi pravilniške plače. Podjetniki imajo često raje izurjene delovne moči, ker je tudi teh na preostanje, Čeprav so minimalne plače nizke. Na drugi strani igra pa relif, nezadosten kakor je, veliko vlogo pri vzdržan ju plač na tekoči točki. Biro pravi, da marsikateri prosilec noče vzeti dela radi prenizke plače, kar ima le dobre posledice na mezdno lestvico, ker je s tem projektirana. "To lahko store," dostavlja biro, "'ker so v mnogih slučajih sami ali pa njih družine na relifu. In medtem, ko bi se lahko argumentiralo, da bi moral vsak brezposelni mladenič ali mladenka sprejeti vsako delp za vsako plačo, je lahko uvidevati, da bi se sedanji minimalni mezdni standard Še bolj znižal, če bi tako storil vsak prosilec." Stavka oMaMMh Mav-eav v Clavalaada NaMJtkl krvavi Izgradi razkadil Fraaeija Delavska fronta demonstrirala proti vojni in fašizmu Pariz, 12. nov.—Enotna delavska fronta (adruženi socialisti in komunisti) v Frsncijl je včeraj porabila šestnajsto obletnico premirja za demonstracije proti vojni in fašizmu, to pa je iz: zvalo konflikt s fašiatičnimi organizacijami, ki ao bile fte zgodaj zjutraj na ulicah s svojimi demonstracijami za diktaturo reakcije. Policija, ki je hotela držati levičarje in desničarje na-rasen, je pri mnogih spopadih pomagala fašistom. # Francoska javnost je danes razburjena vsled včerajšnjih izgredov, prvih na dan premirja po svetovni vojni. Kravali ao bili v Pariiu, v delavskih predmestjih in v bližini spomenika neznanemu vojaku, kjer so fašisti prsv po hitlerjevski metodi grmeli odobravanje bivšemu pre-mierju Doumergueju in sovražno vzklikali proti Herriotu. Več oseb je bilo aretranh. Najhujši izgredi so bili v velikem Industrijskem mestu Lillu v severnem delu Francije, kjer je bilo l>et oaeb ranjenih in mnogo aretiranih. Nova Flandinova vlada Je v veliki zadregi zaradi teh fašističnih demonstracij, kajti Flan-dln, ki je sam nacionalist, Je u-pal, da ga desničarji ne bodo o-vlrall. Zdaj pa sovražne demonstracije proti njegovi vladi, v kateri je osam soekUnlh radikal-Herrlotom vred! Pri zadnjih volitvah so socialisti v obeh mestih dobili večino glasov in izvolili sedem po* slancev rostno pokojnino itd., bo prod ložen novemu kongresu čim se snide v zasedanju po novem letu. Kako daleč pojde Roosevelt s svojim programom socialnih reform, je lahko soditi po osobju, ki je povabljeno, da pomaga pri tem poslu. Na čelu posvetovalnega sveta je Frank P. Graham, predsednik državne univerze v Severni Karolini. Dalje so v tem odboru profesor Moley, znani "možganski trustar", Paul Kellogg, urednik liberalne revije 'The Survey", George Swo|>e, predsednik General Electric Co., Walter R. Teagle, predsednik Standard Oil Co. v New Jersey-ju, Marion B. Folsom, predsednik Eastman Kodak Co. in še nekaj kapitalistov. Poleg teh je Roosevelt imenoval tri ali štiri odbornike delavskih unij, med Stavkajo za priznanje unije, ker jim je bilo dovolj zavlačevanja od pokrajinskega delavskega odbora cev s izjalovi, tedaj smo pripravljeni katerimi je tudi William Green, ^ " i"vi. Ko bo Amerika Z a v'tnika _ profltn! J "> bralni kredit. ¿*rat bo pa nekdo drugi po- f|* izvr*i operacijo! F^'J« na debel« v Nemčiji (r ir>- 12 nov.—Nacijski ob-k ' ' Oznanjajo, da basoma v Nemčiji, tudi t v; • "malo bedasti", za-"^»bzacijl. V jetnišnici *>ilo v preteklem letu nhz.ranih —Medtem javnost v Nemčl-^ t. da sta bils pro-w K«chweiler in Jo-katoliški akade-*inM*.rgu odstavljena 1 Vatikana, ker sta 1 "'••rilizacija se uje-damami. hb;' taut *bur a* k k pa zastavkati." O predsednikovem podaljšanju avtnega pravilnika brez u poštevanja delavskih zahtev za modifikacijo, je Griffin rekel, da mu ta poteza ne ugaja. Ce bo vlada skušala ponoviti to potezo ob koncu januarja, ko pra vilnik poteče, tedaj bo v avtni industriji skoraj sigurno izbruhnila velika stavka, pravi on. Z ozirom na neodvisne unije, katerih je v New Yorku nad sto, si je M. E. S. A. nadela na logo, da vse te delavske akupine ali čim več privede skupaj v centralno organizacijo. Organi ¿rati jih namerava na sličen način kakor to dela Amerižka delavska federacija. V avtni industriji je Mecha nica Educational Society of America danes najbolj effektiv-na unija. Njeno članstvo tvorijo v večini visoko izurjeni de Isvci, katerih delo Je bolj stalno kakor pa produkcijskih delavcev. V svoje vrste ps sprejems vse. Njeni voditelji so prepri ¿«ni, ds tej orgsnizariji ne pre ti nobens nevsrnost s strani avtne unije Ameriške delavske federacije, ki pri organiziranju in predvaem pa pri držanju člsnstva v organizaciji ni pokazala toliko spretnosti in uspe ha kakor M E S A predsednik Ameriške delavske federacije. Po teh imenih se lahko sklepa, da bo Rooseveltova socialna zakonodaja precej konservativna, kompromisna in krpucarska. Potres v Bosni Bel grad., 12. nov.—Hud potresni sunek se je sinoči pojsvll Travniku, Bosna. Materialna škoda je zelo velika, toda če Je kdo ubit ali ranjen, še ni znano. Prestrašeni prebivalci, ki so zbe-¿ali iz mests, so prenočili v šotorih ns polju. Clevelsnd. — (FP)—Pri Key; nee kompaniji, ki izdeluje spodnjo deško obleko, je zastavkalo skoraj 800 krojaških delavcev, ker so se naveličali čakati na odlok pokrajinskega delavskega odbora, ki ima njih zahtevo za tovarniške volitve v rokah že več tednov. Tudi sedaj se še ni zganil. Potrpežljivost Jih je minila, ker je družba pričela odpuščati za unijo aktivne delavce. Upravitelja osrednjega sveta Amalgamated Clothing Workers unije Beryla Peppercorna so skozi en teden pred stavko urgirall, naj odredi stavko. On jim Je svetoval, naj počakajo, kaj na-l»ravi delavski odbor. Družba je pa prej provociralu stavko, katero so pričeli delavci na avo-jo pest. Pri piketiranju skuša ovirati stavkarje policija, ki se je že enkrat na konjih zapodila med nje in rapila neko atavkarico. .1500 ubitih In 10,000 ranjenih v španski revoluciji Madrid, 12. nov,—Neuradno poročilo se glasi, da je bilo v španski levičarski revoltl zadnji mesec 8500 oseb ubitih in 10,000 ranjenih, gmotna škoda pa znaAa štiri milijarde peaet (okrog pol milijarde dolarjev). Večina mrtvih In ranjenih Je bila v Kataloniji in Asturiji. Španska vlada Je imela v akciji 00,000 vojakov, 10,000 inillcajev in 20,000 mož civilne garde. .17 japonskih rudarjev ubitih Tokio, 12. nov. — Eksplozija plina v premogovniku severno itd Kappora na otoku llokkaidu je uamrtila 'M japonskih rudarjev. Mehika odredila aretacijo dveh škofov Mexico City, 12. nov.