&t. 81 , V Gorici, . HMlImJ__..... v torek dne 19. julija 1910. Tečaj HL. Izhaja trikratna teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne; ter stane po pošti prejernana ali v Gorici na dom posiljana : vse leto . . 15 K % » . . 10 „ Vs ¦„ . . 5„ Posamične številke stanejo 10 vin. . ^V "Gorici: se, prodaja** SoSajL, vt4 ' vseh 'totfatSAf&h-.*"' * • :«'; " | ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščansjiem' in dvakrat v letu „ Vozni red že« leznic, paraikovin poštnih zm\ Ha naroČila brez doposlane na* ročuine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrič, Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. ITpravništvo se nahaja v Gosposki ulici jjt. 7 v I. nadstr. ha levo "v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstahi če tiskanoMcrat 6 vin., 2-krat ,14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spjsi. v uredniškem delu 30 vin. vrsta;'-^<Ža obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako- odgovornost. * Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tatofon it. 83. „Gor. Tiskamo" A. GabrŠček (odgbv. J. Fabčič) tiska in zal. Kobilice in klerikalci. V uredništvu ^Gorice« pridno iabri-eirajo dopise s Krasa«, pred katere postavljajo naslov -Kobilice na Krasu«. Možje so v stiskah. Tako lepo so napovedovali akcijo za pokončevanje kobilic po Krasil tiidi za lete šnje leto, v deželnem zboru je povdarjal vrli poslanec Stepau-čič. kako je potrebna ta akcija, deželni zbor je votirai svoto 17.000 K, rekli so, da da vlada potrebno svoto, da je to že gotovo, s kratka: (»bljubili so tako akcijo,da pokončajo letos vse kobilice po Krasu, za; kar bi bili Kraševei prav iz dna srca hvaležni klerikalcem. Pisarili so potem, da so Kraševei res že kar naprej hvaležni Stepaučiču za vse, kar je dobrega storil. Kraševei so pričakovali napovedane akcije proti kobilicam — pa ni bilo nič. ---Popraševali šopa so dobili dvoumne -odgovore ali pa sploh nobenega. Klerikalci so začeli pisati, da ni kobilic___ nazadnje j pa. da letos se omeji akcija glede kobilic , na purane, ali tako, da tudi ni gotovo, če { dobijo Kraševei kak vinar za purane. Nesramno norčevanje s Kraševei! Poglejmo po vrsti, kako so jih imeli za norca. Poslanec Stepančič je imel v deželnem zboru meseca febrtivarija t. 1. govor glede boja proti kobilicam na Krasu, katerega je priobčila tudi »Gorica*. V štev. 14. -Gorice« z dne 19. febr. t. I. čitamo iz govora dr. Stepančiča: Razpravljajoč o akciji glede boja proti kobilicam za leto 19U>. sklenilo se je. da se morajo iste tudi letos na poprej navedene štiri načine Dokončevati, da bo pa potrebno podučevati ljudstvo na konferencah in potom tiska, da se prepriča, da brez pomoči zasebnikov ne bo mogoče uničiti škodlivega mrčesa. Tozadevni stroški prevdarili so se na 70.000 K, od kojih naj bi se porabilo za nakup puranov 10. fHMi K, ostali znesek pa za pokončava- nje kobilic posebno na način direktnega loveuja in usmrtenja. V tem zadnjem oziru obrnil se je uže deželni odbor na dež. šolski svet v Trstu s prošnjo, naj potrebno odredi, da bi pomagala šolska mladež pod vodstvom učiteljev uže meseca aprila in najkasneje meseca maja pri dotičnej akciji. ; Kar se tiče pokritja prevdurjenega stroška 70.000 K, izjavila sta odposlanca c. kr. namestništva, naj