Šolskg; letina, Vse ljubljanske šole in naj več glavnih Sol po deželi je s pretečenim mescem dokončalo šolsko leto, ter nam po lepi navadi kažejo svoja letna sporočila, jahresberichte, programe i. t. d. »Jahresbericht« ljubljanske gimnazije ima dva spisa: a) »Ueber die sogenannte Einwanderung der Claudier«, ki ga je spisal g. prof. A. Heinrich — z učenostjo in natančnostjo, kakoršne bi po naših mislih in po besedah g. prof. Melcerja, kteri je spisal drugi sostavek: b) »Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih šolah« — celo treba ne bilo ne v srednjih šolah, ne v njih letnikih. G. prof. Melcer pove v svojem precej dobro spisanem sostavku marsiktero resnico, ktera naj bi se v djanji spolnovala. Ž njim vred obžalujemo, da se v domači zgodovini po gimnazijah »lo malo več ko nič ne stori«; — vendar mu ne moremo priterditi, naj M se le prostovoljnim poslušavcem v zgornjih razredih in v posebnih nrah razlagala, in naj bi se izverstnim dajale sreberne svetinje itd. Naša misel je ta, danajbi vlada skerbela za primerno knjigo in za poduk, da se že v spodnjih razredih na tanko uči domača zgodovina i zemljepisjem slovenskim, in naj se opusti v splošnji zgodovini marsikaj »iiber die sogenannte Einwanderung!« itd. Nekaj bi mogli pa učitelji zgodovine in zemljepisja sami več storiti v tej reči; se ve — ako pa učitelju samemu merzi vsaka slovenska reč, ni čudo, da celo n o b e n a drobtinica ne pade na domačo mizo. Učencev je bilo v začetku očitnih 719, na koncu pa 608. Zrelutno skušnjo jili je delalo 44, naredilo pa 38. Tukajšnja c. k. višja realka je izdala precej obširni »Jahresbericht« pa zopet brez kakega slovenskoga sostavka, akoravno kaže, da ima izmed vseh drugih naj več slovenskih mladenčev v šoli. Ima pa prav dolg in širok, sicer učen, pa vendar uoencem in staršem prav malo primeren sostavek: »Konstruction der Krummungslinien auf gewohnlich vorkommenden Pliiclien«. Von A. J. Opel. Stavimo, da bi jih lahko šteli na perste vse, ki so tako poterpežljivi, da bi ta spis do konca prebrali! Število vseh učencev je bilo na koncu leta v 6. razredih 231, med njimi 126 Slovencev. — C. k. normalka je imela letos očitna spraševanja 23., 24., 25. in 29. jul. Učencev je bilo v vseh 4. razredih 708, nedeljskili učencev pa 191. Učiteljskih pripravnikov je bilo 18. V muzično šolo je hodilo 51 učencev. »Classification der Scliiiler an der k. k. Muster - Hauptschule in Laibach« pa je po starodavni navadi nemško namešano z nemškim, bohoričnim in nekaj celo z gajičnim pravopisom, n. pr.: ffmttfdjitfd), ©d&eleSntf, SScfel, ^ogajfjntf, Čern^ itd. Kdo ve, kako dolgo bo Se to terpelo! — Vmestni glavni šoli pri sv. Jakobu so Mla očitna spraševanja 19. in 22. jul. V tej šoli je bilo letos v 4. razredih 316 učencev, v nedeljski pa 101, vkup 417. Letnosporočilo ima na čelu sostavek: »Kazavni poduk«. Spisal M. M., potem še: prednike in učitelje, pregled posamnih naukov in ur na teden in število učencev, iz šolskega dnevnika, dobrotnike te šole in razredbo učencev. CP"i>. a.ij..)