—Fede talni justični tajnik Portes Gil je včeraj odredi! aretacijo nad škofa in papekkfga delegata Leopolda Ruiza y Floresa In ftkofa Josa de Jeauaa Zarata v Hidalgo na obtožbo, da sta za pletena v prevratno gibanje me. hiških klerikalcev. Oba sta Združenih državah. l,jiil)o«umnež ubil katoliškega . župnika Iron River, Mich,—Magloire 1 .a bel le, 42-letni bivši boksar, Je zadnjo soboto zvečer ubil ftl-let nega katoliškega župnika Jame su Lenharta, od tukajšnje fari sv. N. /« l.abelie, ki je bil takoj aretiran, j« Imel a|>or z župnl kom zaradi svoje žene, ki. je bi Is prej ¿upnikova kuharica, pred nekaj Časom ga je pa zapUMtila in odšla nazaj k župniku. ¥ Slika kaže. ka| je naredil tornado Älirl íanljt *» bili ubiti in H ranjenih. (vihsrj. Ir taboriš*« yawns fut««* i In i h ( rt <(< pri Marvvillu. M« Bridgeport. Conn. — Izkl zadnjih državnih volitev v tem mestu je prav tako presenečil socialiste kakor tudi republikance in demokrate. Dobili so več mandatov kakor so pričakovali — tri državne senatorje, dva poslanca v nižjo zbornico, enega člana v Šolski odbor (prej so imeli enega), tri "aelectmane" ali splošne zastopnike v mestni administraciji tn 14 mirovnih sodnikov. Bridgeport je a temi volitvami postal popolnoma "rdeč". Večino je dobil tudi socialistični župan Jasper McLevy, kl je kandidiral za guvernerja in prejel v državi 35,627 glasov ali največje število že kdaj oddanih glaaov za aocialistlčnega go-vernerskega kandidata., V Bridgeportu je Mchevy prejel 16,070 glasov, demokrat W. L. Cross 12,291), republikanec 11. M. Alcorn pa 10,037 glasov. Takotvanlh "straight" so-dlaliatlčnih glaaov je bilo v tem mestu oddanih 15,160. Za Mc-Levyjem Je največ glasov dobil šolski odbornik Jack G. Bergen, star 27 let in arhitekt po poklicu, ki je bil iRwoljen v nitjo zbornico, ftolskt odbornik bo oatal še v bodoče ln bodo sod-allstl imeli dva člana v odboru. Najbolj je vse politične opazovalce presenetila zmaga Alberta E. Koclesa, ki Je pora»U predsednika državnega senata Davida Goldsteina. Njegovega poraza nI nlkdo pričakoval. SIcer Je pa Eccles dobil le 24 glasov veČine. Ostala dva socialistična senatorja sta John M, Taft, tovarniški delavec, In Audubon Secor, arhitekt. V nitjo tbomlco je bil poleg Bergena, enega najsposobnejših socialistov, izvoljen tudi Hsrry G. Bender, tovarniški delavec. On je bil pri zadnjih alderman* akih volitvah predlanskim poražen le s 87 glsaovl večine. So* ciallatičnl kandidat za preiskovalnega aodnika, alderman Everett Perry Je bil poražen 1« s 300 glasovi večine. Tudi v okoliških mestecih ao aocialistlčnl glasovi močno na-raali. V več krajih ao bili na drugem mestu. O tej zmagi pravi Mels'vy, župan Bridgeporta, sledeče: "Tekom leta, odkar Imamo mestno vlsdo v svojih rokah, amo ae aociallsti skušali tako obnašati, da Je v kredit stranki delavcev in državljanov tega meata. Od ene Izmed naj bolj r Ijutlh političnih kampanj smo Izšli zmagoviti, kar oarčuje našo atranko v njenih prizadevanjih za zgraditev atranke delavskega razreda v Ameriki," Komuniati ao v državi Connecticut prejeli le 741 glaaov, čeprav ao al prizsdevsll diakre-dltlrsti aocisliate, češ, d« ao v Bridgeportu "M«li" dela vat vo, Socialiat Labor Party Je dobila 2064 glafov za svojega go ver* nerakeg« kandidata. Hociali* ulični k«ndidat 2« zveznega senator j« Devere Allen Je prejel 20,509 gl a hov. Reading, Pa. — Kljub pona* s reče ni združitvi demokratov in republikancev im dva poalanaka **•'!«•£« v državni zWnlcl ata bila Darlington Hoojws in Llllth Wilson ponovno Izvoljena pri zadnjih volitvah Oba ata dobila absolutno večino nad kandidati obeli atarlh al rank. Hooprs J«- prejel 15,081 «lasov, Wilsotiova pa 14,263 Ku-zijski kandidat je pr«-j#l 13,302 glasov, ostala dva kapitalistična kandidata v M »»•<* » Irta. |1-M m ictrt UUi i* CklcM« CU«r« |7 (0 u ealo krtu. M 76 u |»l l«U; U •MMtvu »»00. Subscription r.U.: for tha U»IU<4 Bftm <*tc*pt Chie*K») »»d <•"•<»• W 00 v*r jr«ar, Chlr.«o and CW«ro 17.60 p« M«. <»ra4E» aountrU. H00 f* Gr». ogUaav po 1 prosveta MiT-M U. UviilU A »a., CU«M». Ull»*ta. MEMBEB OP TUE reOEBATEP PBBSS I>atu m v oblrpaju, n« primär <0«t. II. 1014). polat ».*«• i mana n« naslovu po-manl. da vam )a a Um datomooi poUhl» aarofnlna. PonovlU >o yr.voia.no, da M vam Hat na uaUvl. Domač drobiž Novi grobovi Pueblo, Colo.—Tu je umrl Andrej Sušel, star 35 let in doma iz Košane pri St. Petru na Krasu. V Ameriki je bil 14 let in tu zapušča dva brata, v Clevelandu enega, v starem kraju pa druga dva poleg matere in sestre. Cleveland. — Umrl je pionir Anton Sršen, star 64 let in doma iz Sevnice pri Brežicah na Štajerskem. V Clevelandu je bival 32 let in ves čas se je bavil s kakšno trgovino. Zapušča bolno ženo, sina in sestro, v stari domovini pa dva brata in dve sestri. — Nagle smrti je umrl Oeorje KrnjašiČ, star 43 let in Hrvat po narodnosti, ki je zapustil ženo.—Dalje je umrl Jurij Majdek, vdovec, star 65 let in tudi Hrvat, doma od Zagreba. Njegova smrt je bila posledica poškodbe, katero je dobil, ko je pred devetimi meseci padel po stopnicah. Novi grobovi v starem kraju- Cleveland. — John Miler je prejel žalostno vest, da je v Trnovem pri Krškem umrla njegova mati Terezija Miler v starosti 65 let. V Ameriki zapušča dva sinova.—Mrs. Mary Benca je prejela žalostno vest, da je v Vipolžah pri Gorici na Primorskem umrl njen brat Franc Komlc, star 46 let. V Ameriki zapušča dva brata in sestro. Zdraiaaa države imajo 176,418 vladajočih enol Podatke je zbral in objavil profesor Anderson z minnesotske univerze Chicago. — Profesor William Anderson z minnesotske univerze je zbral in objavil zadnje dni podatke, ki kažejo, da Imajo Združene države 175,418 vladajočih enot. Med temi enotami je 127,10« šolskih odborov, 20,202 ,town-shipov, 16,36« mestnih in pode-želskih občin, 3053 okrajnih oblasti, HM H) dragih različnih oblasti, 1« državnih administracij in federalna vlada, ki ima dolgo vrsto birojev. Največji okraj (county) v Združenih državah Je San Bernardino v Californijl, ki meri 20,175 kvadratnih milj in je i>o obsegu večji kakor države Now Jersey, Delaware In Maryland; najmanjši okraj je pa Arlington v Virglniji, ki meri 25 kvadratnih milj. Anderson je dognal, da 63 odstotkov vsega prebivalstva živi \ mestih, ki zavzemajo le tri odstotke površine Združenih držav. Kclifna komisija oh»»dila je k Urško družbo Pittsburgh. — Komisija državne relifne administracije, ki je preiskovala zadevo rudarjev Jones l.aughlin kompanije, ki je \ ltohtownu (na koknovt-m polju) zaprla premogovnik, ne da bi bila rudarje prej obvestila, je obhodila to družbo radi njenega samopašnega in tiranskega po-stopanja. K<«ni*ija je ožigosala tudi okrajno rellfno administracijo. ker rudarjem ni hotela takoj priskočiti na pomoč. Dva tedna so bili skoraj bre/. \»akega ftheia. Prošle volitve in drugo Bellaire, O.—Nedavno sem poročal, da tukajšnji trije premogovniki Rail River Coal Co. obratujejo 35 ur na teden. Na žalost ne mor^m danes tega ponoviti, kajti rov št. 6 je prenehal ^ obratom 19. oktobra. Potem smo delali še en dan, 25. oktobra, in sicer proti naši volji. 