Shod jugoslovanskih naprednih učiteljiščnlh abiturientov in abiturientk. Ljubljana, 17. julija 1912. Dne 16. t. m. se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani impozanten shod našega naraščaja. Na shodu je bila častna številna udeležba. Bil je velikanska manifestacija naše mladine ob skropuloznih razmerah v domovini; bil je dokaz naše moči in porok naše bodočnosti. Danes lahko krepko zakličemo naprednemu učiteljstvu: Naprej, mladina je naša! Naš naraščaj je izven spon šolske discipline dal izraza svojim čuvstvom in svojemu mišljenju. Ob 9. uri dopoldne je otvoril shod tov. Rode (Ljubljana) in izvajal sledeče: Slavni zbor! Z veselicami in zabavami so se razhajali časih učiteljiščni abiturienti in abiturientke. Danes so razmere v domovini druge, in narod ne potrebuje le navdušenih in veselih mož, temveč delavcev. In v tem znatnenju otvarjam III. shod učiteljiščnih abiturientov in abiturientk. Tretjič tekom 4 Iet se že sestajajo učiteljiščni abiturienti in abiturientke v tej dvorani. V skromr^ih razmerah so se sestali prvič. Niso bila tedflj zastopana niti vsa slovenska učiteljišča m tem shodu, a intenzivnemu delu tekom let se je posrečilo, da se je lansko leto vršil II. shod učiteijiščnih abiturientov in abiturientk pod imenom — vseslovenski. In korak naprej smo stopili zopet letos, ker letos nimamo prilike pozdravljati le zastopnikov našega, slovenskega učiteljiščnega naraščaja, temveč tudi bratske hrvaške učiteljiščne abituriente, naše tovariše iz Kastva in Zagreba. (Klici: Živio!) In zdi se mi, da smo s tem stopili na ona velika tla jugoslovanskega naroda, ki ohranja naši državi obal Jadranskega morja. Naš shod je stopil na tla realnega Jugoslovanstva, zakaj gotovo je, da je realna rešitev naše jugoslovanske združitve — ne v združitvi narodnih celot, temveč v združenju stanovskih in interesnih skupin, torej v gospodarskem in kulturnem združenju. V znamenju dela se torej sestajamo danes tu. Dasi še ne v tisti veličini, v kateri se imajo vršiti taka zborovanja, vendar je častno udeležen naš zbor. Delovati pa moramo na to, da vprihodnje pripravimo slehrnega učiteljiščnega abiturienta in ves naš učiteljiščni naraščaj, da bodo za našimi smotri koiakali za nami! (Odobravanje!) V tem znamenju pozdravljam vse tovariše iz Gorice, Maribora in Ljubljane, ki so se odzvali v taKo obilem številu pozivu pripravljalnega odbora. (Na zdar!) Izrekam tudi pozdrav hrvaškim tovarišem iz Kastva in Zagreba. (Živeli!) Iskreno pozdravljam tudi učiteljstvo, ki se je udeležilo kot zastopstvo posameznih korporacij ali kot zasebni član učiteljskega stanu našega zborovanja. (Klici: Živio!) Istotako pozdravljam tudi vse posameznike izmed slovenske javnosti, ki so počastili kot zastopniki ali zasebniki v tako obilem številu naše zborovanje. (Ploskanje.) To veliko število udeležencev nam je priča, da stopa učiteljski naraščaj pred forum slovenske javnosti s ponosom in zavestjo, da se njega pomena zaveda vsa slovenska javnost. Hvala ji torej na veliki pozornosti, hvala ji, da zasleduje s tako paznostjo naša stremljenja, hvala na zavesti: da je prerok bodoČnosti le dober naraščaj! Zahvalo imam izreči na tem mestu ljubljanskemu županu, preblagorodnemu gosp. dr. Ivanu Tavčarju, za prepustitev dvorane in preskrbitev brezplačnih prenočišč za vnanje udeležence, nadalje gospe županji dr. Tavčarjevi za preskrbitev brezplačnih prenočišč za ženske udeležnice (KHci: Živiol) Istotako izrekam zahvalo vsem onim, ki so pripomogli na katerikoli način k uspehu današnjega zborovanja. S tem otvarjarn v imenu