bi dala dežela na. razpolago organe deželne kmetijske šole in naj bi prispevala s 25'/, ; t. j, najmanj's zneskom 17.500 K. prizadete občine pa z I5f/', t. j. najmanj s zneskom 10.000 K, in ostali znesek, 42.000 K naj bi dala država. V tem smislu stavil je tudi deželni odbor svoj predlog visokemu deželnemu zboru: Finančni odsek je pa, pojasnivši mu žalostni položaj prizadetih občin, prišel do prepričanja, da nikakor ne gre, da bi morale kaj prispevati tudi prizadete občine same, kajti ne glede na to, da so te občine itak uže preobložene z dokladami za bolniške stroške, /a šolske in cestne stroške in da ne morejo kriti niti lastnih potrebščin, bi bilo potem za nje, ker so itak po kobiicah oškodovane in ker se jim hoče ravno zaradi tega pomagati, iz lahko umevnih razlogov, zelo problematičnega pomena. Finančni odsek si je predočil-pa še tudi dejstvo, da bi bil poziv na prizadete občine iz pop red navedenih razlogov nedvomno brezuspešen, kajti one bi gotovo odgovorile jeduostavno z »non possu-mus«, in ker bi mora! obvelja i tudi ta pravniški izrek »ad iinpossibiha nemo te-netur« - zaspala bi, vsled tega od vlade zahtevanega in od prizadetih občin ne izpolnjenega pogoja, t& ne samo za Kras, ampak tudi za Vipavsko dolino in Furlansko ravan važna akcija, oduosno v najugodnejšem slučaju bi ista zakasnela. To pa je hotel finančni odsek, kojecu je na tem ležeče, da se akcija na vsak način in sicer pravočasno vrši, preprečiti in zaradi tega je črtal oni nevarni »junetim« iz predloga, naj c. kr. vlada prevzame strošek ne le 42.000 K nego 52.000 K.« Vidite, tako je govoril posl. Stepančič v deželnem zboru. Povdarjal je mož, da se morajo kobilice tudi letos pokončevati..... šolska mladež naj bi pomagala uže meseca aprila in najkasneje meseca maja..... akcijo imenuje važno ne samo za Kras, ampak tudi za Vipavsko dolino tn Furlansko ravan ....... Povdarjal je, da je finančnemu odseku na tem ležeče, da se akcija na vsak način in sicer pravoča-sno vrši. l*o tem govoru in po sprejetem predlogu v zbornici je bilo torej pričakovati, da se izvrši letos na opisani način boj proti kobilicam. Klerikalci so se bahali s tem, slavo peli Stepančičti ter kazali Kraševcem: mi, krščanski poslanci. Vaši pravi dobrotniki, Vam bomo pomagali. Pa kaj se je zgodilo? (Pride še.) DOPISI. Iz tolminskega okraja. S Tolminskega. --- (Mesto k a teli e t a v T o 1 m i n u.) V predzadnji »Gorici* smo čitali razpis mesta kateheta v Tolminu. Prizadevanje tol. dekana po u-stanovitvi tega nepotrebnega mesta datira že v leto 1892. Dolgo vrsto let se tedaj vleče to katehetsko prašanje na Tolminskem. Ker je zadeva javna in zaenkrat rešena vsio-1 ministerske razsodbe, zato jo podamo javnosti v presojo. Hiti o potem, ko je zadobila tako-imenovana katehetska postava z dne 28. tebruvarja 1890. postavno moč, je naprosil tolminski dekan za ustanovitev mesta kateheta v Tolminu. Oprl je svojo prošnjo ¦na razloge, ki so ničevi, ki govore po in-dolenci tolminskega '' (tržanskega) duše-brižništva. Tedanji okr. šol. svet v kate- rem so sedeli trezni, možje, sevuia drugega pol. naziranja od sedanjih deželno-odborskih delegitancev, so prošnjo krat-komalo odbili. JVUnisterstvo za uk in bogočastje je tozadevni >rekurs odbilo ter ni naprtilo ubogemu