Dolenjske Novice izbnjajo vhiiU čcirlek; ako : ; je ta dan pritznik, (lan !>0[irt>j. : : Ceriii jim je za ceio Imo (od iiprila do apriliti K, za jioi letu l'ÔO K. Niirořtíitia za Nenu'ijo, Iíobdo in drii^c evropske države znaša lî'ôO K, za Ameriko K. List in o^tiiNi se iilařiijejo tia)ii'(\j. Vse il(i[iisr, iiiiroěiiiiio ill o/:iiaiiilii tiskarna J. Krajec nasJ. Prai^o Neubauer, Svetovna vojska. Boj strašanski, oiijaški ! Svet sti ti'iisc, svtít gi'ini! V boj vrsLé se inilijiml! Vse borij» se inoCi! V zraku se Šrapiiel razi)oěi kakor babilonski zmaj! Kje preil točo siiirtoiiosiio najti moreš varen kraj?! Skozi zrak hrunii granata, brúliiiilo jo je iiekló! Pade, v zemljo se zarije, išCe, kje bi našla dnó. Vso razbito, jiokoneaiio! To]) iiničcti in vojak ! Travnik je razrit in njiva, vaško blato, mestni tlak! Več ni /.rak lastnina ptičev! Strojev je t><-klenskih last! Vse iia zemlji je in v zraku osvojila bojna strast! Naši kmečki delavci. ■iS{)lošno sc čiijc o kiiiotiJ, kako žanje sedaj V vojnem ěasu. Kako visoko, pravijo, drži ceno i)ri(lelkoni ; da, nekateri trdijo, da kjnet celo odira. Resnično je: marsikateri kmet se je precej opomogel; jilačal je dolgove, ki bi jih morebiti sicer nikoli ne bil; ta in oni je celo položil lepe denarce na stran, i'j'av je to. Saj jc kmet steber države; íe je steber slab, je ceio poslojije, ki ga nosi, v nevarnosti, da se podre. Pomniti pa je, da je čas žetve za kmeta že precej pri kraju. Žival, ki jc bila kaj vredna, je že šla iz hlevov; de-lotiia je bila prodana, ker je bila dobi'o plačana, deloma pa pi'isilno za vojaščino ali radi pomanjkanja kntie. Žitne in druge shrambe so se tudi izpraznile. Letošnja letina se inoi'c komaj imenovati srednja. Pridelalo se bo jedva za domačo porabo. Za prodaj bo ostalo malo. Vse pa, kar kmet kupi, je v ceni iiez-aslišno poskočilo. Moral bo toi'ej kmet /.aíeti jemati denar iz prihranka, Če ga je kaj; če ne bo (»a pela posoda, in še hudo. To se tuintam že čuti. Ta papirnati denai' [tima teka, kakor ga je imel i)reje okrogli kovinski. iXiíkateri kmetje so /,aht(;vali znabiti za blago zares prevelike, stiictno reči, oderuške cone. Zato je bil tudi marsikdo kaznovan. Z judovskimi oderulii se seveda ne dajo nikakor primerjati. Tem, ki so pri-goljufali milijone, ne more nihče do živega; na kmeta gleda vse. Oena (jridelkov bo gotovo morala še narasti. A'^ sedanjih razmtii'ali kmet ne more več shajati, Kilor dela z doinačo družino, bo še shajal. Drugi pa, ki delajo z najetimi dtdavci, pi'av i'adi teii ne bodo veČ mogli. Zaradi najemnikov lorej ne, zaradi poslov in dniiiaijev. Trditi je lahko marsikaj. Drži le to, kar se da dokazati, Poglejmo, v koliko se da doka/ati naša zgorajšrija )iodmena, da bo tiioial kmet z najetimi delavci zvišati ceno svojim pi'idelkom. Najprej: delavcev primanjkuje, zlasti moških. Ker jih ni dovolj, se zemlja slabše obdela, zato manj pridela, kar ima za posledico, da se pridelki morajo podražiti, zlasti šc letos, ko je ladi siiše druga Ictiua tako slaba in pičla. Drugič; delavci so postali tako silno uezadovoljni z vsem in izbirčui. Poznamo dobro razmere, kako je živela družina pred leti in kako hoče živeti sedaj. Pijača mora biti. Če je ni, izgubiš prccej posle in najemnike. ^Doma zase lahko vsak dela brez pijače. Ce je najet, ne more. Gospodar naj dobi pijačo, kjei' hoče; če ne pridela doma, naj kupi, četudi je sedaj vino najmanj po K 1'50 na debelo, in žganje niČ ceneje. Z jabolČnikom letos ne bo nič, ker ni sadja. Pa tudi nočejo ga delavci, če tii piecej mešan z vinom. Vsak ga mora dobiti en liter na dan. No: o mlačvi, košnji naj bi bilo. Drugače bi pa vendar tudi posli lahko potrpeli nekoliko. Vojska je. Preje se je vino lahko dobilo po 30 li. Pa nihče noče poti'peti. He huje skoraj je s hiano. Ta mora biti zares obilna in izbrana. Jedo šestkrat na dan. Precej ko vstanejo, za-jiitrek, dojjoldauska malica, kosilo, pojjul-danska malica in večei'ja. Poje se veliko, kar je tudi umljivo. Delavec, ki dela pač več porabi, kakor uradnik, ki sedi v pi-saini. Hrana mora biti izbrana. Zgodil se je pred mesecem sledeči dogodek. Žena, ki ima moža pri vojakih, je najela žanjice za pšeiiico. Za pijačo jim je skiiliala precej zjutraj za cel dan škaf čaja in zlila notii celo zelenko slivovke. Opoldan so imeli poleg diugega kuhane iiiščance. Povabi jih zvečer še na di'ugi dan. , Nikogar ni bilo. Kako loV Zvedela je po ovinkih: l)]i prejšnjem gospodai'jii so jedli ojioldan tudi piščance, i)a ])eCene, ne samo kuhane. To je resnica. Priče zato so na razpolago vsakemu. To pa stane. Hrane gre veliko. Ko bi dajal kmet i)oslom samo one odmerjene gi'ame kruha in moke, ki jih je določila dižava, bi moral vedno sam delati. Pomagatit/i moi'a pač drugače, da ali sebi pritrga, ali nadomesti primanjkljaj z drugačno moko ali i)a kakor ve in zna. Tretja rana, ki boli kmeta, je pa visoko i>lačilo, ki ga mora dajali delavcem. Nobena plevica nima manj kakor dve ki oni dnevno, noben kosec manj kakor štiri, poleg cele oskrbe. To pa nekaj stane kmeta, Gotovo gro (lelavcoiji večje idačilo, C-!a tlidi vsak rad da. Oldeka je tako draga, obulalo še huje. Plačilo