0-krog 600 rudarjev je bilo vrženih ija cesto, kar pomeni, da bo trpelo nad tri tisoč oseb pomanjkanje in to sedsj* ko zima trka na duri. Kapitalizem se ne briga za bedo delavstva, kajti obratuje le tiste rove, ki mu prinašajo največ profita. V tem momentu ne vemo še nič definitivnegA, kdaj se bo v rovu št. 6 obnovilo obrat. Zaradi ustavitve dela v tem rovu sta najbolj prizadeti mesti Bellaire in Neffs. Imel sem dovolj časa poslušati pri radioprejemniku republikance in demokrate, ki so v volilni kampanji očitali drug drugemu razne lopovščine. Udrihali so, 4a se J? kar kadilo, nezavedna masa pa jim je aplavdirala, ker ni razumela, da nI med republikanci in demokrati nobene razlike. Oboji zagovarjajo kapitalistični sistem, ki je odgovoren za bedo med delavci in farmarji. Zadnje volitve so spet pokazale, da se volilci prav malo nauče iz izkušenj. Ze dolga desetletja demokrati in republikanci ter dobro plačani kričači blufajo ljudstvo z raznimi obljubami, katerih nikdar ne izpolnijo, toda ljudstvo jim vseeno verjame. Razmere so čim dalje bolj ml-zerne, ljudje pa kljub temu podpirajo svoje največje izkoriščevalce pri volitvah. Vsakemu mora biti jasno, da so republikanci In demokrati odvisni, od kapitalistov in da morajo tako delati, kakor jim ti u-kazujejo. Delavska para, ki se ne zaveda svoje moči na volilni dan, bo morala še nadalje moledovati za drobtinice v obliki re-lifa. Norman Thomas je v svojem govoru po radiu poročal a-meriškemu ljudstvu, kaj socialisti zahtevajo in za kaj se bore. Ako bi danes imeli socialistično vlado, bi odpadla miloščina, katero sedaj dobivajo brezposelni v pičli meri. Bili bi deležni vsega, kar danes uživa visoka gospoda na račun delavskih žuljev. Ako bi ameriški delavci oddali svoje glasove socialističnim kandidatom In jih poslali v zakonodaje, bi pričeli izvajati svoj program že prihodnje leto. Ljudstvo se je pri zadnjih volitvah izreklo za demokrate, kar pomeni povečanje revščine. Razmere se ne bi izboljšale, če bi b(li na vladnem krmilu republikanci, kajti obe stari stranki sta dekli kapitalizma. To je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati, čeprav se pred vsakimi volitvami republikanci in demokrati obmetujejo z blatom. Loula Pavllnich, 258. Razno iz Sharona Sharon, Pa.—V Sharonu bivajo ljudje različnih narodnosti in vsaka teh misli po svoje. Nekateri verujejo v dolar, drugi v življenje na "onem svetu", mnogo nas je pa tudi takih, ki vemo, da se moramo boriti za svoje pravice na tem svetu in nimamo časa pripravljati se na odhod v drugo življenje. Naš boj, ki nam naj prinese boljše življenje, se mora vršiti na zemlji, ne drugje. Kadar bomo izvojevali naše zahteve tukaj, se bomo lahko postavili za naše pravice tudi na "onem svetu", Če bo treba. Ml smo vajeni vojne, ker se moramo boriti za košček kruha od zibelke do groba. Prvi Slovenec, ki je prišel v to naselbino, je bil Martin Žagar. On biva tu že od 1. 1894. 40 let, in je še vodno čil in zdrav. Kot prijatelj želim Martinu še mnogo let zdravja in sreče. Slovenska naselbina je rasla sicer polagoma, ampak sigurno in danes šteje nad sto družin. Ko smo pričeli prihajati v to deželo, je marsikdo mislil, da bo ostal tu le par let. Slutil bo dolarje, varčeval in hranil, potem |ta nazaj v stari kraj. da tam prebije stara leta. Kdo naj bi se brigal za druge stvari? Ameriška politika ni bita za nas. državljanstva In jezika nove dežele tudi ni ni bilo treba, še manj pa Izobrazbe. Kakršni smo pri-taki moramo ostati, ali Janez Znanki iz Barbcrtona in prijateljici pokojnega Franka Modl-ca, ki me je prosils, naj ji pr#-skrbim Modicevo pesmico, ki jo je spisal pred smrtjo, sporočam, da bo pesmica uključena v mojem spisu. Preskrbi naj si Pro- v Ljubljsno in Janez iz Ljubljane. Plesali smo, kakor so nam naši sovražniki žvižgali in tako delamo še danes. Toda razmere leUrca in jo bo lahko čitala so se sukale drugače kakor smol Za tiste, ki še delajo, so raz-pričakovali. Sanje, da s« po par mere &e precej dobre. Neki tu-letih vrnemo s tisočaki v stari kajšnji premogorov bo kmalu i?, kraj, so se razblinile, Par let se,¿rPan in tam so pred enim meje raztegnilo na dvajset, tride-odpustili 240 rudarjev, set in več in mnogo nas *e, ki večinoma Slovencev in članov *rno pozabili pa rj$me, katere SNPJ, in Uko se je število brez, -- ■ posemih zelo povečalo. Ker imam dosti ¿asa, čitam povesti v Prpsyeti in Prpletv-cu.' "Germinal" v frosvetl in "Rim" v Proletarcu sta zanimivi povesti in nudita mnojfo duševnega užitka. Obe je spisal francoski pisatelj l?mi¿ Zola. Nace Žlemberger. Seja soc. kluba Brídgeport, Ó,—Vse kaže, da so bile prosle volitve v tem kraju sleparija, kajti vse glasovnice z imeni socislistiČnih kandidatov, katere smo zapisali, so bile zavtžene. Sicer je resnica, da nismo imeli socialistične liste in da so mnogi volilci, ki niso bili dobrp poučeni, napravil} napake, toda zavrženi so bili tudi glasovi tistih, ki smo se strogo ravnali po zakonu. Iz tega razioga bomo pod vzeli potrebne korake, da se kaj sličnega ne bo več pripetilo. Dne 18. novembra se bo vršila seja kluba it. 11 JSZ, pričesk ob 9. dopoldne. Takoj po tej seji se bo otvorila seja Okrajne soc. organizacije, na kateri bomo izvolili odbor ter mu poverili nalogo, da vso stvar preišče in potem rezi^ltat predloži volilnemu odboru v Bellairu. Seja je zelo važna in vsled tega pozivam vse sodruge in somišljenike, naj se js udeleže. Vsi na sejo v nedeljo» 18. novembra. i Joseph Snoy, 13. smo sklepali. V to smo bili pri siljeni, kajti razmere ao bile močnejše od računov. Aelali smo jn služili dolarje, toda prihranki se niso ujemali z našimi načrti. Vse je šlo sproti in včasi se je bilo treba celo zadolžiti, ker naše delo ni bilo stalno in smo morali večkrat neprostovoljno počivati. Za stara leta v domovini ni ostalo ničesar in tudi ne za stara leta v Ameriki. Je Že tako, da revnemu delavcu že ob zibelki postavijo z gren-Čico napolnjeno čašo, katero mora piti vse tvoje življenje in jo končno izprazniti do dna. Stari naseljenci v Združenih državah imajo za seboj pol stoletja bridke življenske šote in mnogo jih je takih, ki jih^e težko garanje v mladih letih oropalo lepih priložnosti. Brigali se niso za' nobeno stvar, ker jim je težko delo ubilo voljo za boj, ki naj bi prinesel izboljšanje položaja. Sicer je resnica, da mi sami ne moremo spremeniti družabnega reda, zavedati pa se moramo, da smo v prvi vrsti ljudje in delavci in da kot taki imamo pravico do dostojnega obstanka. Dobro bi bilo, ako bi to čim prej spoznali In se podali v boj, da iz-vojujemo svoje pravice, i _Jack Yert. 0 volitvah in arftaciji Piney Fork, O.