okraju, kateri je bil še ob istem času aktiven,, novih nepotrebnih naklad. Še enkrat je poskušal tol. dekan srečo in se. poganjal za ustanovitev tega mesta — pa zaman. Ta zadeva je za nekaj let zaspala. — Lansko leto je zadevo pbgrel knezoškofij-ski ordinarjat, kateri je vložil na okr. šol. svet dolgo nemško klobaso (ali ga vidite Cerkljaua) ter zahteval za Tolmin in okoiičanske šole sistemiziranje mesta kateheta v Tolminu. Ožji okr. šol. svet je z večino glasov ugodil prošnji (proti sta glasovala samo učiteljska zastopnika). Pomnoženi okr. Š. svet pa je prošnjo za ustanovitev mestu odbil iz razlogov, katere je na dolgo in široko utemeljeval ud And. Vrtovec. Povdarjal je, da ima okr. šol. svet tolminski 500.000 K (.pol milijona kron) dolga, da imamo za poučevanje veronauka na oko-ličanskih šolah usposobljene učitelje, da razlogi, katere navaja ordinarjat oz. tol. dekan, namreč preobloženje -z'fzvrševa-njem stanov, dolžnosti ne drže, Če pomislimo, da stika kaplan Tomšič po ofcoličan-skili vaseh ter snuje društva, koja delajo razdor in razpor v vasi, neti sovraštvo med sosedi, ter ščuva poprej mirite va-ščane enega proti drugemu. Dež. šol. svet je prošnjo podpiral ter vso zadevo v smislu postave predložil ministerstvi: za uk in bogočastje v razsodbo. Ministerstvo je zaukazalo ustanovitev mesta kateheta in uvrstitev istega v II. plač. razred za učiteljstvo. Pomnoženi okr. šol. svet je sklenil pritožbo proti razsodbi mrnisterstva na upravno sodišče. Če bo imel c. kr. okr. šol. svet vna-dalje kakih 2400 K novih davkov, zahvaliti se morajo davkoplačevalci" v I. vrsti bivšemu tolminskemu okr. glavarju Prin-zigu poročevalcu dež. šol. sveta, kateri Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Inles Verne. — Prevel 0. J. (Dalje). V soboto zjutraj se je pričela neizmerna ledena ravan vidno spreminjati; valovito ledovje, tu in tam vzvišen prostor in pogosti griči so kazali, da se vrši hud pritisk na led; najbrže je kaka celina povzročala valovita tla brez vsega reda. Ledene gruče iz sladke vode so postajale vedno pogosteje in večje ter naznanjale bližajoče se obrežje. V neveliki oddaljenosti je torej morala biti nova suha zemlja in doktor je ves gorel hrepenenja, da obogati zemljevid severne obie. Ni si mogoč misliti radosti, ko človek določuje lego novih obrežij m jih zaznamuje s svojim svinčnikom; to je bil doktorjev cilj, če je bil Hatterasov, stopiti s svojo nogo na tečaj, in že naprej se je veselil, ko je mislil na imena, s katerimi bo krstil morja, prelive, zalive in najmanjše zajede nove celine. Gotovo v tem slavnem imeniku ne bo pozabil ne svojih sopotnikov, ne svojih prijateljev, ne Njenega milostnega veličanstva,« ne kralieve družine, in tudi ne samega sebe in že je z veliko zadovoljnostjo gledal v duhu neki rt »Clawbonny«. Cel dan so mu rojile te misli po glavi. Zvečer so se po navadi utaborili in vrstoma so potem stražili in prenočili tako blizu nepoznane celine. Ko se drugo jutro, v nedeljo, pošteno nazajtrkujejo medvedovih tac, se potniki zopet napote proti severu. malo se nagibajoč proti zahodu. Pot 'e postala težavnejša, a so jo še vseeno urno pobirali. Altamont je z nekako r.ir-zlično napetostjo opazoval z vrh sani in tudi njegovih potnikov se je nehotee pototil nemir. Zadnje solnčno