pripravljalnega odbora III. shod jugoslovanskih učiteljiščnih abiturientov, prehajam k volitvi predsedstva in prosim, če ima kdo kak predlog. Predsedstvo. V predsedstvo se nato izvolijo: tov. Šilih (Ljubljana) predsednik; tov Slavan Dubrovič (Hrvat iz Kastva) namestnikom; tov. Jos. Zemljič (Maribor) zapisnikar; tovarišica Jelica Božičeva (Gorica) zapisnikarica. Pozdravi. Predsednik naznanja došle brzojavne pozdrave naših tovarišev iz banovine in s skrajnega juga naše monarhije. (Viharno odobravanje.) Banjaluka, 15. julija: Ispred bosanskih učiteljskih abiturijenata pozdravlje vas — Gamberger. (Odobravanje.) Zagreb, 15. julija: Žalimo, da ne možemo danas prisustovati vašem sastanku radi obdržavajudh ispita. U duhu smo, kod vas, želimo vam najbolji uspjeh. Vdušev- ljeni radi vašega naprednog agilnog rada srcem, vam kiičemo: Živeli! — Zagrebački učiteljski kandidati. (Dolgotrajno pozdravljanje hrvaškega zastopnika iz Zagreba.) K besedi se priglasijo zastopniki: Ljubljanskega učit. društva: V imenu ljubljanskega učit. dr. pozdravi zborovaice rav. D i m n i k Jakob. ki želi zboruvalcem mnogo uspeha. Veseli ga, da si je izbral jugoslovanski naraščaj za svoj centrum Ljubljano, kjer zboruje že tretjič. Kliče v imenu naprednega ljubljanskega učiteljstva ljubim gostom: Dobrodošli! (Odobravanje.) Deželno učiteljsko društvo za Kranjsko: V imenu dež. uč. dr. govori tcv. Č r n a g o j Fran, ki izvaja sledeče: Slavni zbor! Prav častna mi je naloga, da vas pozdravljam v imenu dež. učit. dr. za Kranjsko. (Ploskanje.) To storim temrajši, ker vas ne pozdravljam le kot oficialen mandant, temveč storim in bi storil to tudi tako iz vse svoje duše in vsega svojega srca. Posebno to v današnjih časih in zaradi tega, ker vas imam pozdraviti že kot delavce. Mi potrebujemo dobrih delavcev, danes jih potrebujemo bolj nego nekoč. Mi potrebujemo dobrih delavcev in zavednih tovarišev. In kot taki ste stopali dosedaj vedno pred nas, zakaj jaz sem se čudil vaši odločnosti in drzovitosti, da ste se v današnjih časih drznili dati v naslov današnjega vašega zborovanja za današnjo dobo strašno besedo Bnapredni". In ravno ta vaš naslov mi je priča vaše zavednosti. In mi potrebujemo tako odločnih mož; mi potrebujemo čilih in mladih moči, polnih idealov. Tega vam mi ne moremo dati, damo vam pa tudi nekaj, kar visoko cenim, damo vam srce in damo vam izkušnje, ki jih imamo. In prepričan sem, če združimo vaše ideale z našimi izkušnjami, da zmaga šola in učiteljstvo. (Viharno odobravanje.) Zaveza avstr. jugoslovanskih učit. društev:V imenu Zaveze pozdravlja zborovalce tov. J e 1 e n c Luka, predsednik Zaveze. Izvaja sledeče: Slavni zbor! Od nekdaj je bila navada, da so prirejali abiturienti sestanke. S hrupnimi veselicami in zabavami so se razhajali. Danes je to prenehalo, a prenehali niso abiturientski sestanki. Ideja je ostala, izbrali ste si le drugo formo in prirejati ste pričeli sestanke v drugem, resnejšem smislu. Nastopili ste pot na pragu življenja in pripravljate si svoj delovni program. Niste se pripravljali le za delo in za nalogo v šoli, temveč tudi za nalogo izven šole. To nam kaže tretja točka dnevnega reda današnjega zborovanja. Zavedate se našega gesla: Na delo med ljudstvo! A vendar ne zanemarjajte pri tem naših stanovskih organizacij in zavedajte se tudi njih važnosti. A pri vsem tem moram povedati odkrito že vnaprej, da se ne bodete mogli ogniti tudi politike. In en nasvet vam dajem tudi v tem oziru: Pripadajte kot zasebniki katerikoli politiški stranki, klerikalci ne bodite nikdar. (Burno odobravanje!) Zakaj