—Pred zadnjimi volitvami sem prejel večje število letakov od tajnika ?oc. stranke v Ohiu z naročilopi, naj jih prilepim na vidna mes^ da bodo ljudje lahko čitali navodila, kako je treba voliti za socialistične kandidate. To sem naredil in sam se natančno držal navodil, toda na dan volitev, ko sem hotel ugotoviti, koliko glasov je dobil Sommerlatte, socialistični kandidat za governef ja, sem izvedel, da ni prejel niobette-ga. To se mi je videlo zelo čudno, ker se ml zdi, da je še kdo drugi glasoval tako ko jaz. Ker soc. stranka ni imela svoje rubrike na glasovnici, so bili socialistični glasovi zavrženi. Komunistična stranka je imela svojo rubriko na glasovnici, a njen kandidat za governerja je dobil tu samo en glas, drugi pa dva. Volilo je okrog šeststo vo-lilcev in samo eden od teh je oddal protestni glas. Ako bi vedel, kdo je bil tisti, ki je imel pogum protestirati na glasovnici, bi mu čestital. Zdi se mi, da socialističnih glasov niso hoteli pokazati iz razloga, ker se jih bojijo. Kar kor izgleda se ljudem, ki so glasovali za kapitalistične kandidate, godi dobro, drugače bi z glasovnicami protestirali proti obstoječim razmeram. Na Željo nekaterih poročam, da je Proletarec pričel objavljati moj spis, v katerem opisujem vtise, ki sem jih dobil na agitaciji po naselbinah. Spis bo precej nje. Tedaj se je lotil dve desetletji pozneje istega proble ma neki drugi učenjak, sloviti prot Steinaoh na Dunaju. Ta je spoznal, da je imel pariški učenjak v bistvu prav, samo da do tega bistva ni segel. Najpr-vo je treba odkriti tisto snov samo, ki daje o^fanizmu mladostne sile. In tako ft je lotil proučevanja in eksperimentiranja od začetka, v desetletnem delu je postavil danes tako ponosno zgraclbo, ki jo predstavlja nauk o notranji sekreciji in o hormonih, raziskal je posebno delova nje spolnih žlez, eksperimentiral je z njimi in dosegel prav čudežne uspehe. Spreminjal je samce v samice, samice v samce, spreminjal je živalim sekundarne spolne znake, presaditev Žlez je bfta njegova Čafovna formula, s katero so potem ie drugi dose gali neverjetne uspehe. Povsem samostojno je prišel do podobnih rezultatov na nekoliko spremenjen način pri ljudeh sloviti Rus, prof. Voronov. Nauk o hormonih je zsvzel vslno mesto v življenju kemične ansnosti. In nekegs dne je prišla vest, da je kemikom uspelo pridelati ionski spolni hormon v čisti obliki iz kličnih žlez. To-da tu ga Je silno malo, tako malo, da bi morali poklati na stotine živali, če bi ga hoteli iz njihovih žlez pridobiti v zadostnih količinah. Isto tako Je z moškim hormonom. Toda nekega dne so odkrili kemiki veliko izdatnejši vir za oba hormona v 'seči. Tu Ju je bilo toliko, da so mogli mimo eksperimentirati z njima in jima pretipati kemično sestavo. Danea vemo, da sta v bistvu ista snov, t isto kemično sestavo C1' H* O«, ki se le v svoji zgradbi (in zaradi te v svojih učinkih) ločita drug od drugega. In s tem je bila dana možnost, da bi ju poskusili umet- To Je JNm WooWv. bivši fetalec in vodja velikega leUbkega~p„d I Danea je-kuhar v neki «no sestavljati v poljubnih količi- renta v raciji v l*a Angetan*. Tako kriza meče ljudi. . . nah, ne da Heka ombe živali in na *eč Ružička je odkril to fabril mladostnega eliksirja na čem traku. Pridelal je bel stalni prašek, ki ga bo m v doglednem času dobivati karnah za majhen denar katerekoli druge praške'^ v line tekočine. SE O DELAVSKI^/ M Ai BRIDGEPORTU READINGU (Nadaljevanje s 1. strani ga skupnega kandidata (« isto osebo na obeh listih), stranka pa po enega kand Prodrli pa niso niti s Mfuz Tudi James H. Maurer, kandidiral za zveznega sej ja, je v Readingu porazil kapitalistična kandidata. ] je 10,630 glasov, demokrat fey 9643 iiTrepublikanski tdr Reed, ki je bil poraži dobil 7661 glasov. Večino tem mestu dobil tudi s< stični kandidat za goveri Jesse H. Holmes je tukaj 10,838 glasov. Sijajna zmaga Hoopei WUsonove je posebno prea la republikance in demokri 80 s sigurnostjo računali, ( do zmagali vsaj s svojim zijskim" kandidatom. A brili j anten rekord socialis poslancev v državni zborni sebno še Hoopesov, je bi velika ovira. V zadnjih dveh termin; Hoopes in Wilsonova pre< več delavske zakonodaje jo je bilo v pennsylvanski niči predloženo v zadnjil letih. fun?'nkl je sladkorja. n.staj.nK » mleka sli ps " sklh snovi v fcrsnours« procesi v na*m gaj a jo s i^',0VtnJ jih prinesli ita-r^opisi, je promet v tr-f Pokazal nekatase^ha-r^nja. Številke za se^ CT ! ka*«'jo v primeri r P Hrtom V istem času la ■ iT!!' K"1 navadi laMti H*1'' Pozdravljajo to vest. L l>a Kino omenili, da F* Tako gre velik del pro-L; !!' omenjen Trstu, L I;m J« vlada zgradila K* p >i< zavedel Knific, nato še Rozman K, večerjal ko po navadi, leg*-! tem spat okrog 2. ponoči pa vstal ter odšel Iz hiše. Zm$ je šla za njim, a ga ni našla. Tudi zjutraj ga ni bilo domov. Iffeka ženica ga je pri nabiranju gob našla v gozdu obešenega. Sodijo, zmedenosti. Problemi (lidioji » daljavo Ko so pred desetimi leti prinesle francoske revije prvič slike o bodočnosti brezžičnega prenosa slik, se nam je zdela upodobljena zamisel utopistična in neizvedljiva. Da, še pred petimi leti je strokovnjak na polju televizije, profesor Carol us odločno zanika) možnost prenosa večjih scen, dokazujoč, da je v vsej popolnosti prenosljiv le film. s katerim smo posneli prenosu namenjen prizor. Toda vsa ta raznolika mnenja in stališča so danes zavrnjena, premagal jih je vztrajni napor znanosti in tehnike. Zanimiva je borba družb is iste ali iz raznih držav pri večini novih izumov. Pri zvočnem filmu na primer so začeli s poskusi v Švici, Ameriki in Nemčiji, s patentno aH bolje konkurenčno borbo pa sta končali na "pariškem kongresu" dve družbi, ameriška "Western Electric" in nemška "Tobis" (Tonbildsy-stem). Pri televiziji pa "boj" še traja. Vodijo ga tri dežele, vsaka s svojo družbo: v Ameriki Bellova, v Angliji Bairdova in v Nemčiji Teleftf#ken. I^set let že trajajo poskusi in ys*ka izmed navedenih družb zaznamuje kopico uspehov; za uspehi pa stoji gospodarstveni problem: zaslužek in dobiček. Ko da bi u-soda s temi magičimi besedami gnala ta "miroljubni boj" do viška—zmage. Ze sami poakusi stanejo milijone in so to na prvi pogled že usodne Investicije. Ali obeta se zaslužek, ki ga bo dobil največ le oni, kateri bo smotrnejši in cenejši. Mamon igra torej tudi tu vlogo agenta, ki pospešuje vznik in omili tek in razširjanje vsaktere tehnične novosti. Ali je gledanje v daljavo potrebno? To vprašanje, ki si ga more staviti iznajditelj, predan začne z omagljivim delom, se bo pozneje nehote vsiljevalo slehernemu uporabljevalcu iznajdbe. Tu si moramo biti svesti, da zadeva gledanje v daljavo pred vsem oko, ki nam kot.j^važ-nejši organ posreduje nad polovico vseh občutkov. Ce primerjamo oko z ušesom, se nam po-kaA^ razmerje 1:9; nad % naše izobrazi» pridobimo z gledanjem! In če se je radio, ki posreduje le govorjeno besedo in glasbo ter je namenjen le ušesu, v kratkem času razširil po vsem svetu, je brezdvomno še večja prihodnjost namenjena televiziji. Kajti pri gledanju pridejo v poštev tudi opi, ki jim čut za giasbp manjka in oni, ki jim sama govorjena beseda ne zadošča. Ker