mora biti večje. Ampak, kar je preveč, je pveveč. Tu je kosil neki kmetovalec senožeti, Mi'va je letos slabša, kakor di'uga leta. Delali mora samo s tujimi rokami. Najel je štiri kosce, doma ima tri dekle, eno žensko je še najel, 'Delali so tri dni, da je bila mrva doma. Sedaj računimo! Koscu vsakemu po Štiri krone s hrano in kupljenim vinom; hrano z vinom in žganjem zjnti'aj smemo raču-niti najmanj tri ki'one. V resnici stane veČ, Ženski dve kroni z enako hrano, in dekle 1'avnotako. Koliko to velja. Posestnik torej, ki je kosil po svojem, je naračiniil, da ga stane mi'va dražje kakor po petnajst kron, ki jih plača vojaška uprava za meterski stot. Sam pravi, da bi raje kupil mrvo, če bi jo mogel kje dobiti, in bi domače vse kar pustil nepokošeiio. Vzemimo torej dninarja! Za plačilo dobi štiri ki'one, brana je vj'cdna tri, skupno torej sedem kron dnevno. Sedaj i)a pi'idite uradniki, vsaj nižji, učitelji, duhovniki in drugi, ki vam štejejo plačo v denarju in povejte, komu pride po sedem kron na dan. Gospodar sam je, ne Ic i)opolnoiiia odvisen od poslov, ki zahtevajo kar hočejo od njega, ampak dosti na slabšem kakor oni. Kateri gospodar pa ima štiri krone na dan, Četudi dela kakor črna živina. Denimo družino, ki ima jiet udov in sama vse obdela in vsi delajo, gospodar, gospodinja, in vsi trije otroci, ki so Že vsi dobri za delo. Recimo, da zasluži gospodar povprečno na dan dve kroni, gospodinja in otroci samo po eno kj'ono. To je gotovo premalo računano; povsod, kamor bi šli delat, bi zaslužili veČ. Pa recimo, da zaslužijo samo toliko. Potem bi se morala cela družina preživeti in imeti zraven tudi pijačo, ki jo v resnici nima in bi moi'alo ostati koncem leta, če se priraČuni obleka, orodje in drugo. Čistih dva tisoč kron, najnižje računano. Poiščite gospodarja, ki bi mogel kaj takega doživeti. Zadovoljen je, če se ])rerine brez dolga skozi. Torej ni niti toliko plačan, kakor najslabši najemnik. Kaj šele, Če iiua delavne moči najete. Pa bi kdo ugovarjal, Češ; čemu najemnikom tolika plača in taka postrežba? Odgovor: to je sad vojnih razniei'. Kdor hoče delavcev dobiti, jim mora tako po-stieči. Sicer gredo drugam, kjer se jim nstreže. So res nekatere gospodinje same delavce preveč razvadile. Pa to je vse le zaradi vojnih razmer. Iz vsega torej sledi jasno: kmečkih pridelkov cena se bode morala še zvišati. Že zaradi delavcev če hočemo, da bo mogel kmet shajati. Storite svojo patrijotično dolžnost in kupite si v našem uredništvu edini domač Itranjski vojni znak za tri krone! LISTEK. Četrtega septembra 1915 in enajstega julija 1916. šel sem nekoč po potu med deperjekom in Telčem. Ob obeh straneh poti so i-asla velika drevesa, kakor še danes menda, in vse tiho je bilo v gi'iuovju in v košatem vejevju ... Kar začujem pod sabo v kotlini udarce sekire po dievesu. Grem dalje in že zahrešči di'evo in pade s strašnitii pokom na zemljo. Ojjazujem osebo, ki se si)retilo in razumno vrti krog posekanega drevesa in zapazim — Valenta, Kasneje sem Šel po cesti iz Šent Jerneja pioti Kostanjevici. Pi i Prekojii v brezovetii gozdičku sem za|)azil sedečo osebo, kt je nepremično sedela, njena glava se je večkrat vzdignila, oČi so švignile na bližnjo brezo, glava je zoptjt padla na prsa in roka je nai'isala na papii* bi'czo. Nisem jo hotel motiti, ker sem spoznal — Cvelbarja, Kakor že v mirnem času, tako sem bil tudi clo sedaj jaz oni, ki je te dve osebi sprendjal Jia njenih potih. Dasi so imeli te osebi vsaka svoje življenskc načrte in cilje, sta si bili le v duši jedini. Kna je gorela za drugo in v teli strahovitih časih je njuiui ljubezen vs]damtela in na zemlji dtigorela. Pokazali so se pred dvema leti hudourni oblaki na jugu in vzhodu. Vedno bliže so hiteli in sleherni človek jc itntd jjred sabo grozno nevihto. Zaman je bila molitev, zaman jok in stok, zaman vsakovrstne obljube, vdarila je jdoba s točo vred in povodenj se je valila po našem zlatem klasju in danes leži strto v blatir ter upije po maščevanju. Da bi zajezili pot ))ovodnji, smo odložili iieresa in knjige zapodili v kot, odložili sekire in ČopiČe, pustili motiko sredi njive, živino na paši, opasali pa bodalo, na ramo vzeli pisanko-risanko-puško in v žep kos kruha. Zasadili siiu) sovražnemu sovi'agu, — povodnji bodalo na pravi kraj in obstal je na mah. — Tudi oni Valent, ki je taki'at vihtel sekiro in udrihal netistniljeno po drevesu, je pustil tedaj vse in zagrabil z isto železno roko sabljo ter jo vihtel nad sovi'ažnim Itusom, dokler ni onemogel in se zgi'udil. In ravno tako je tudi oni JoŽe Cvelbar pustil čoidč, barve in svinčnik ter knjige in se podal v cesarsko službo, da bi tudi na tetii polju pokazal svojo vrline. Valetit Skušek, šc mlad, a že mislil kot mož, so jc prvi podal jOzit jiovodenj iu težko je bilo Uvelbarju, da tudi on ni smel z njim na vojne poljane. Sel jo, kot je šel spartanski vojak, in vrnil se id več. Daroval se je za domovino v galtškem blatu 4. septembia 1!)1G v Uvelhai'jevi odsotnosti, S to izgubo za naŠ i'evni slovenski nai'od se ni poznalo na sidoŠneEu vojnetii položaju nič, a je bila pa posledica Cvclbar-jeve dušne žalosti iii morda tudi