povedati vam moram, da klerikalizem nikdar prijatelj šole in učiteljstva ni bil in tudi ne bode. (Hrup.) In v tem znamenju vam želim na današnjem zborovanju najboljših uspehov. (Ploskanje.) Zveza slovanskega naprednega učiteljstva v Avstriji: V imenu Zveze slovanskega naprednega učiteljstva je pozdravil tov. Engelbert Gangl, dež. posl. in odbornik Zveze. Izvajal je sledeče: Bratski zbor! Čast mi je pozdravljati vas v imenu Zveze slovanskega naprednega učiteljstva v Avstriji. Ko se razidete na službena mesta, pristopite k okrajnemu učiteljskemu društvu v svojem okraju. S tem postanete člani dež. učit. org., člani Zaveze in tako tudi Zveze slovanskih naprednih učiteljskih organizacij v Avstriji, ki štejejo danes 25.000 naprednih slovanskih učiteljev in učiteljic. In kjer kruta narava odjemlje, da odmira starejše članstvo, stopa na njega mesta naraščaj. In ta stopa v organizacijo kot bojevnik in ne kot zastopnik miru. In mi hočemo boja, ker hočemo častno braniti svojo čast in pošteno ime nasproti onim, ki ga nam kradejo in blatijo. In ta boj se ne sme raztezati le v našem ozkem krogu, temveč ima jedra širokega obzorja. Veseli me, da nimam prilike pozdravljati le slovenskih abiturientov, temveč tudi hrvaške iz Kastva, posebno pa še one iz banovine. Ne prestopam mej društva, ki ga zastopam, če pozdravljam iirvaške brate iz banovine. Zakaj jaz sem prepričanja, da kulturno delo ne pozna državnih in provincialnih meja. In sem tudi uverjen, če bo deloval naš naraščaj in če bo delovalo učiteljstvo na tem polju dalje v smislu kulturnih stremljen, da jugoslovanska zgodovina ne bo poznala razen enega nobenega Kosovega polja več. (Burno odobravanje.) Letos slavimo 2001etnico pedagoga Rousseaua, ki nam je zaklicaj z vso močjo svojih sil: K prirodi nazaj! Še enega pedagoga imamo, in ta je Slovan, ki je napravil še poleg njega tak družabni preobrat kot on — in ta je naš Komensky. In če globlje premotrimo klic prvega, tedaj zapazimo, da velja ta klic tudi nam, zakaj tudi mi smo zanemarjali sebe, služeč drugim. Potreba je, da slehrni zbudi v sebi samozavest in spoštovanje do samega sebe. Prepojen s samozavestjo, ne bo potem storil nikdar dejanja, ki bi se ga potem celo sam sramoval, dejanja, da bi se sramoval ob njem samega sebe. In stanovskih renegatov ne bi poznali. (Hrup.) Naša volja in značaj bi ne bila naprodaj in bi bila nepodkupna. V šoli delamo pač tako, kakor zahtevajo določbe, a kadar stopimo iz učilnice, tedaj si o svojem prepričauju ne damo ukazovati tudi od onih ne, ki nam po slučaju režejo kruh. Treh principov se držim vedno, to so: narodnost, naprednost in demokratizetn. In kdor ostane zvest tem trem principom, mu ne bo potreba povesiti oči, če sreča tovariša. K tej popolnosti gre naša pot. S pogumom in značajem stopamo lepšim časom nasproti Temu pogumu in značaju pa hočemo podstaviti tudi prava tla, zakaj le tisto drevo rodi sad, ki stoji na rodovitnih tleh. Tako tudi imenovani principi narodnosti, naprednosti in demokratizma, katerim je podana kulturna podlaga. In kot bojevnike na kulturnem polju vas pozdravljam! (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Organizacija svobod. narod. napr. dijaštva fer. d r. »Sava": V imenu org. sv. dijaštva je pozdravil zborovalce g. Fr. D e k v a 1, ki je slikal vzporednost prosvetnega dela akademikov in učiteljstva. Slikal je težek položaj in boj učiteljstva; slikal, kako se deloljubnost učiteljstva ubija, kako mečejo merodajni faktorji učiteljstvu pri delu polena pod noge in ga izkušajo ubiti moralno in duševno. In v tem boju