pa je stremljenje vseh merodajnih či-niteljev, ki uvajajo televizijo z zvokom, je jasno, da ga ne bo Človeka, ki bi se branil imeti v svoji posesti "zvočni kino" — oko v sveti Iz tega je razvidno, da je razpravljanje o potrebi televizije odveč. Nas vseh želja je in bo, da bi se čim prej izpopolnila ter dosegla ono stopnjo razvoja, ki si ga od nje—v lastnem interesu—Želimo. Televizija se je razvila iz žičnega in brezžičnega prenosa sliV. Telegrafija slik, ki je nad trideset let stara, je bila prva važnejša uporaba umetnega očesa — selenske In pozneje fotoelek-trične stanlce. ' V principu je prenos slik zelo enostaven. Predstavimo si sliko, napeto na valj in razdeljeno (navidezno 1) na *00 do 20,000 d«l0V-«iemcn-tov, ki naj sličijo elementom ali pikam tiskanih slik. Te elemente moremo sedaj posamično in po vrsti osvetliti ter jih s pomočjo umetnega očesa pretvoriti v električne tokove, ki jih nato prenašamo po žici ali po etru. Sprsjemna postaja dobi toliko jačjih ali slabejšlb bliskov, koli-" kor točk »like srno pa/ prenesli. Ce sedaj te bliske fotografira- gometne tekme, mo na papirju, napetem na po- zvočnemu filmu, vsem enakem valju, kot »mo ga stvo v veliki rinili pri oddaji, ki »e mora pri, Uspeh, ki je bil ki jo je nalik gledalo občin-kino dvoraui. tu dosežen, je tem gibati sinhrono s njim, dobimo sliko, sestavljeno Iz istih elementov ali pik. Od tega prenosa slik do televizije je le korak. Ce zvišamo namreč hitrost prenosa v takem obsegu, da bodo vse točke slike oddane os. sprejete vsaj v dva- omislili najstinki sekunde in to kar na- postajo, prej, brez nehanja, bomo, radi ratov je vztrajnosti videli sliko. mnogo večji od ameriškega, ker je l)il prenešen prvič večji pri-zoi! Znani augleški strokovnjak U. J. Uarton Chapple je odprl tudi radio amaterjem pot v kraljestvo televizije, ki so si lahko za mal denar (7 do 12 funtov) televiiijsko sprejemno lakih sprejemnih ape- _________________ poleg večjih, s vsem očesnih občutkov, I kom for torn izdelanih, v tej bo-Seveda ne smemo gati deželi že legijon. Pred sedaj preokreniti sliko na foto-[kratkim časom je Bardova druj-grafski papir, ki je napet na'ba dokazala tudi vojaškim stro-valj. ampak jo moramo prog eci- kov lijakom važno vlogo televlii-rati kar v oko! Ta predpostavka,Je v bodočih vojnah. Na letalu pa zopet otežkočuje problem, ker Potrjena televizijska oddajna moramo prenesti sliko i valja, | priprava je z nepričakovano na-kjer jo lahko premikamo, natančnostjo oddala gledalcem na ravno ploskev. Zahtevi po ravni sliki je zadoatila Nlpkova, plošča, ki sestoji is okrogle kovinske plošče ter ima na obodu vsaj trideset vedno bolj proti sredi» šču kroga premaknjenih tr*pe-castih luknjic. Ce namreč zavr* tirno ploščo, vidimo za luknjica« mi vse točke slike. Rasen Nip> kove plošče, ki zadošča vsem sa* htevam po Čim večji naglici pre* nosa, poznam» še Weilerjevu ko» lo, ki razdali sliko v posamezne točke s pomočjo zrcal, nameščenih na ohlodu kolesa. Te dve tpfi« pravi, izmed katerih je bllaiena še pred kratkim potrebna i pri oddaji 1 pri sprejemu, je sedaj na sprejemni strani s prlddm nadomestila Braunova cev.-Ta cev ima obliko velikega, zaprtega steklenega lijaka; v nji s» po taktu prihajajočih električnih tokov, kateri odgovarjajo posameznim točkam prenešene slike, krmari nevztrajen katodni žarek, ki nam na lijakov pokfov neposredno pričara sliko. Glavna ovira dobrega gledanja v daljavo je kinematografsko migotanje slike. Toda pomisliti moramo, da se v trenutku, ko preskoči po filmu ena slika mimo objektiva, projecira pri televiziji zaporedoma 1200 du 1000 svetlobnih točk, ki šele napravijo Meno" sliko. Ker se zaradi vztrajnosti vti»a na očesni mrežnici pri večji množini slik v Časovni enoti migotanje zmanjša, je krenil razvoj od ft^k s 90 vrsticami in 1200 točkami k 48,600 in končno 90 vrstami z 10,000 točkami. Tudi število slik je postopoma naraščalo od 10 na 12 in končno 25 slik v sekundi, kar zahteva prenos 250,f)00 svetlobnih točk v sekundi. Ali to ogromno število še ni zadnja meja; v laboratoriju »e Je namreč posrečila razdelitev slike na !80 vrst in 40,000 točk, kaf da milijon točk v sekundi! H koncu »i oglejmo sedaj Še tehničen razvoj televizije, fce leta 1927, je zgradila Bellova družba na petih vodih televizijsko zvezo med New Yorkoi|fi in Wash ing tonom ter obenem ¿vezala Nlpkovo ploščo z nad kvadratnim metrom velikim cevnim sistemom neonskih svetilk Utr z njim omogočala gledanje v^jamu avditoriju. Tri leta nato je začela že z brezžično televizijo, torej s pravim gledanjem v daljavo. Danes ima Amerika že 29 po»ku»nih televizijskih odda-jalcev; število ljubiteljev, ki sprejem s jo programe teh |*>»taj, cenijo na 10,000. Tudi na univerzo v lowi si je utrla telavi-zija pot; ona oddaja elementarno risanje, »tatistlčne |jodalke, ravnovrstne »kice ter tehniko izgovorjave tujih jezikov, , Izmed znamfiiititjših pljonirjev televizije v Ameriki naj omenimo Imena: II K. Ive», F. (¿ray, K. L. Nelson in M. Baldwin. V Angliji, kjer Je Bairdova iružba za popularizacijo televizija že pet let na delu, uspehi ikoraj niso manjši kot v Ameriki. Ze pred dobrim letom »e jI je posrečil praHSI vačje no- tleh slike bojnega )>olja z gibanjem čet in pozicUami topništva. In končno naj še omenimo, da tudi Nemčija ne miruje. Kakor je pred leti presenetila svet z brezžičnimi pripravami za prenos slik, ki so zavzele na mah vso Evro|H» ter celo zagospodovale na Daljnem vzhodu, lak«» tudi sedaj skuša dobiti za se svetovni trg. Saj prekašajo na primer njene najnovejše priprave za oddajo filmov, po kakovosti oddajajočih slik, mnoge ameriške izdelke. Vendar dozdaj v lastni deželi za razširjavo sprejemnih aparatov Še nI storila toliko kot omenjeni dve državi. Morda Je temu krivo obaelno prenašanje slik, ki je tu najbolj razširjeno. Izmed nemških strokovnjakov naj omenimo lo prof. Carolusa in F. Schroeterja. Iz tega kratkega orisa, ki jo napisan s namenom, da da 1« Ihj-žen vpogled v probleme okoli gledanja v daljavo, moremo •poznati, da je bodočnost namenila našemu očesu novo, kar največ obetajočo pripravo, s katero mu bo iz najbolj zapuščene man- sarde odprt pogled v široki svet. _ tmtt V urili liniji Ur. || k • hi k. anišče Porto Mar- ' 1'aliji ne zdi pre-,r*di bližine meje, **>lj ko je mogoče Kenetke» Ze pred '"'tke bile r po-"Mu hitro za Tr- (.radnja prekopa Calif orni Ji« ki bo dovajal >oóo ti 0iriiir Prekop bo 200 mdj dolg in »Ul l>o 260 mili Jono* dolarjev. Dve odpravi: eitu belgijska In ena ruaka hočeta nanovo proučiti geološki aeatav našega planeta In odkriti vse njegov« zaklade Belgijski profesor geologije Kalsln pripravlja ekspedicljo, ki se je bodo udeležili tudi francoski raziskovalci in ki ji Je namen prodreti v do»leJ še nedosežene zemeljske globine, vsaj v globino 8000 do 4000 km. Na delo pojde ta ekspedleija