usode-polnrga življenja. Prvo iMiročilo o Valentovi smrti je p(diazal Cvelbarju njegov prejšnji jirot'esor Dr. na navadni vojni do))Ístdci in dovolj jc bilo to zanj. Njegov humor je začel sahniti, govoril je bolj nuilo in vedno rosno, vesolje do dela je ginevalo — z eno besedo : Valentova smrt je bila za njega meč v srce. Ni se mogel uživiti v to strašno misel, da ni več njega, ki ga je ua svetu čislal kakor punčko svojega očesa, da je zginil za — vekouiaj. Kadar je bil sam, se je zamislil, zjokal so je in po noči je sanjal o njemu. Nato je prišel k meni, mi razodel svoje gorje in odleglo nni je. Začrtal jo datum Valentovo smrti v aluininjast prstati in v diai'ium ter mi večkrat pravil, da ga ponoči kliče Valent k sebi. Odšla sva kmalu nato na soško tVonto inCvelbarje postal lu^kako Čudno nervozen, kar mi jo dalo tudi jKivod, da sem pisal svojemu prijatelju! „Cvelbar ni več za mojo dušo — — —" Živeli smo na tej fronti ti'i mesece in ko smo moiali zapustiti to bojišče, smo se zbi'ali zadnji večer skupaj, da vzamemo slovo od kamnitega Ki'ai^a in krasnih večerov, ki so še 1)0 edi Avstiiji V živem spominu, in da oldiajamo svoj god obenem, sem ob sklopu vstal in dejal: „Fantje, ne vemo kam gienio od tu, a morda je nam liano, da doživimo v južnotiiolskili gorab stiabovite „štui-mo" na italijanske prasce. Gospodarstvo. Ukaz C. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o določitvi najviájih cen za nadrobno prodajo krompirja. V na- lii-dbni prodaji ki-oiiipirja avsh'ijske leíitic 1U1G, to je, kadar se piodaja v množini [lod 1 ineterskiiM stotom porabnikom, se naslednje najvišje cctie n« stiiejo pi-eseči: Cene v vinarjih za ] kg zdravega, jiii-inci'no siiliiíga krompiija brc/ prsti in kali, raznn rogliiarjev za ras od 1. septt!itibra 1916 do 15. septembra I 91 G prebran, (":ist ill najmanj velik kakoi- kurje jajctî, 15 v, nepnibi'an 13 v; od 16. septembia 191G (to 28. februarja 1917 prebran, čist itd. 12 v, neprebran 10 v; od 1. marca L917 pi-ebran, ći.st itd. 14 v, neprebran 12 vin. Za nadi'obno prodajo k]'ompirja dt)lo('eiie najvišje cene se tudi pri vseli dritgib ])!'0-dajali krompirja avstrijske letine ne i^tiiejo preseči. Na Avsti-ijsko iivožmi kroinpii- se sme v iiadroiini jirodaji i)rodajati sarno za najvišje cene, ki so določene za tiizemski kroinjiii'. Izjeme so <1()pnstne samo z do-voljeiijiim ministrstva /a noiranjc; stvari. Prestopki tesia nka/,a se kaznujejo. O določitvi najvišjih cen za klobase jc izšel od (teželtuiga predsednika groťa Atr.emsa naslednji ukaz: Za nadrobno trgnu ; njuna bisa je bila vedno lui stežaj odpita po-trebnikoiii vsake vrste; tam so dobivuli izdatne podpore revni dijaki gimnazijci in visokošolci. Svojim klijentom najboljši in Jiajvestiiejši svctovalec, prijalfljetii odkrit in zvest pi'ijatelj, dobrodelnim zavodom in nai'odnim napravam najdar(;žljivejši jiod-jiiratelj — to je bil dr. Kail Slane. Kot takega ga bode marsikdo teŽko pogl'ešal in kot tak bode živel v najlepšem spominu mnoga leta. Iz Žužemberka. Kaj vse sedaj v vojski ])rav pride! 1'i'i nas Imdijo po vasoli silno pridno razni kupci, curijari in cunjarice, ki sku[njjejo stare ouiije. Vse je dobro. Ni treba nič prati, naj bo še tako ostudno, blatno, od bolnikov pi-oČ vrženo, vse gie. In i)ravijo Še, kako lep dobiček žanjejo ti piekupci. Zato se ni čuditi, če hodijo celo ženske s soinčniki v roki okoii kot cuîijaricB. Ampak obleke, ki se bo rodila iz teh cap, ne bo dobro kupovati. — Šole pri nas tudi v počitnicah niso popolnoma opustili. Vsako nedeljo po krščanskem iiauku se zbero bližnji olroci v šolskih prostoi'ili, kjer se i)od vodstvom učiteljstva izrejajo, nekoliko uče, ćasilt delajo izlete in nabirajo razne stvaii za vojake in vojne namene sploh. Lepo to; naj bi še drugje vp(!ljali, kjer kaže. S tem se mladina nekoliko obvaiuje iircd .sui'ovostjo in podivjanostjo, ki jo je danes toliko med otroci. — Razpasla se je tudi ))ri nas bolezen, ki se dobi ob zavživanju nezrelega sadja. liolni so oti'oci in tudi odraščeni. Nekateri prav nevai-no. Nekaj oti'ok je že poiiuio. Ne zavživajte sadja, doklei' ni zrelo! Saj še zrelega letos ne bo kaj v usta djali. IzŽalovič. Drage „Dol. Novice" ! Tudi pri nas Čitamo vaŠ cenjeni list. Zatoiej jiar vrstic iz naše vasi. Od nas je tudi šlo veliko mož in fantov k vnjnkom, trije so žrtvovali življenje za domovino, eden je vjet v Rusiji, eden pa v Italiji. Kiju!) temu, da jili je toliko pii vojakih, vendai' opravljamo razna dela doma s pomočjo stai'(ijš)h mož, 17 letnili mladeiiičev in pi idriih žena in deklet. 