opazovanje je pokazalo natančno 83" 51 širino in 120° 15' dolžine. To je bila lega ladje po Amerikančevi trditvi. Tega dne se je imelo torej rešiti vprašanje o življenju aH smrti. Okrog dveh popoldne se Altamont hipoma vzravna po koncu, ustavi z glasnim krikom malo karavano, pokaže s prstom na bel kup, ki bi ga bilo vsako drugo oko zamenjalo z bliži Mi ledenimi gorami, in na vso moč vzklikne: »Porpoise!.; VI. Porpoise. Dne 24. marca je bila cvetna nedelja, slovesen praznik, na katerem so pota in c- sit južno evropskih vasi in mest potresena s cvetjem in listjem, na katerem done zvonovi in se zrak napolnjuje z dišečim vonjem. A kaka žalost in tihota je vladala v tej zapuščeni po-krajiui! Le kruti, oster veter, nobenega suhega lističa in niti bilke travice ne! In vendar je bila ta nedella dan veselja tudi za naše potnike, kajti bližali so se svoji zakladnici živil, katerih primanjkljaj bi jih bil obsodil k bližnji smrti. Pospešili so korake, psi so močno vlekli in Duk je zadovoljno lajal; kmalu je .prišla"mala karavana'do. ame-rikanske ladje, Porpoise je bil popolnoma zakopan pod snegom; niti jamborov, niti vrvja ni bilo opaziti na njem; vse-.se je bilo polomilo, ko se je ladja razbila. Tičala je med skalami, ki se niso nič videle. Vsled silovitega sunka se je bila prevrnila in je ležala po strani, in ker je bil notranji prostor ves ti-irt, ni nudila nič kaj uporabnega stanovanja. O vsem tem so se prepričali kapitan, doktor in Johnson, ki> so prodrli, seveda ne brez truda, v notranjščino iadje; odmetati so morali prej več kot petnajst črevljev debelo plast ledu, da so prišli do velike zakladnice; na splošno veselje so opazili, da so živali prizanesle dragocenim zakladom živil, dasi je bilo okrog po ravnini vse polno sledi. »Da bomo imeli le dovolj goriva in živil, za stanovanje se mi ta podrtija ne zdi nič kaj uporabna,« reče Johnson. , J? \*'-\ »No, bomo pa iz snega zgradili hišo,« odgovori Hatteras; »na suhem si uredimo stanovanje kar najbolj mogoče ugodno.« • Seveda,« pritrjuje doktor; »a ne hitimo in uredimo stvar dobro; za silo že. prebijemo nekaj časa v lav ^d-tem pa hišo trpežno sezidamo, ki bo.nas varova.* *,»ed mrazom in zvermi. Jaz hočem biti stavbinski mojster in videli me boste kmalu pri delu.« •'''••"'¦¦ »Jaz, ne--dvomim o vaši zmožnosti, gospod'Clawbon-ny,« de Johnson, »a za sedaj si uravnajmo tu, kolikor se da, in preiščimo, kaj ]adja vse brani. Žalibog ne vidim ne šalupe, ne čolna in te podrtije se mi zde preslabe, da bi iz njih naredili kako ladjico.« »Kdo ve?«odvrne doktor, »pride čas in pride "posvetovanje, pa se vse naredi. A sedaj Sene gre za vožnjo, ampak d* ^e ustvari trpežno stanovališče. Jaz torej predlagam, da se. sedaj ne kuje drugih načrtov: vse ob svojem času.« • ._ ¦'*'' je naprtil že do grla zadolženemu okraju nove in nepotrebne stroške. Ko se je šlo za pridobitev državne podpore, sta dva gospoda igrala popolnoma drugo ulo-go.. Odtegnila sta svoje sodelovanje čeprav je naloga vsakega glavarja skrbeti za blagostanje svojega okraja. »v, Luc?ja. — Dne 17. t. m. se je vto-pila v Idrijci kopajoča se letovičarka iz Trsta. Kakor smo doznali, je absolvirala licej v Trstu. Vse iskanje je dosedaj ostalo brezuspešno. Imenuje se Lozer. Iz ajdouskega okraja. Iz Rlhemberga, dne 