po vsej priliki spomladi prihodnjega leta. V na«protju z drugimi znanstveniki, ki menijo, da Je zemeljska notranjo»! že kolikor toliko znana, mi*ll Kai»in, da bi vrtalna dela že v omenjenih globinah pripravila svetu marsi-kakšna presenečenja. Ta vrtalna dela se bodo izvršila v Ardenih, kjer upa Kai»in naleteti tudi na nova premogovna najdišča. Zanimivo Je, da m» pripravljajo na »lična podjetja istočasno tudi Ru»i, samo da |>ojdojo ti še hitreje na dalo. Pri tem jili ne bo ovirala niti najhujša zima, ker so mnenja, da Je bu v razmeroma majhni globini dovolj toplo. Povsod /m te priprave »o poskuMi z neko vr»to bajanlc«, ki so jih izvršili pred nedavnim moskovski učenjaki, H temi poskusi so dognali, da morajo biti na raznih krajih ru»k<* Evrope In Azije ogromna ležišča zlat«, platine, radioaktivnih rud, živega srebra In i^troleja. Umljl-vo j«, da jih mmImJ peč«, la le-žlšča odkriti tudi osebno. V to svrho »o organizirali več ra* ziskovalnlh skupin, ki bodo Izvršile izkopavanja In vrtanja « »krajno pospešitvijo. Moakovski kemični laboratoriji raZ|Htiuga> jo z novimi razstrelivi, ki omogočajo hitro prodiranj« v ze* me I j »k« globin«'. Tako prihaja |h* morskih, globinah in ozra'nih višinah na vr»to tudi globina zemlje, ki ttarn J« razmeroma najmanj znana. Doslej smo gl«'d«t njene zgradnje navezan! na bolj ali manj duhovit* hipoteze, ki u-tegnejo biti resni/ n«* aii pa tudi pogpešne. Jasrioat nam mor«« kakor pov»od pritn-stl samo raziskovanje "na licu tnesU" in to ne bo »amo velikega znanstvenega |a#meiis. temveč utegne tudi po gospodarski varnosti prekositi vsa raziskovanja v ozračju In v morju, r^vupHniJiuni Razpel si je suknjič, ai razparal srajco, razr Kalil gola pr*a in porasli, s premogom tetovirani život. Pritiskal je osti k nebi in prisilil vojake, da ho se umaknili; grozen je bil v svoji drznosti in tveganju. Ena izmed osti ga je zbodla v prša in tiščal je kakor blazen, da bi mu zasadila globlje, da bi slišal, kako se mu lomijo rebra. — Strahopetci, ne upate V» . . . Deset tisoč jih je še za nami. Da, kar pobijte nas, a potem jih boste morali še deset tisoč! Položaj vojakov je bil zmerom nevarnejši, kajti strogo se jim je ukazalo, naj uporabijo orožje šele v skrajni sili. Toda kako naj preprečijo, da se ti divjaki ne bi sami nabadali? Poleg tega je bil prostor med množico in njimi zmerom manjši, tako so bili že zgneteni ob zidu, da se niso mogli več umikati nazaj. Četica, peščica mož, se je kljub temu dobro držala nasproti naraščajočemu navalu rudarjev in hladnokrvno izpolnjevala kratka povelja, ki jih je dajal stotnik. A ta je stal s svetlimi očmi in stisnjenimi ustnicami ter se samo bal, da ne bi vojaki vzkipeli zaradi psovk. Nekemu seržantu, visokemu, suhljatemu človeku, so se že naježile redke brke in trepalnice so mu jele vznemirljivo utripati. Poleg njega je stal star podčastnik, ki si je ustrojil kožo v kdo ve kolikih vojnah, in prebledeval je, ko je videl, da ho mu skrivili bajonet kakor slamnato bilko. Nekdo drugi, brez dvoma novinec, še ves dišeč po poljskem delu,ije vsakikrat, ko je padla psovka: kanalija ali lopov, močno zardel. Nasilja ni hotelo biti konec, dvigale so se pesti, padale so ostudne besede, strahovite obtožbe in grožnje so jim letele v obraz. Vsa moč povelja je bila potrebna, da so se tako držali ter niso niti trenili v ponosni in žalostni tišini vojaške discipline. Pričakovati je bilo že usodnega spopada, ko se je izza čete pojavil paznik Richeomme s svojo belo glavo in dobrovoljnim obrazom. Bil je ves zbegan od razburjenja. Spregovoril je na ves glas: — Za božjo voljo, to je pa že od sile! Takšnih neumnosti vendar ni mogoče trpeti! Zagnal se je med bajonete in rudarje. — Tovariši, poslušajte me . . . Saj veste, da sem star delavec ini da sem bil zmerom vaš. Nu, tak, strela božja, obljubljam vam, da bom jaz prvi, ki bom povedal gospodom, kar jim gre, če se vam godi krivica ... To je pa že preveč, saj nič ne koristi, kričati grde besede tem poitenim ljudem in si dati prebosti trebuhe. Poslušali so ga ter omahovali. Zgoraj se je na nesrečo spet prikazal špičasti profil malega Negrela. Brez dvoma se je bal očitka, da je on |M»slal paznika, namestu da bi sam tvegal nevarnost. .Skušal je govoriti. Toda glas je utonil v tako strahovitem trušču, da je skomignil z rameni in se moral vnovič umakniti od okna. Zaman je /.daj Richeomme rotil v svojem imenu, ponavljal, kako bi se reč tova-riški dala urediti. Oni pa so ga odbijali in sumničili. A ta je vztrajal in ostal med njimi.. — Križ božji, pa tudi če mi glavo razbijejo, ne grem od vas, dokler boste tako neumni! Prosil je fttefana, naj mu pomuga spametovati ljudi, a ta je zamahnil, češ, da ne more. Bilo je prepozno, zbralo se jih je že več ko pet sto. Bili so sami bes nož i, ki so pritekli, da preženo Boraince; radovedneži so postajali okoli, posmehljivci pa so v bitki iskali zabavo. Sredi neke gruče, nekoliko dalje, sta gledala Caharija in Filomena kakor kako predstavo, bila sta tako mirna, da sta pripeljala s sabo oba otroka, Ahila in Desirejo. Od Retjuillarta je prihajal nov val, v katerem sta bila Mou-quet in Mouquetka. Mouquet je takoj stopil k prijatelju Cahariji in ga posmehljivo potrep- ljal po ramenih, medtem ko je ona, vsa raz-vneta, pohitela v prvo vrsto med naj-hujše. Ves ta čas se je stotnik oziral na montaouj-«ko cesto. Pomoči, ki jo je zahteval, ni bilo, njegovih šestdeset mož ni moglo več dalje vzdržati. Naposled mu je prišlo na um, kako bi vplival na domišljijo množice; komandiral je, najl vpričo ljudi nabije jo puške. Vojaki so izpolnili povelje, toda razburjenje je naraščalo, izzivanja -in zasmehovanja ni bilo konec. — Hej, postopači, ki bodo streljali v tarčo! so se rogale Ožganka, Levaque-ovka in druge. Maheujka, zakrivajoč si prsa s telescem Estelle, ki se je bila zbudila ter jela jokati, se je tolikanj približala, da jo je seržant vprašal, kaj hoče s tem ubogim otrokom. — Ali te to kaj briga? je odgovorila. Streljaj, čf ae upaš! Moški so prezirljivo odkimavali. Nihče ni verjel, da bodo mogli streljati nanje. — Saj nimajo krogel v nabojih, je rekel Levaque. — Ali smo kozaki? je kričal Maheu. Na Francoza ne boste streljali, pri moji duši! DrUgi so spet ponavljali, da se tisti, kdor je bil v krimski vojni, ne boji svinca. Vsi pa so venomer tiščali v puške. C« bi vojaki ta trenotek izprožili, bi pokosili vso množico. Mouquetka je stala v prvi vrsti in se davila od jeze, misleč, da bodo vojaki streljali na ženske. Bruhala je vanje svoje grobe beaede in ni mogla najti dovolj nizkotnih psovk; zdajci pa jim je na mah, ko ni imela več druge hujše žalitve, da bi jo iztresla na vojake, pokazala zadnjico. Z obema rokama je dvignila krilo, se razčeperila in pomolela vanje ogromno oblo. — Nate! pa še to je predobro za vas, grdobe nemarne! Napenjala se je, se sklanjala ter