poudarja, da ima učiteljstvo tudi bodoče manjše generacije naroda popolnoma na svoji strani in da naj nadaljuje svoj boj z isto vztrajnostjo, kakor ga bije sedaj. (Odobravanje.) Zborovanje. Preden otvori predsednik zborovanje samo, prav iskreno pozdravi ravnatelj a goriškega učiteljišča g. Bežka, ki je častno pokazal umevanje svoje pedagoške naloge in je svoje gojence, ki so došli v velikanskem številu iz Gorice v Ljubljano na shod, spremil tudi do zadnjega koraka iz zavoda v življenje. Burne in dolgotrajne ovacije g. ravnatelju) Vsa čast v tem oziru g. ravnatelju Bežku, pri tem pa ne pozabljamo niti onih, ki so imeli še bližje od g ravnatelja Bežka na zborovanje, pa jih ni bilo. Odtujujte se samim sebi! Referati. Kot prvi referent je nastopil tov. Šilih: -Stanje in g'banje učiteljiščnikov v zadnjih letih." Referat je bil programatičnega značaja. Podal nam je poleg splošnega stanja in gibanja jugoslovanskega učiteljiščnega naraščaja tudi podrobno sliko položaja učiteljiščnega naraščaja v Gorici, Ljubljani in v Mariboru. (Iz Celovca ni prejel poročila!) Referat nam podaje osemletno sliko gibanja. Priobčimo ga v Učiteljiščnem vestniku BUčit. Tov." K referatu so bile sprejete scglasno sledeče reso'ucije: Učiteljski naraščaj, zbran na III. shodu jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk dne 16. julija v Mestnem domu v Ljubljani, pozivlje: 1. učiteljiščni naraščaj, da deluje tudi vbodoče v isti smeri in na istih temeljih, kakor smo delovali skupno do sedaj; 2. pozivlje še nadalje učiteljstvo vseh jugoslovanskih kronovin, da se tudi nadalje zanima za razvoj svojega naraščaja z isto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor se je pričeio zanimati zanj prav v zadnjem času. 3. Učiteljske organizacije se pozivljejo, da vplivajo na učiteljiščna ravnateljstva, da ta puščajo svobodnejšo roko učiteljiščneti-u naraščaju pri vzgoji in izobrazbi; vodstvo učiteljsiva pa se pozivlje, da skrbi za to, da se učiteljiščni naraščaj vsaj o tehničnem ustroiu naših organizacij temeljito pouči. 4. -Učiteljiščni sklad" nam je stnatrati za važen faktor vsega učiteljiščnega gibanja, ki omogočuje samoizobrazbo in gibanje učiteljiščnega naraščaja, prirejanje shodov učiteljiščnih abiturientov in ki ima služiti za podlago zasnovanju glasila učiteljskega in učiteljiščnega naraščaia s programatično točko, informiranje in razmotrivanje programatičnih točk naprednega učitdjstva in informativne organizacijske razprave in razprave strogo stanovskih zadev, oziroma izdajanja brošur, ki imajo to nalogo! Nato je nastopil tov. Deprato (Hrvat iz Kastve), ki je imel dodatni referat k prvemu „0 stanju in gibanju hrvaških učiteljiščnikov." — Tudi ta referat priobčimo v celoti v MUčit. Tov." K temu refcratu je bila spreieta sledeča resolucija. ki jo je stavil hrvaški tovariš D u b r o v i č: Učiteljski naraščaj zbran na III. shodu jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk dne 16. julija v Mestnem domu v Ljubljani, pozivlje vse merodajne faktorje, da delujejo na premestitev hrvaškega učiteljišča iz Kastva v Pulj ali Opatijo. Burno pozdravljena je nato referirala tovarišica Anica Črnagojevao temi -Ellen Key — učiteijlca". Njen referat je bil globoko zamišljen, temeljit in popolnoma uglobijen v dušo pisateliice. — Priobči ga -Učit. Tov." ali »Popotnik". Nato je referiral temperamentno in temeljito tov. Gomsi iz Maribora o temi BO ljudski izobrazbi Izven šole." — Nam je referat tudi obljubljen. Kot zaključni referat je bila nato razprava tov. D e k v a 1 a : Bistvo in vzgoja volje. — Referat