17. julija 1910. (Prišla sta srečno nazaj. — Nagrada je splavala po vodi.) Ona dva nunca, ki sta se bila zgubila sta se samovoljno zopet vrnila. V proslavo srečne vrnitve so bile v nedeljo, dne 10. t. m. razobešene zastave na vse Štiri strani zvonika. Precej po vrnitvi sta se držala jako mirno ter nista našla najmanje oprostilne besede, kam in kako sta se izgubila. No, starejši se še sedaj drži mirno in sicer najbrže radi tega, ker je bil »g o I i slučaj* (kakor za časa veselice v Kasovljah), da nam je vničila ravno ob Času njune odsotnosti toča najmanj 60% vsega pridelka. Mlajšemu pa je pričelo srce že biti v nadi, da ne bode letos več pobiral mošta v Rihembergu. Pri današnji pridigi je vdrihal po napred-njakih in tako poniževal sv. Urna, kakor bi bil ta starešina v Pavličevem županstvu. Rekel je, da oni (nunci) niso siljeni držati večernice na dan sv. Urha. — To jemljemo na znanje z uljudno opazko, da Vas mi sploh k temu ne silimo, prepovedujemo si pa, da stotine nas vodite za nos. Mi smo bili do sedaj verni in verovali bo-demo še naprej, a Brezavšček in Stran car sta zgubila zaupanje .pri nas. V cerkvi Vam ne bodemo odgovarjali, ker nam to zabranuje zakon; nikakor si pa ne verujte, da nam bodete tudi zunaj cerkve jezik zavezali — tega pa ne! Eden, ki je čakal večernico. Šmarje-pri Ajdovščini. — (Klerikalne 1 a ž i.) Ze zopet se je oglasil v -Prismojencu« znani dopisnik iz Šmarij, kateri se hvali kako je bil župnik oproščen kazni pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici zaradi žaljenja časti v tukajšnji iarni cerkvi proti Kristjanu Živcu. Dokler je bila še veljavna sodba c. kr. sodnije Ajdovske, je znani dopisnik molčal kakor tat v podstrešju ter si ni upal poročati javnosti, sedaj pa udriha po Živou, kakor kak ogrski konjski pomagač .po ubogem živinčetu. Navaja namreč v »Prim. L.« z dne 14. julija 1910. št. 28., da se Je vršila hišna preiskava od strani orožništva iz Rihen-berga ter da je bil vspeh velikanski. Sedaj se vas pa vpraša, ni li dovoljero imeti več kg kave .pri hiši, vpraša se vas tudi, kakšne suknje ukradene se je vdobik) pri preiskavi? Nadalje se vas vpraša, deka-žite, kje in na kateri gmajni in v katerem mlinu so se pekle kokoši in klobase? In tudi kokoši od g. nadučitelja Kavsa so jih liberalčki in liberalke pojedle po vašej vsegavednosti, zakaj jih ipa ne naznanite c. kr. sodniji? To vam je dobro znano, da po vašem mnenju je, da kdor z vami ne pobira, raztresa. Svojih podvržencev pa ne vidite, g. dopisnik; kako je s tatvino, ker jih je, tudi več takih vmes, ki niso bili več let pri velikonočni spovedi, menda ravno zaradi tatvine, cerkev, vidijo Je od zunaj. V drugem dopisu opisuje točo, katera je bila dne 5. t. m. veliko škode napravila, toda nazadnje se more nehati, ne da bi ne imenoval liberalcev, ter pravi: Posvečujte gospodov dan kakor gre, ne pa kakor pravi liberalec, da njemu ne more »falit« To pa velja ravno g. dopisniku in njegovemu kompanjonu nekemu Lukotu iz Velikih Zabeli. Družba sv. Cirila in Metoda. Za Primorski paviljon v Ljubljani je darovala podružnica v Dornbergu: Rodbina Bizjakova 6 steklenic rizlinga. Mrev-Ije Tabor 4 steklenice belega, Čotar Josip 1 steklenico belega n., Mrevlje št. 16. 