obračala k vsakemu posebej, in po vsakem obrazu je začela znova: — Na, oficir, na seržant, nate soldatje I Kakor vihar se je razlegel smeh. Lidija in Bebert sta se krivila, celo Štefan je kljub svoji mračni slutnji ploskal tej žaljivi nagotL Vsi, porogljivci kakor tudi tisti, ki so besneli, so zdaj zmerjali vojake, ki so bili osramočeni in oblateni; le Katarina, ki je stala ob strani na skladovnici starega lesa ter molčala, četudi je kri vrela v nji, je čutila, kako se bolj in bal j kuha sovraštvo. Toda začelo se je prerivanje. Da bi stotnik pomiril razburjeno vojaštvo, je sklenil prejeti nekaj delavcev. Mouquetka se je umaknila s skokom in se zagnala tovarišem med noge. Le-vaque-a in še dva druga, so pograbili iz gruče najhujših nasilnežev in jih odvedli v pazniško sobo, da ho jih imeli pred očmi. Od zgoraj sta Negrel in Dansaert vpila stotniku, naj. se umakne in se zapre ž njimi. On pa ni maral, vedel je, da bi bila ta poslopja z vrati brez ključavnic zavzeta v naskoku in da bi ga sramotno razorožili. Ze je četica godrnjala od ne-strpn6sti. Ne smejo se umakniti tem revežem v coklah. Sestdesetorica, pritisnjena ob zid, je spet obrnila množici čelo z nabitimi puškami. Ljudje so se umaknili in umolknili. Ta odločni ukrep jih je presenetil. Nato je zadonel krik, zahtevali so, naj ujetnike takoj izpuste. Culi so se glasovi, da jih bodo notri podavili. Ne da bi bili odgovorili, so pohiteli vsi z istim navdušenjem, z isto maščevalnostjo, do bližnjega kupa opeke; zemlja je bila ilovnata, da so žgali iz gline opeko kar tu na mestu. Otroci so odnašali po en kos, žene pa so si ž njo trpale obleko. Kmalu je imel vsakdo pred nogami kup m uniči je, začela se je bitka s kamenjem. (Dalj« prihodnji«.) Jan Hankart: STRAH Naneslo je, da se je vesela družba krog vrča z zelenkasto rumenim vinom razgovorila o strahu. Neki so bili mnenja, da je ta občutek zaničevanja vreden in da bi se ga vsak pravi mož moral sramovati. V nastali prepir je poaegel upokojeni polkovnik lMstor, ki je bil ves čas tetfn razgovora molčal in kadil svojo cigaro. — Gos pod j», — >♦» dejal,--vi torej prepuščate strah negod-nim, otrokom, slabotnim ženskam in babjekom. Jaz pa mislim. da je *trah nekaj čisto pri- korak bati za svoj obstanek. Razum je to čustvo naknadno zasledoval do vzroka in spoznal, da je bil ta dostikrat malenkosten, celo ničev. Zato se je strahu začel sramovati in ga je za-tlačeval ter oviral na razne načine, često na račun odkritosti. Strah pa je vsakega človeka, tega bolj, onega manj. Da je razum tisti, ki |>opravlja strah in ga znižuje na odnosno mero, temu je dokaz v strahu primitivnih, neizobraženih ljudi, ki je prav blazen, pa tudi v strahu ljudi, katerih .čustvovanj 4- je močnejše ko njih razum,, n. pr. ženak in otrok. Puhnil je dim cigare pred se, nevede je tudi prijel za kupico ter napravil nekaj požirkov. Po- moje Življenje, ampak da je šlo za življenje drugega človeka, vsaj v mojih mislih. Tudi jaz sem bil nekoč mlad in vroče krvi, lahko mi verjamete! — Pri teh besedah si je s staro privajeno kretnjo konjeniškega oficirja podjetno zavihal sive brke. — Takrat sem bil v večji garniziji na Ogrskem. Naravno je bilo, da sem se gibal največ v družbi svojih številnih tovarišev in njih družin. In tu sem se seznanil z lepo, ognjevito ženo nekega svojega tovšriša. Oba sva bita mlada in nespametna. njen mož precej starejši od nje, nekoliko redkih besed in o-soren — in tako se ne smete čuditi, da sva se zagledala drug v drugega. I*pa je bila ta ljubezen tem bolj. ker je bila dolgo čaaa tajna. Naposled pa se je v naši wroku st I'm h ? I to j it česar ne «ploh ne |h>/h govore t elo o atrabu pt niem sploh, rakaj L na »arnu velika i.ev no*t p» je «amo \ \ iliihi dremlje vsem čuv*tvo ne« ar no-1 i ti, l»og v«*, od kater« je del n»kr praduše. Mvn rodov, ki so >i\ l»i «*d* nami iti •**- nu» rodnega, «ploAno človeškega. Za to t ra tudi ni treba sramovati, tem pa je zamišljen nadaheval. Ali niste nikdar o»», *t li, da v«* — M» ni ni «ram «trahu. Več- _ je vi nenadom., brez krat nem >e doživel pošten *trah. 'družbi vindar začelo šušljatiTdi pra\ejra. namrei ru^mlj.vega ta^o n pr. ko «em s strelom v sva si s tovariševo ženo več ko "e.VH«, de < me i in nogi ležal v Galiciji v s«mo prijateljski naklonjena. . - ne-1 gozdu in mi je ruski vojak že; Nj#n mn¿ sicer o tem ni zvedel ki pran;., temu Zla \>ki „stavil nv«»J dolgi bftjomt na ničesar - navadno je tako - ■ pral. V «adnjem trenutku j. *po- ¡drugače bi brez dvoma prišlo do dvoboja, pač p« so te govorice, prišle kofoandantu na uho In ta 1 aj mi je šlo za *ivlje-ljr hoteč preprečiti grozečo afe- » . . .. P* nI*'m tako ro. predlagal višjemu poveljstvu I o«i. tudi pred ru*kim bajonetom l'o ne, kakor mkoe kot mlad uv-n.kv^ nekem *kom praznem k o-(prav — to uvidevam dane« leti« pati«k<-m hotelu. Poudarit v» ik ram. da takrat ni v d /i\l|e- I je je e-♦•«t, vnr* » Ne* ;e edm «no iî»m presni. To znal. da sem ramen in «e n« rem braniti Ta <»trnh > b ; ira viti nje* Nikdar m mojo premestitev — po alulbeni a*t-- pol noma — toda takrat nem bil i zaradi tega ve» be*en m i<>- sten hkratu. Taka je bila tudi — moja — no —- moja izvoljenim (ime vas ne more zanimati), morda še celo bolj jezna ko jaz, ker ni mogla razumeti, da naju hočejo ločiti, ko je vendar bila ostala svojemu možu zvesta. To poslednje dejstvo je izbilo sodu dno: če sva že kaznovana, naj ne bo kazen naložena brez tehtnega vzroka. In tako sva za slovo dogovorila sestanek v znanem kopališkem kraju ob nekem jezeru. Mnenja «ate brezdvomno, da je bilo najino početje predrzno. (Ljubavni sestanek v znanem kopališču pred očmi javnosti! Pa ni bilo tako, saj je bila takrat zima, kopališče zapuščeno in hoteli skoro vsi prazni. Opa-pazovalcev-znancev se nama torej ni bilo bati. Jaz sem itak moral potovati po progi mimo jezera, moja nesr^na i z volj en ka se je pa po ovinkih na skrivnem pripeljala od druge strani. Odprt je bil samo en hotel srednje velikosti, «koro povsem prazen. Tu sva se nastanila in tu sva pre-bdela noč slovesa. Morda sodite, da moje početje ni bilo kavalirsko, da sem zlorabljal zaupanje stanovskega tovariša. Danes mislim tudi tako, toda takrat je bilo moje čuvatvo silnejše ko razum — na drugi strani je bilo Še huje — na povrh še uŽaljenost in obup zaradi nenadne, neutemeljene premestitve! Saj sva tisto zimsko noč v praznem hotelu tudi mnogo govorila o najini bodočnosti: da pustim častniško kariero, si poiščem še prej drugo službo — ona se loči od moža — potem se pa vzameva. Hudih zaprek nisva videla na najini nadaljnji življenjski poti. Mnogo je bilo solz in obupnih besed, mnogo priseg in obljub! Soba je bila slabo kurjena in hladna. Vso noč je butal jug v okna, dveri so škripale in klopotale. Na jezeru se je lomil led pod pritiskom vetra in narasle vode. Vsak trenutek je počilo zamolklo, kakor