1'j'i nas občul imo })recejšno sušo po polju in vinof^radili, zatorej se nahaja tu in tam ])lesnoba na grozdju. — Gotovo se bode kateremu čudno zibdo, ko čita pai' vr.stic iz naše vasi, saj našo vas obiščejo laznovrstni ljudje. Vas yí^alovice so v tiai'i griiaiješki, kjei' so novi gospoil župnik; tudi iz naše vasi jim žrlioio obilo sreče in zadovoljnosti. — Za tlanes dosti, mogoče drugič kaj več. Iz Suliora, — Strela je udaiila v čuti lek, t. j. 3 1. avgusta, ob H. mi do])oldnc V hlev posestnika -laneza S|.ariha v Bušinji vasi b, št. 15, župnije Snbor. Bilo jc v enem hipu vse v ognju. Zgorela je sti'eha, vse podst-rešje in krma, íílivina se je liitro rešila in ludi žitna kaŠča, ki j(; poleg hleva. Vnela se je bila tudi hiša, a Ijinije so hitro omejili ogenj. Ko so zaslišali plat zvorui, je veliko ljudi od biizo iii daleč prihitelo na pomoč. Posebno so se trudili J{)žef Tajčnian, kije sedaj kot vojak na dopustu, Fianc Tome, iMai'tiii KraSovec in 1'etcr Predovič. Teiti možem gre posebna zahvala, da se je požar tako hitro zadušil. Sreča je bila ludi velika, da ni bilo vefia, ker bi bila sicei' cela vas v nevarnost.!. Vsa škoda znaša do 5000 ki'{)n. —■ Ti-eska in liudega vremena, reši nas o Gospod! S Preloke pri Vinici. Letos 3. julija je padel ob Dnjestru mladenič Jožef Staiešinič, po domače -iurkov. Ves čas se je boiil na goi'iški in tirolski fionti in nikdar ni bil ranjen. Komaj pa je pi'išel lui gališko, že nut je sovražna krogla pi'etrgala nit mla-dtiga življenja. Naj ti ho lahka hladna gališka zemlja! — Niko ÍÍIunič iz Novosel je za vedno prišel domov iz vojnega šuma. Siiomin na svetovno vojsko mu bo za vedno pidiabljena noga. Mnogo je skusil, zato .se tiaj zdaj odiiočije od pi'evelikega truda! — V nedeljo, 20. t. m. je pripeljal g. J. Kocijančič, župnik iz Novigrada na HrvaŠkem, svojo dekliško j\Iarijiuo di'užbo tu sem. Pri slovesni maši, ki jo je služil novomašnik iz Pi'ilišča na HrvaŠkem, g. L, Žunič, je lep« |>opeval latinsko ma.šo domaČi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Skebeta, Za izletnike, kakor tudi za nas Pi'eloćane je bil ta dan, i'a-znmljivo, dan veselja. Iz vojne pošte št. — Preljube „Dolenjske Novice" I Že devet mesecev nas obiskujete točtm vsako nedeljo in nam prinašate drobne novice iz naselejie Dolenjske. Skoro si štejemo v dolžnost, da se tudi nii oglasimo po 15 mesecih tukajšnega bivanja, ICakor že rečeno, se nahajamo petnajst mesecev na snežno-krasnih gorah, kjer vestno v).šimo svojo težavno službo, ob-vczovanje in ])renašanje i'anjejicev. Tipimo tudi veliko od strelov, ki jih ])ošilja dan lui dan „mačji st.ric", saj znano Vam je, da „Kacehiioliar" na „sanitetne" patrulje in „obvezovališča" prav rad sti'elja, a l'esuici na ljubo povedano, zadene malo. ker ima „glih" roko, ko pes nogo. — Včasili je pač težavno, plaziti so in nosili i'anjence po strmih čereh, brez pota ali steze, po kameliju in grmovju. Ali vedim smo dobi'e volje, saj „,laneza" pač nikdar ne zapusti dobra volja. O pi'ostejn Času se i)a l azlegajo slovenske pesnii z visocih gora Čez doline do sivega „Jlangarta". In skoi-aj mislimo, da smo doma pod vaško lipo. Povedati se pa titdi moia, da „Janez" brez godbe ne more biti, zato tudi itiiamo svojo harmoniko ter nam ob vsakem prostem času naš Tone „urce" krajša. — Pa zojiet ob priložnosti kaj. — Gorske pozdrave vsem Dolenjcem in Dolenjkam od dolenjskih sani-tejeev: Anton Perpar, Korita pi'i Dobriiiču; Franc Sitiičič, Pi'(;loka št. 15 pri Vinici; ,Johan St.rajnai', Velka Loka; Anton Žgajnar, Videm, Dobrepolje; l^'ranc Brinskelle, Ponikva bei Planina; Johan Vii'c, Kamenje pi'i Mirni peči; Johan Zaki'ajšek, Podhojtii hrib jiri Robu. DomaČe in iuje novice. Naznanilo. P. n. gg. voditelje Marijinih di'iižb novomeške dekaiiije vljudno vabi na sestanek dne 14. t.m. v šmihelsko dvorano, PiiČetek posvetovanja ob pol 11. uri dopoldne, Dek. voditelj. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 191G je 211. strank vložilo 184,905 K 74 h; vzdignilo 66.705 K 25 b; torej več vbižilo 118.200 K 49 h; trem straidiam se je izjdaćalo hipotečnilt posojil 3.400 K; stanje vlog 4,512.705 K 35 h; denarni promet 613.599 K 48 h; vseh strank bilo je 96G. Začetek šolskega leta 1916/17 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi razred se bodo vpisovali v nedeljo 17. septembra od 10. do 1 2. ure dopoldne. Vsprejeiiini izpiti se bodo vršili v poudeljek 18. septeinbi'a od 8. do 12. ure do])oldiic. Viiisovanje učencev v II. do VllL razred se bo vršilo v torek 19. septembra od 9. do 1 2. ure do-jioldne in sicer v V. do VIU. razred od 9, do 10. ure, v IL do IV. razred od 10. do 1 2. ure, Dnige podrobnosti se bodo izvedele pri vpisovanju. Dekliška šola v Novem mestu bode letos v Rotnetovi hiš) v Skolini ulici. Vtd-sovanje bo 15. septembra v isti hiši od 9. do 12, ure in od 2. do 4. ure. Deška ljudska šola v Rudolfovem bode imela tudi letos L in IL razred v hiši g. Seidl-na (stara davkarija) in IIL Glejte, tli je možno, da se ne bomo več vsi vrnili v svojo milo domovino, katero bomo v kratkem za)>ustili, ampak v — Skuškovo." „Da, da", je pritrdil Jože Cvelbar in glava mvj je iiala na prsa. Razšli smo se niiriio in v par dnevih smo se res odpeljali v — Tirole, v Pusti'iško dolino (Lienz). Tu smo ostati dva meseca in pi'vi čas smo opazovali ki'asno tirolsko iiaiavo, tirolske šege in navade, življenje v dolinah in goi'ah in Cveibarjeva duša je zojiet oživela. Kupil je barve, risarske stvari iti njegova risanka je bila v ki'atkeni polna. Kupil si je drugo, a bolezen, katei'e kal je že od nekdaj nosil v prsih, ga jc prisilila, da je oiišel v bolnico. Pa tudi sedaj ni ntirovala njegova duša. Sklical je v bolnici bolnike k sebi in jili ziiiral za modele. Nat() ga