2 steklenici moškata, Mrevlje št. 28 2 steklenici refoška, Ivan Plahuta 1 steklenico malvazije, Cotič Štefan št. 36 1 steklenico n. belega. Pavlica Josip št. 32 2 steklenici n. belega, Josip Harej 1 steklenico črnega n., Ig. Harej 9 1 s. n. črnega, Vin-cenc Šinigoj 4 st. nov. belega, g. Budin 6 steklenic belega n„ g. Križman naduči-telj 3 steklenice refoška in eno steklenico tropinovca, g. Alojzij Luznik 2 stek. rizlinga. Rodbina Bizjakova je darovala 600 kosov .peciva, g. Zniderčič Rudolf pa koš breskev. — Poleg tega se je nabralo 25 K 10 v. v denarju, ter se odposlalo glavnemu vodstvu v Ljubljano. — Bog plati vsem dobrotnikom! Za družbo sv. C. in M. se je nabralo v protest »Slovenčevi« Cirilmetodariji K 5.— v groiovi gostilni v Št. Petru pri veselem omizju. Vsem podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda v uvaževanje. — Družba je izdala za petindvajsetletni jubilej knjigo: »Pogled na prvo četrtletje«. Knjiga kaže sliko razvoja in delovanja dražbe sv. C. in M. od ustanovitve do danes. Vsak rodoljub si mora to knjigo nabaviti. Cena ji je 1 K. — Naroča se v družb, pisarni in pri vseh slovenskih knjigarnah. Pisarna družbe sv. C. in IVI. ima v zalogi tudi jubilejne razglednice in jubilejni nar. kolek. Vse podružnice prosimo, da blagovolijo vzlasti ob priliki veselic jubilejno blago razpečavati. Žirovnikovih narodnih pesmi IV. zvezek je izšel ter se dobiva po vseh narodnih knjigarnah, kakor tudi pri upravništvu Slov. Branika v Ljubljani. Pesmi m treba hvaliti, ker že ime Žirovnik zadostuje, — Zbirka obsega 30 narodnih pesmi za štiri enake glasove. Knjižica je vezana v platno ima žepno obliko, dober papir in razločen tisk. Cena 1 K. Pevci in pevska društva sezite po knjižici, dokler jo je kaj v zalogi. Čisti dobiček pripade družbi sv. Cirila in Metoda. Domače vesti. Umri je v Škofjiloki na Gorenjskem naš rojak Ivan Špacapan. »Gorenjec« 6. t. m. piše med »Loškimi novicami« o pokojniku fco-le: »V sredo zjutraj smo pokopali vrlega starološkega naprednjaka, zidarja Ivana Špacapana. Rodom je bil z Goriškega ter si je s svojo pridno .tjo in poštenostjo pridobil toliko, da si je v Stari Loki postavil svoj novi dom. Radi njegovega odločno naprednega mišljenja so ga klerikalci sovražili, a mož je ostal trden kot skala, ker ni prodajal svojega značaja za klerikalna korita. Ko pa je rajni Špacapan pristopil k loškemu Sokolu in se je na par izletih oblekel v sokolski kroj, so prifarški klerikalci zbesneli ter ga pred par tedni napadli v »Domoljubu«. Zdaj se jim je za vedno umaknil. Njegovi zvesti tovariši in bratje Sokoli, za katere je bil unet, kakor malokdo, so mu izkazali zadnjo čast ter ga spremili na njegovo zadnjo zemeljsko pot. V miru počivaj, dragi brat!« Umrl je v Gorici general kavalerije Pr. List« je obljubil, da začne tudi on pisati o učiteljstvu. Odločil se je težko in nerad; a stori to iz ljubezni in spošovanja do prevzvišenega učiteljskega stanu. Gre se tu za krščansko življenje in prepričanje, to je za največe svetinje našega ljudstva. Dasi je »Prismojenec« še v vsaki št. mesaril kakega učitelja in šolo, vendar se drži, kakor cU: to šele zdaj prav prične. — Vidi namreč, da sveta in popolna moža Brecelj in Kremžar pod patronanco duhovnika dr. Srebrniča sta začela z najve-čim bobnom in pločevino razsajati in da sta e d i n o