da streljajo v daljavi topovi. Bila je noč sladkosti in rahle groze hkratu. £*roti jutru se je vihar polegel in* oba sva trdno zaspala. Takrat se mi je v duši prebudila bojazen, ki je bila*že ves čas podzavestno dremala v meni, in sanjalo se mi je, da je njen soprog odkril zvijačo, da je iztak-nil najino skrivališče in da me kliče. Ves poten sem se zbudil. Hladno zimsko jutro je zrlo ako* zi okno — povsod vae tiho — v sosednji postelji spi mirno moja bodoča žena — sanjalo se mi je samo, hvala bogu! — Toda čuj! ~ To pa ni bila sanja! Pa vendar več ne spim! Res je: nek4p me kliče! — Saj čujem od časa do časa klic: Pistor! — In klic prihaja bliže! To je glas mojega tovariša, moža žene kraj mene! — Išče mene in njo! — Planem iz postelje. Pri tem zbudim njo. Z grozo v očeh posluša zdaj z menoj klic, ki je vedno bliže. Najti naju ne sme! Skočim v kot, kjer je slonela moja sablja, odklenem dveri in stopim v mrzlo predsobo, odkoder so držala vrata na hodnik! — On ve, da sva tu — toda najti je ne sme! — Takrat, ko sem z golo sabljo v roki stal v mrzlem zimskem jutru na ka-menltlh tleh predsobe, sem vedel samo to, da ga moram ubiti. Ubiti nedolžnega tovariša, branilca svoje časti! Kaj bi bilo potem, me v tistem trenutku ni brigalo nič. In tedaj se me je polotil takšen strah, kakor nikdar v življenju, ne poprej in ne pozneje — niti v trenutku smrtne nevarnosti ne! Mrzel pot me je polival, drhtel sem po vsem telesu in slišal sem, kako divje razbija srce in kako mi drgetajo zobje. Klie je «daj M *r*tato bHztt, klic: Pistor! — Zdelo «e mi je, da «e je maščevalec ustavil v bližini, pri sosednih vratih in da prisluškuje. Se nekaj korakov— in potem ... \ ' Potem pa je stopil na hodnik pred vrata, za katerimi sem trepetal v več ko smrtnem strahu« debel goapod v civilu in zakli-cal: Pišta! — Takoj na to se mu je odzval z drugega konca hodnika drug glas: Tu sem. gospod! Jih le neseni! — In videl sem nekaj trenutkov pozneje, kako je hotelski sluga, nesrečni Pišta ali Štefan, izročil debelemu gospodu lepo pološčene čevlje, rekoč: Pravkar sem vas hotel zbuditi — do vlaka je še pol ur» časa. — Dobro, dobro, — j* za-godrnjal gospod, — potem (ta moja ura uhaja in jaz sem se že bal, da ga zamudim. — In gospod je bil v copatah. Nobeden izmed dvojice na hodniku — trgovskega potnika in sluge — ni videl brezdvomno bledega obraza za zastorom, obraza, na katerem se je še moral zrcaliti boj med strahom in čustvom odrešenja. Neslišno sem »e umaknil in zaprl sobne dveri za seboj. Tu je sedela moja golobica v postelji še smrtno bleda in vsa trda od strahu—jaz pa sem trepetal huje ko prej. Drhtel «em kakor šiba na vodi, ko sem ji v raztrganih stavkih pojasnil najino resno-smešno zmoto, drhtel še tudi v njenem toplem, tolažilnem objemu. In potem? — Potem sva se smejala, smejala iz vsega srca, sebi, drug drugemu, debelemu potniku v copatah in zaspanemu Pišti. Bil je to sm£h sreče, svobode, odrešenja. Zunaj se je v zimskem solncu bleščala nemirna jezerska gladina. Kakor so se podili še vedno po njej grivasti valovi, ki jih je bil zbudil nočni jug, in premetavali zelene ledene plošče, tako je pod najinim smehom še vedno drhtel strah preteklih minut. Nato sva se ločila — dolgo je bilb slovo — in vsak se je odpeljal na svojo stran s svojim težkim mladim srcem. Vidite, to je bil moj najhujši, moj nastrašnejši strah. Porodil se je bil iz nečesa, kar je potnikov zaskrbljeni klic povečalo v klic maščevalca — iz slabe vesti. o Polkovnik si je spet prižgal cigaro, ki mu je bila ugasnila med živahnim pripovedovanjem, največji radovednež omizja pa je vprašal: — Kaj pa je bilo z ločitvijo — s poroko? ---Nič, — je odvrnil* stari čaatnik za oblakom dima. — Nekaj pisem je še poromalo med nama sem in tja, pa vedno^nanj jih je bilo, vedno redkeje so prihajala in potem nič več. Bog ve, zakaj ne. TOIttK, 13. Nov Sluiba, drugi kra]T3 u Btrah zimskem » SMEH o jutro hoče Janez »a spet cediti sli,,, ub . n* Kos. Pogleda ,kozi zagleda - nič. Nk, - -vice in skrbno ( In to je napravil 8 « Mbmi Muki, vražji ma<*| Tri dni nato sreča J^ l>a«a znanca in mu pove lostno iatorijo. Moža i treslo v dno srca. Soéu je vprašal: "No, in kaj ste imeli za veliko noč? Ali ste j* go gos?" J ' "Ne, isto!" "Kako pa to?" "Mačka smo požrli!" * Trije Škot je so šli na | kjer je bilo že naprej jJ da ne bo vstopnine. Proti polnoči pa so za^ diti po dvorani deklet«] rati prostovoljne prigj* kritje stroškov. Vsakdo! rinil bankovec. » Tedaj se je eden izme tov onesvestil. Ko sta njegova tovariš dela, sta ga hitro pobi odnesla iz dvorane. — »rmTTTT^f»—1 WwesDEM OFFICE Bn.-«:M A. M. U I II f, \ ' * *•<• H«rrUwi 1711 Consistently Lov Prid, NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencije se lahko naroči nt Uit Promti šteje eden, dva, tri, «tiri ali pet članoT Is ene druiin« k eni „irof.1 Prosveta stane ta vse enako, a« člane «U neflsne $6.00 za eno leta nino. Ker pa ¿lani Še plačajo pri asesmentn $1.20 sa tednik, m ju »teje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da Je llnt predrif 8. N. P. J. List Prosveta Je vaia lastnina in fotovo Je v vsaki druiii ki bi rad čita! Ust vsak dna. Cena listo Prosreu Je: Zs Cicero in Chitago J«.. 1 tednik in............. 2 tednika in............ 3 tednike in............ 4 tednike in........... 5 tednikov in........... ........$9.00 Za Zdmž. države In Kanado $0.00 1 tednik hi................4.80 2 tednika In............... $.00 S tednike in............... 2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov in............. nič Za Evropo Je. Izpolnite spodnji kapon, priložite potrebno vsoto denarja ili Order ▼ pismn In st naroČite Prosveto, list, Id Je vsšs lastnina. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh člsnov prenehs biti flu sli če se preseli proč od družine in bo ishtevsl asm avoj list tedn moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na Prosveto, to takoj namaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo datum za to vsoto naročniku. PROSVETA, 8NPJ, 2057 So. Lawndale Ave. Chicago, III. Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto $....... t) Ime............... Ustavite tednik in ga pripiiite k moji nsročnini od «ledjih ¿las družine: 4) .................. No* naračniV.........................star naročnik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajocajj Tiska vabila za veaelice in shode, vizitnice, H knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvii slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jeziku in < VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU S.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje voditvo tiskarni Cene smerne, nnijako delo prrt Trt« Pilite po Informacij« n» S.N.P.J. PRINTER 2657-69 SO. LAWNDALE AVI*< F Telefon Rockwtll 4904 CHICAGO. IU- Tam se doke na *1> todi vsa sit®»*