je bolnica poslala v Inomost, da bi prišel zopet malo k sebi, nakar smo drugi odšli v fronto. V Inomostu mu je Šlo bolje, kar izreka na kartah, ki nii jih je pisal. Glasé se: „Predragi! Ostaiieiit nekaj časa tukaj ! fina posti'ežba je — kakor Častniška. Samo sami Ogli so okrog mene, da me Lolé ušesa nd lajanja." Malo kasneje zopet: „Veš kaj, tuje tudi za crkniti v špitálu: danes imamo že Četrti dan konttnnac in ne stncmo nikamor. Sicer je pa vsaj eno dobro — metuiža in oficirska postrežba. Jutri grem odtod v neko zdravilišče; zdravjiik pravi, da iitegnem dobiti od tam dopust. Če pa to, potion pa ja, })otIej pridem i)a za -vami — veš kaj, da ine nekaj vleče; l'cs, samo malo bi rad pi'išel prej domov. IMoja boleztïii, pravijo, je pre-napol' (Chermudung), vic nil pa ne pade danes nobeden v glavo, o})rosti." In še enkrat: „Kaj za ena pošastnost, da ne piše.š ntč, saj sem ti poslal precej naslovov, menda si dobil —■ in Lahi te menda še niso jxu'abili za ])i'ikuho k polenti; kaj? Srečal sem nekega frajtarja, je tinli tu, ki je prišel od ]'egimeid.a in je povedal, da ste se že piiklojiili. — Jaz seru ves spočit, sicer še bolj bolan kot prej, ko sem prišel, ampak za ])orabo bom vendar, se mi zdi. Dolgčas mi je že po vas, da bi si)et kako uganili — tu ni moja prava domovina. Sem radoveden, kedo pride prej do tebi!, ta karta ali jaz. Mene simsté Čez štiri dni odtod. Sem čiil tudi, da gre tretji kor Knsom na pomoč. Potem se pa lahko srečamo kje z Valentom." Ko sem tri tedne pozneje šotoril v italijanskih gorah, severno od tiiesta Asia^o, na 205Gm visoki gori, v sovražnetn artilerijskem ogiijti, plane nepričakovano v moj šotor, kjer sem spal, neka oseba in me začne lasat in tlačiti, da sem že mislil zakrićat nesramno po vojaško, ko s|)oznam — Ovell)arjosltišaj! Danes gremo, kaj ne. Meni je ta Špas Se čisto neznan. Glej, Če bi se mi v tem času, ko bomo v prvi postojanki, kaj pripetilo, bodisi, da bi bil ranjen ali — u\)it, moraš jiriti takoj k meni, kje]-žo boš! V zadnjem slučaju mi moraš 24. ?tev. DOLENJSICE NOVICE Straji 95. in IV. razred v kmelJjski Šoli iia Gnim. Vpisovanji! sc vrši 14. in 15, Keptembra v sobi II. ia/,ree zopet na delo! Kaj domoljubne žene in dekleta sestavijo odseke, katerih naloga bodi, nemudoma pobrati po hišah obleke in odeje. Prosimo, da od pošiljatelj i blago-botim poravnajo tudi poštnino, (ia se po-si'cdovaliiiee, ki poti'cbiijc sredstev, ne obremeni. Tudi za vsak, najmanjši denarni dar bo [»osredovalnica zelo hvaležna. Za našo domovitio trpć primoi'ski bcgunei! Zato naj jim vsak v zaledju pomaga. Nesreče, Janez Setina, posestnik v JiuČni vasi, se je pri zdevanju stinišOa sunil z bilko in si poškodoval levo oko. — Franc Novak, pastir v Soteski, je odse-kaval žebelj, kterega konica mu je odletela v oko. Prebila nui je lečico in v zrklu obtičala — Jože Pavlič, uČencc ljudske šole iz Dol. Gradišča, sc je ponesrečil pri vejavnici. Goniljio kolesje mu je zmefikalo palcc desne roke. — Avgust Malina, posestnikov sin iz KašČc [iri .Semiču, se je ponesrečil v gozdu. Nanj jc padla smreka in nm zlomila levo nogo v stegtni. — Anton Zujiančič, hlapec lui Dobravici pri Št. Jerneju, se je ponesrečil pri drvarenju. Nanj je jiadla izpodsekana bukev in iini zlomila desno nogo v stegnu. Vsi tu navedeni ponesret^-cnci sc zdravijo v kandijski bolnišnici. Župan iz Renč. Tudi na Dolenjskem dobro ztiani in spoštovani stavbeni mojster g, Ivan Stcpaiičič se nahaja sedaj v lirueku ob Litvi, kjer ima izredno veliko skrbi in dela za svoje begunce, ki so vse-sti'ansko potrebni pomoči. Naročajte „Dolenjske Novice!" vse moje premoženje vzeti ter ga potem kako domov spravi. Poglej, tukaj inuun (pokaže na žepe na prsih) risarske stvari in jiar novili skic iz teb dni, a v drugi imam beležke, ki so ti znane — in če boš še kaj clruzega našel. Toraj Jože, servus! Moja komimnija Že maršira." To jc bilo nj(igovo slovo od niene in nisem ga videl veČ. — Jaz aeii) šel še tisti večer v rojno črto in on je bil reserva. Nekaj dni je bilo čisto nni'iio; nato so i)a začeli poleiitarji obdelovati naše postojanke s svojimi kalibri in 9. julija so nas napadli. V najvei'^ji nc-varnoslJ mn bil takrat jaz in ker nisem mogel s 40 možmi vzdržati 1500 italijanskih pjaseev, mi je prišel i!velbar na pomoč. Pa prcdtio jc ))rÍŠ(íl do mene, je že bil ranjen v J'oko in nogo. St(!kel je nazaj, da bi ga kedo na varnem obvezal, pa je dobil zopet tretjo kroglo skozi trebuh,, Takoj sem to zvedel, a k njemu nisem mogel in ne smel, ker jc bila nevarnost, da bodo polcnlarji, [lotem ko smo jili po iirinem grozovitem boju po])olnoma porazili, nas zopet napadli. Sanitejci so ga ]mtem odnesli iu 11. julija sem čul, da jc Cvelbar — umrl na brigadni sanitejsUi postaji. Nisem vci jel, da sem dobil natančno poi'očilo o njegovi smili, Njíígova zadnja želja je bila, katero sva skupaj spisala: „Jn (1er heiligen lleimatserde, da ist es siili don ewîgen Ti'aiim zu tiřiiimen, wo die Erde audi fiir die Toten lebt und die lilumcn audi fiir sic bitiben — in meiiieiti vielgeliebten, teuern L,'nteikrain in Ivosta-njevica, — V sveti domai'i zemlji, tu je sladko spati večno spanje, kjer zemlja tudi živi za mrtve in cvetlice tudi zanje evet(i — v moji preljubi, dragi Dolenjski, v Kostanjevici," Ta žiilja je sicer težka za izspolniti, a Če bo le mogoče, se ti izspolnî — dragi Jože. Sedaj si pri Valeiitu, prijateljstvo jc zopet zvezano in vajin dub, dolenjska junaka, naj živi med nami in naj rodi še celo vrsto vama imdobtiili!! — Duiiiij. Jos, Marjctiè, Vojni pregled. Turčija in Bolgarija napovedali Rtimuniji vojsko. Kov. uiiid poroča .'