bo priobčen v -Popotniku". Sklep. Nato povzame besedo tov. Šilih, ki zaključi krasno uspeli shod s sledečimi besedami: S tem je dnevni red izčrpan. Ob sklepu današnjega, tako dobro uspelega zborovanja se v imenu jugoslovanskih učiteljiščnih abiturientov in abiturientk prav presrčno zahvaljujem gospodom govornikotn in zastopnikom korporacij, ki so pozdravili naše zborovanje. Zahvaljujem se naprednemu učiteljstvu, ki nas je posetilo v tako obilnem številu ter s tem dokazalo, da hoče svoj naraščaj sprejeti v svoje vrste in ga podpirati v delu. Zahvaljujem se slavnemu naprednemu občinstvu, ki je prispelo na naš sestanek in s tem pokazalo zanimanje za razvoj učiteljskega stanu. Hvala tudi vsem tovarišern in tovarišicam, ki so se v tako sijajnem številu odzvali pozivu BPriprav. odbora". Končno se zahvaljujem tudi na tem mestu vsem učiteljskim društvom, ki so omogočila z gmotnimi žrtvami ta sestanek. Današnje zborovanje je dokazalo, daje v vrstah naraščaja obilo moči, ki so pripravljene bojevati boj, ki ga bije napredno učiteljstvo že toliko časa. In baš v času, ko je pritisk od vseh strani najhujši, je naše gibanje in množenje tem krepkejše, in ni je več sile, ki bi mogla zatreti ta odpor, ki se je rodil v vrstah naraščaja, S tem zaključujem III. shod jugoslovanskih učit. abiturientov in abiturientk in vabim cenjeno občinstvo zvečer na zabavni večer na vrtu Narodnega doma. Slike shoda priobči BSlovenski Ilustrovani Tednik". Popoldne. Tekom popoldneva so si udeleženci in udeleženke ogledali zanimivosti Ljubljane, med temi tudi Učiteljsko tiskarno. Veselica. Ob osmih je bila napovedana abiturientska veselica na prostornem vrtu Narodnega doma. Natančnega vzporeda ni bilo naznanjenega; tega nam je žal! Naj bi bil svet čital, česa se lotijo naši učiteljiščniki, in naj bi bil prišel in slišal, kaj mu nudijo in kako mojstrsko proizvajajo mojstrska dela. Kar dva orkestra so postavili ti ljudje na noge! Pa taka, da se lahko merita z vsakim drugim, enakoštevilnim orkestrom. S -Sokolsko koračnico" je otvoril ljubljanski orkester pod vodstvom tov. Bračka večer in iz te koračnice mu je vel sokolski duh, ki je prežemal igralce. Da, z vsem svojim nastopom in postopanjem so pokazali ti tnladi Ijudje, da se dobro zavedajo boja, ki ga jim bo treba bojevati, da pa se ne strašijo ne nasprotstva, ne ovir, pač pa da hočejo s sokolsko silo razširjati nauk resnice in pravice — napredka in prosvete. Sokolski koračnici je sledila velika slavnostna overtura. Proizvajal jo je goriški orkester. -Velika slavnostna overtura" — visokodoncče ime in — odkrito povem — malo nezaupljivo sem pričakovaf proizvajanja te overture. Toda ko sem zrl na taktirko dirigentovo, sem videl takoj pri prvih taktik, da vodi orkester mojster, ki mu je taktirka čarobna palica, s katero hipnotizuje godce. da jih ima v popolni oblasti, da jim sugestuje svoje ideje, svoja čuvstva, da proizvaja ves orkester kot organična celota to in tako, kar in kakor mu navdiha dirigent. Nezaupijivost me je minila takoj, in gromovit aplavz je ob sklepu pričal, da je goriški orkester očaral občinstvo. Takoj sem poizvedoval — kdo je ta dirigent, in rekli so mi, daje to goriški abiturient tov. K o r š i č. — Čestitam, tov. Koršič! Ne morem se spuščati v podrobnosti vsega programa in navajati vseh vrlin, ki so jih pokazali naši mladi sobojevalci, in popisati vseh užitkov, ki so jih nam nudili ta večer. V zboru nNa dan" nas je očaroval solist C a h a r i j a iz Gorice s svojitn polnim, zvonkim. dobro izšolanim glasom. Vilharjevega »Mornarja" sem že mnogokrat