proti učiteljstvu vsta-lioviia celo list, ki je obenem konkurent »Frismojencu«. Zato pa naj tudi ta poslednji piše poslej edino in samo proti učiteljstvu in sicer v najstrupenejšem tonu. Kuretina se boji dihurja, učiteljstvo pa trepeče pred Breclji in farovškim bičem, ki hoče opletati po grešnih hrbtih u-čiteljskih. Danes ni menda noben drugi stan grešen nego samo učiteljski. Zato pa, kdor vtegue, naj lopne po ti »sodrgi«; naj lopne tiin bolj in sicer prav krščanski: z nožem v srce! Učiteljstvo mora služiti farovžu in ljudstvu ne odpirati oči. ampak zamazo- vati; skratka: učitelj ne sme biti pravi učitelj! . Ni mož. kdor za kak priboljšek oseb- I nega pomena, za skledo leče proda mošt- »To je modro,« veli Katteras; »pričnimo kar„ najhitreje.« I Vsi trije zapuste ladjo in se vrnejo k sanem ier povedo svoje misli Beilu in Amerikancu; Bel! je bil koj pripravljen iti na delo, Amerikanec pa je zmajeval z glavo, da se ne da z njegovo ladjo nič opraviti. A ker bi bilo prazno, se sedaj o tem dalje razgovarjaii, se kar poprimejo sklepa, da se začasno ustanove na.Porpoisu, med tem pa postavijo obširno stanovališče na bregu. Ob štirih popoldne so bili potniki za silo pod razdrtim krovom; iz tramovja in odlomkov jamborov je Bell naredil skoro popolnoma ravna tla; tja so potem prenesli od mraza strjeno opravo šotora, ki se je pri peči kmalu ogrela in postala voljna. Tudi Altamont se je spravil, na doktorja se opiraje, v kotiček, ki je bi! zanj pripravljen, Ko jejstopil s svojo nogo na ladjo, se je nekako zadovoljno oddahnil, ikar se orožničarju ni zedlo nič kaj veselo znamenje. »Čuti se, da je doma in zdi se, kakor da nas vabi! si je mislil stari Johnson, Ostali del dneva se je počivalo; vreme se je jelo spreminjati in od zahoda je prihajal močan po Jako zmernih cenah. "** Mali oglasi. RaJmanJSa pristojbina stue 60 vin. Ako je oglas obšetnesjil se računa la vsako besedo 3 vin. KaJpripravnejSe inseriranje ta trgovce In obrtnike. . i Koliko je mnnjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deieli (in celo v mestu) nitiSe ne poinn, ker nikjer- ne Inaerirajo. Skoda nI majhna. Dva krojaška pomočnika ¦gg' Sarol Angeli, trgovec in krojač v Kanala. 10 kron zaslužka Naznanite po dopisnici svoj naslov tvrdki Jak. Konig, Dunaj VII./3 poštni urad < 8. nrtfia efl fol/ni meblovana soba v ulici UUlM dO IdMJJ Morelli št! 23 II. nadatr. Oglas. Podpisani cestni odbor na-* znanja, da bo ustavljen prehod čez most na okrajni cesti v Velikih Zabijali radi prenov-ljenja od dne 26. t. m. do končanega dela. Cestni odbor za ajdovski okraj v Mdlovšah, dne 14. julija 1010. S. Ci<|<>j, načelnik. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga t omejenim Jamstvom. V laatnl hiti, Gosposka ulica ftt. 7, I. nadaJr.) — Taisto* Ms 7Q, Račun poltne hranilnice št«?. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. aprila 1910. se je določilo : Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Renfcni davek plafcuje pofcjoiU*-niča sama.. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakoga*. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,^, »9 va*.^ Sčino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni delažl se obrestujejo koncem, leta 1909. s 6fc. Stanja 81. dec. 1909.: Zadružnikov i891 z deležih z» r