Ï1. avj^iistii iz (lari-srada : Ker so prekinjene zve/cz liniiiunijo, soje na/iianilo rununiskenui poslovodju v Tarii^radn^ da se smatra oloniaiiska vIíhIíi kakor njeni /tivezniki oil včeraj :tO. avi^iisita -ul» S. uri zveěer z KiiiiiuiiiJ» v vojnem stanju, — Iz Zollje Javlja Kor. urad 1.1. in. ; Danes ob 10. url ilopoldiie se jo izrO(dbi liikajšiijeinii itiinntiskeinu p(»slaiiiku napoved vojne, /f^odaj /JiitiaJ so nabili na eestali vojni oklic. Italijansko bojišře. — Kakor sc uradno poroča a, t.. in. so sc nadaljevali v več odsekih boji a topovi in iiictalci min na primorski bojni črti '/. merrjajoi;o se silo in so se razširili tiidi na prostor pri 1'iaveli. Po zelo ^'iitem ognju 8 topovi je aovružtiik napadel v odseku Pliickeii Mali Pal, vdrl tam v riel naše postojanke, a bil s protinajiadoiii zopet popolnoma vržen iz nje, suiikov slabejših italijanskih oddelkov tla Riifredfio in dvakrat podvzcti uapad lia Civaroii na tirolski bojni črti se je izjalovilo. Due 3. t. m, pa se poroíia, da so sc na primorski bojni črti nadaljevali z zmerno silo topniški boji. Ko so odbile na.še čete v odseku Pliicken napade, je postalo mirno; pozneje je zopet oživelo delovanje s topovi. Sovražni napadi, iia bojni crti južno od dolino Fleims, na Coltoronto in na škrbino Cauriol ao se izjalovili. liusko bojišče. — Po uradnem poročilu 4, t. m. si Rusi na vse kripljc noč in dan prizadevajo, zlomiti v Karpatih odpor osrednjih velesil. Vneli bo se na več inoatib ljuti boji. Napadi sovražnika so bili odbiti po ogiyu, v ročnem iiiotežu ali v boja z ročnimi granatami. Manjše krajevne uspehe, katere so si Rusi južnozaliodno od Siindai-Moldovi in v okraju Tatarskeřía prelaza priborili, so jim naše čete s protinapadi po večini zopet odvzele. Sovražnik jo imel težko izgube. Tudi juiiiovzhodno Brzczauy ao ostali vsi napadi Itusov, pri katerih 80 imeli ogromne izgube, brez vsakega vspclia, Za neki kos jarka traja boj Se datjo. Severno Zborova in Szelwowa v Voliniji izjalovili so so zopet novi mnogi z ogromnimi množicami podvzeti napadi sovražnika, — Na-predovai^e nam nasprotnih rumuuskih čet, se zadnjo dni ni datje razviJo. V odseku OyorfrJ'o branile so se naše varnostne četo uspešno proti močnejšimi napadi sovražnika. Preko južne meje upadli sovražnik, koje^^a prednja četa je vže bila v Hermaiistadtu, umaknil je isto zopet iz mesta ter se zadovoljil z obatre-Ijevanjem mesta s težkimi topovi. No motimo se, ako trdimo, da je rumunsko vojno vodstvo nameravalo s prcaenet^ivim napadom polastiti se gorskih prehodov, s pomnoženimi prednjimi četami doseči severno poboùjc in pod brambo teh čet pritegniti nase .šeie glavne čete, koje so pred začetkom vojne, da ostane tajna ujih namera, daleč onstran meje nastanili. Da so jc vsa namera nekako ustavila, jo najbrže krivo prepočasno napredovanje obsežnih tehničnih in materijalnih vojne nevajenih organizacij, pri katerih nastanejo večkrat zmedo in ovirajo napredovanje. Pa naj si že bode vzrok ta ali oni, naši obrambi je ta kratek odmor v bojih naravno v korist. — Mej tem pa se trudijo Husi naše postojanke v Bukovim in na zalioduogaiiških Karpatih vtisniti in s tem olajšati napredovanje rumunskému levemu kriiu. Zahodno bojišče. O novi veliki bitki ob Soinmi se 4. t, m, uradno javlja,■ Včeraj zjutraj započeti angleško-francoski napadi izzvali 80 naj^jntejšo in obsežno bitko. Bila sc jo severno Somme ua približno 30 km dolgi bojni črti od Beaumoiita do Somme. Kljub ponovnim sovražnim navalom na obeh straneh Ancre iu sosebno na Thiepval in severozahodno Poziorcs so hrabre nemške čete obdržale postojanke v svoji posesti, s hitrim protinapadom priborile pri pristavi Mou(iuet ininiogrotle izgubljeno ozemlje nazaj in sovražniku zadale najtežje izgube. Dalje vzhodno zadržalo je nemško mocno topništvo sovražnika v njegovih napadalnih postojimkah. Šolo zvečer se mu je posrečilo napasti pri gozdu Fonreanx, a bil je odbit. Po z vso dosedaj doseženo porabo streljiva iiresegajočim obstre^jcva!lju vnel se je mej Gindiy in Somino ljut boj in je trajal pozno v noč, S smrti se no boječo hrabrostjo borile so so čete z v razatre^eno ])rvo postojanko vdrlim sovražnikom za v.sak pedenj zemlje in zadržalo njegovo prodiranje v svoji drugi postojanki. Guillemnot in Le î^reat sta v rokah sovražnika. Južno Somme, no glede na odsek pri Barleaux, posrečilo se jo iieni-Škeiuii topništvu preprečiti francoske napade. Pri Harleaux napadajoče čete so bile krvavo odbite. Desno od Moze ao se napadalni poizkusi Francozov proti utrdbi Thiaumnot in južnovzhodno Fleury izjalovili, Nemci so očistili po skrbni predpripravi neki v njih bojno (Tto segajoči naprej potisiijeni kot ob prepadu Souvillo sovražnika. 