slišal od različnih pevcev, tudi od Betteta, in prav na tega me je spominjal tov. Mihelčič, ko ga je pel pri veselici. Mihelčič ima imeniten glas in mislim, da se zaveda tega, pa da ga bo vedel porabiti prav! Da pa je imelo navzoče občinstvo več naslaje, so uvrstili med vzpored tudi dve solo-točki, ki jih je proizvajal na cellu s pravo virtuoziteto in z vsemi finesami tov. Bračko. Igral je romanco in melodijo od neznanega mi avtorja. Vršila se je točka za točko; sedaj je nastopal goriški, sedaj ljubljanski orkester v skladbah, kakršne so Hoffmannove pripovedke in TannhSuser in vse so se izvršile v popolno zadoščenje občinstva. Aplavza in odobravanja ni hotelo biti konca ne kraja. Vse pa je nadkriljevala -Ogrska rapsodija", ki jo je proizvajal na gosli tov. Sancin iz Gorice! Obsežen vrt Narodnega doma je bil skoro poln občinstva in med odtnori se je čulo od te množice glasno govorjenje, smejanje in vrvenje. A med Šancinovo igro je nastala smrtna tihota. Zdelo se mi je, da je utihnilo tudi šuštenje košatih lip in da je celo vetrič ponehal za čas igre, da ne bi motil s svojim šumenjem med listi užitka, ki smo ga imeli ob čarobnih glasovih, prihajajočih iz Sancinovih gosli! To vani je umetnik po božji volji! — Trebalo bi drugega peresa, ki bi moglo popisati to virtuozno goslanje! Ta čista intonacija, ta spretnost, ta sigurnost, s katero je Sancin obvladoval svoj lok; ti zvoki, ki so mu vreli sedaj žuboreče, sedsj šepetajoče, pa zopet z vso silo-čisto, kot angelski glasovi iz njegovih gosli, piccicato, flageolet, vse tisto vrvenje gori in doli po strunah do najvišjih leg, njegovi čisti dvoglasi — vsega tega ni mogoče popisati. Sancin je mlad — a velik umetnik — on je virtuoz. Samoobsebi je umevno, da je žel navdušeno priznanje — moral je dodati še eno točko! Po končanem vzporedu se je razvila prosta zabava, šaljiva pošta, prodaja cvetic in kolkov v korist Družbe sv. C. in M. ter ples Ob tej priliki so se prodajale tudi razglednice s podobo -učiteljskega prvoboritelja" — E. Gangla. Te razglednice so založili abiturientje sami, pa so jih tudi razpečall ta večer skoro vse! Skratka: Bil je lep večer, izvršil se je v vsestransko zadovoljnost, donesel je, dasi ni bilo vstopnine — 153 K čistega preostanka. Udeležilo se ga je mnogobrojno občinstvo, da je bil vrt — kakor — sem že omenil — skoro poln. Zastopani so bili skoro vsi sloji človeške družbe Celo ravnatelj Bežek iz Gorice je prišel s svojimi gojenci in je tudi — s ponosom — prisostvoval njihovim proizvajanjem. Ta mož razume drugače svoj posel kot odgojevalec bodočih učiteljev, kakor ga pa ra- zurnejo drugi. Ljubljanskega ravnatelja namreč ni bilo niti k predavanjem niti na večer ni prišel k abiturientski veselici! Pa tudi profesorjev ni bilo niti — enega! Razumemo se, gospodje! Namesto, da bi ostali v stiku s svojimi bivšimi gojenci, namesto, da bi jim stali tudi nadalje ob strani, jih navduševali za vse dobro, lepo in pravo, namesto da bi se radovali na dejstvu, da so gojili poleg svojih študij še v obilni meri tudi glasbo, namesto da bi se naslajali na proizvajanjib, s katerimi so delali čast sebi in vsemu učiteljskemu stanu — ste jih pustiii same. ker — veje sedaj slučajno tak veter na Kranjskem, ker ste se — zbali! Toda vprašamo vas — kakšne pojme o vaši možatosti pa naj imajo vaši gojenci, ako vidijo, da se ne upate med nje na nedolžno veselico, ker bi to nekaterim osebam morda ne bilo ljubo? Izognili ste se morda majhnim zameram, a opustili ste svojo dolžnost, zbali ste se. A to ni — možato! Toda zlic temu je bil lep večer!