11 ("'astnikov in 490 mož je bilo ujetih in več protinajmdov Francozov odbitih. Boj ol) Sonimi jo strategičen jioraz Francozov in Angležev, kajti k^ub velikemu trudu in izvanrednim izgubam je imel napad jako mulo uspeha, lialkansko bojišče. — Vzhodno Valone, kjer so, kakor se uradno jiorotia 4. t. m,, Italijani [irodrli čez Vojušo, so naše čete popolnoma porazile Italijane in so sc isti morali umakniti zopet na levi itreg Vojušc. Vse iio-stojanke so zopet v avstrijskih rokah. — Dne t rn, javlja neinŠko uradno poročilo: Nemške in bolgarske ("iete prekoračile so mojo Dobrudže mej Donavo in Črnim morjem ter vrgle rumunsko obmejno stražo nazaj, — Dne 4, t, m. pa poroča, da nemško-bolgarske čete mej us])eštiimi boji mej Donavo in Črnim morjem napredujejo, IVi Kocini (severozahodno Dobriča) vrgla je bolgarska konjenica Rumune v neredu nazaj in ujela 10 častnikov in čez 700 mož. Po nekem ]ioročilu iz Milana 4. t. m. so Nemci in Bolgari vže zasedli Dobrič, ki je zelo važen kraj, radi tamkaj se stekajočih železničiiih zvez. — Na maeodonski bojni črti jo položaj ucizpremenjen, Ilazna bojišča. — ii. t m. poroča turško uradno poročilo, dana kavkaškem bojišču, kjer so imeli Rusi zadnji čas znatne izgube, isti sodaj na desnem krilu utrjujejo, po svojih protinapadih, ki so jih stali velike izgubo, svoje postojanke. Tiste turške čete, ki so napadle sovražne postojanke ÏO km vzhodno od Ognett, so prisilile Ruse, da so se morali umakniti ])roti severovzJiodu, Krajni boji ao vršé od časa do časa na levem krilu in v središču. Turško poizvedovalno krdelo je na obrežju napadlo sovražnika, ubilo onega častnika in več vojakov ter zapleniio puške, bajonete in bombe. Zračna skupina je napadla 1. t. m. Port Said, metala uspešno bomlic in se nepoškodovana vrnila. Na ostalih bojiščih nobene posebne izpremembe. Na inorjii. — AVolfťov urad porcča 3. t. m.: Nemsika morska letaia metala so bombe z vidno dobrim uspehom na naprave v luki, žitnice in skladišča olja v rumunskem obmorskem mestu Konstanci, na rusko križarko „Kagul'' in štiri rušiice torpednih čolnov. Vsa letala so se srečno vrnila k(jub ^utemu obstreljevanju. — Iz Londona se poroča 3. t. m. (Reuter), da je ponoči 3, t, in, skupina 13 sovražnih zrakoplovov izvedla najstrašnejši napad med dosedanjimi na Angleško. Prizadele so vzhodne grotije. Napad je ve^al Londonu in industrijskim središčem v Mittlanda. Raznotero. Nesreča v sreči. Y Řleziji je innrl l>red IG leti vrvar Thid; zapustil ni vidnega premoženja, zato jc bila vsa zapuščina razprodana na dražbi. Neki stolar tílaubitz si je za male vinarje priboril na dražbi preprosto zglaviiieo. Ko je (;ez voí let doslužila, jo je prepustil smetišiiici ; romala je na kraj odpadkov in smeti zunaj mesta. Tu sem je hodil večkrat brskat in iskat zakladov mestni levež, ki je tuintam Žc našel kaj porabnega. Ko zapazi raz-drapano blazino, jo razreže in glej ! Poleg večje svote })ai)irnatega denarja se. prikaže hrauiltia knjižica in več vrednostnih papirje*', ki so pa deloma Že bili ^ zapadli. Vrednost vsega je znašala več lisôë »Uivk. 1Ú) je najditelj hotel menjati v banki tisočak, UMI nis(j zaupali, uiarv(ič poklicali so stražnika. Vsa stvar je prišla na dan. Zaklad ho oblast izročila dvema otrokoma, ki jih je Tliiel zai)ustil. Spolna nevarnost. Napisal c. kr. ifrno-vojni nadzdra\ iiik in primarij deželne bolnice dr. Fr. Derganc. Ljubljana, lyUi. Založila Katoliška bukvama, 16 strani, tk^ia 10 vin. Droben zveŽčič je namenjen vojakom, pa je tudi prikladen za drng(; odrasle ljudi, Knjižic.o vsled njenega dobrega nameiui toplo pozdravljamo, Dpamo, da bo pomagala obvarovati naš narod pred strašno kužtio boleznijo. Narodna vprašanje na Balkanu. Kakor izvaja „Nation", je vsaka ui'editcv balkan* skega \ prašanja nedopustna, če bi ne viiošte-vali pravic narodov. Oklickralja Ferdinanda kaže, da zahteva Uiimunija ozemlje od reke Tise do Ornega morja; a če se to izvede, bi št.cvilo ilažarov, Srbov in Nemcev pod rumunsko oblastjo preseglo C(do število Ivu-munov, ker živi tam Kuniunov Ic do îî;i odstotkov. List opozarja, da bi bili ludi Ijahi v Dalmaciji in Srbi v Macedoniji v manjšini. Cerkveno. Na Trški gori bo na Malo maše dan, v petek H. Hcptiiiiibfa, obićajtii vsaitoleMií romarski shod. Na predveiier je olihod s kipom I^Iatei'ft liožje. Zvečer se bode Midi spovedovalo. Na Mali šmaren pa je ^jtiliaj eno in ob 11. nri dvojno dnbovno opravilo v cerkvi In Kunaj s sv. masami in piidi-ganii in popolite v boj z dednim sovražnikom — zagi'izenim izdajalcem ! Vojaki, zemija na kateri in za katero se bojujete tu, nosi vaš pečat, vaš znoj. vašo kri. Po večini ste Slovenci. Slovenska zcsitdja, slovetiski rod je tu, za katei'ega se boste gotovo bojevali z levjo močjo. Bojevali se Itoste za zemljo, katero ste s svojim znojem, s svojimi žulji obdelovali in po kateri izteza naš dedni sovražnik grab(;žljive i'oke. Bojevali se boste za zemljo, katero je pojila vaša kil — kri vašili rodnih bratov in prijateljev." Resnično v si-ečo si štejemo, ila nas je poslal i;esar v boj proti svojemu dedruimu sovražniku. Pošteno hočemo zopet obiaču-nati z njim. Zemljo, ki nosi naš pečat, naš znoj, našo kri, hočemo braniti do zadnjega diha! Bog z nami in sreča junaška! Eno leto . . . Nešteto veselih in žalostnih uric je šlo mimo mene ... V veselju se nisv. Ti pi»žió, kadar so lačni na milijone slanikov (areidiovj. Kei' so ti zelo slani, lahko verjameš, da so j)otem somi zelo žejni. In sedaj srebajo morsko vodo na vse pre-tege in — voda vpada (oseka). Sedaj pa somom postaja slabo, ker kljub dobremu želodcu ne moi'cjo toliko vode prenašati in začno bljuvati in voda zojiet narašča (plima)." Ob času draginje. A.: „;íakaj pa gospod profesor pri hoji tako dolge korake dela?" — B,: „Tz varčnosti! Z enim korakom stopi tako daleČ, kakor drugi s tre.mi in zato njegovi podplati trpe trikrat tako dolgo, kakor pri drugih ljudeh." Pri šolskem pouku. Profesor: „Kako grozovito in iiečh>veško so ravnali v tamnem srednjem veku z obtoženci, ki so krivo prisegli, kaže to, da so morali potem, ko so jim (po tedanjem kazenskem zakoniku) obe roki odsekali, — še lastnoročno podpisati, da se je kazen les izvršila." Na lovu. Lovec: „Zadnjo nedeljo sem doživel nekaj prav smešnega, lio hodim tako — meni niČ, tebi iiič — zagledam v detelji zajca — korenjaka. Nameilni ))usko, ustrelim enkrat — dvaki'at — in to bi bili vi morali videti, kako jo je zajec — podurlial!-' Če glava boli. Profesor: „Zakaj vas včeraj ni bilo v šolo?" — Dijak: „Gospod profesor, glava me je liolela." — Profesor: „Olava bolela! To kaže, da zrak pritiska na prazno glavo. Sicei- je pa to prav ničev izgovor. Prvič bi bilo bolje, ko bi vi dejali; jaz sem bil včeraj preleti, da bi bil šel v šolo in diugič ni bolečina v glavi nikak vzi'ok izostajati iz šole. Oe bi hotel jaz zaradi tega izostajati, bi moral to sleherni dan stoi'iti." Samski in zakonski stan. Samski stan (dcvištvo) je čisto zlato, udovski stan je dobro srebro; toda zakonski stan je težak svinec (sv. Anzelm). — Zaradi velikih skrbi in težav imenuje sv. Hieronini zakonski stan bodeče trnje, deviški stan pa bele lilije med bodečim ti'njem. Sv, Pavel pravi: „Če se devica omoži, pi'av stori; če i)a ne, stori bolje." — S katero stranko bomo potegnili? Poučen napis na sodu. Šeststo hektov jaz držim. Več vase vliti ne pustim. Zapomni si pi'ijatelj ti. „Osel, ki več požre, kakor drži." Trdno zdravje. Zdravnik: „Gledé no-iratijih organov ste lahko biez skrbi. 7j vašimi pljuČami lahko učakate osemdeset let, z vašim srcem pa celo slo !" Zanimiv pogovorna postaji. Ribničan Urban: ..Pretetu ne buodi, gspuoda misli, de kmet rajs nejma nuobene polrajbe!" —Jaka (njegov tovariš); „Kaku pa tu vajš?-' — Urban: „I nii, ku bi mjene al pa tjebe zdejla „prijelu" — že vajš, kaj mislim, — pa ne vajš kam it!" — Jaka: „Kaj ne vidiš tamle tiste šiše, kjer jc samu za an'ga prostor?" — Urban: „Tkajpk! Pa je le „za gspude in za gospe!" To pesmico je zložil korporal Fi'anc Balkovec s Pi'elokc (J. avgusta v hudem ognju in globoki jami vpričo svojih ka-meradov, kakor pišc svojemu prijatelju. Obračun z Italijani. Avgust jo že mcsec, a še smo veseli. — Čuj, strašno so laški to|)ovi zapeli. Strašno so grmeli čez dan in tez noč, da skoro poslušati bilo ni moč. Uničit nas misli zares, do Trsta pomakniti jez. Pa le s^ocakajto, vi zviti Tatjani, dokler še iired vami stojijo Slovani. Če zvito ste prišli Slovence napast in lepo Goriško, Primorje nam krast: Prišel bo za vas že še dan, Ko tudi Tatjan bo goljufan. Umika se in beži vojska žo tvoja, ker nima korajže do budoí^a boja. Le vjetniki tvoji nam tak' govore, da Janezov kranjskih se najbolj boje; Ta nikdar ne misli na beg, naj leto bo ali pa sneg. Zato pa Viktorcek, postava ti mala, prezgodaj ti glava bo siva postala če misliš, da nas je pri puškah le mal' od kranjskih jnnakov je del še ostal. Poskrbel slovenski bo sin na njega ti večen spomin. Zato bi pomislil prej, Emanuele, kako ae % Avstrijci naj vojska izftetje, da te račun tvoj na papirju ne zmoti, da mesto v Ijjubljani bi ležal kjo v koti, ko prišel si sem nas napast in lepo Fninorje nam krast. A čuj nas poleutar, kaj mi ti povemo: „V deželo tja tvojo, n« Laško nn gremo. Ukradeni Rim boš ti moral pustiti in s culo v Sicilijo 80 preseliti. Benetke, Majland in Turin, V i^jih bival avstrijski bo sin. Mi s tabo svoj stari račun zdaj imamo, zato ga popolnoma zdaj poravnamo; Poplačaj nam, torej žo stare doljufovo poprej, ko naredil boš zopet si nove. Zapomni si, kaj zna Ilir, Ne draži t^a, pusti pri mir'!" Vreme v septembru. če je mesec september topel in jasen, jo pričakovati hladen in deževen vinotok, kakor je aploli pri nas navadno. Grozdje beremo večinoma v mokrem. Začetek jeseni 23. dan ob 10, uri 15 minut. Takrat sta noč in dan enako dolga in aolnoe stopi v znamet^je tehtnice. 1. Tilen meglen, grda jesen. 8. Kakršno je vreme Male gospojnicc dan, takšno ostane se štiri tedne vsak dan. 21. Oc Matej je ves vedréc, bo prijetna še jesen. 29, Ce sveti Mihael dežuje, voljno zimo napove; čc pa nebo razjasnjuje, hude zime se hojé. Kakor veter Mihaela žitna cenil rast bo imela; bolj ko veter se vzdiguje, višja cena narastuje; če pa veter porichuje, tudi cena upaduje. Če pa to keiiaj ni res, vedi, da — jo zmota zmes.