M^a VlZr iienz.15.V46. - Msv. 12 K3 wks v /v Uvi > X aŠ dobri ZveliČar je dob= ro vedel, da priče konec njegovega bivanja na zem= lji, Zapustiti bo moral \zemljo in^oditi^zopet go = \ ri v nebeške višave. Jti jciuscck vAniai)ovem naroči u j otbvo si že Maj videl podobo sv.Antona iz Pa= dove. To je bil dober mož, čigar srce je gore= lo v veliki ljubezni do Jezusa- Vselej, kadar je šel k sv.obhajilu, je njegovo srce utripalo v veselem pričakovanju po združenju z Bogom. Cesto jo sati klečal v svoji temni in nizki kamrici in molil. V mo = iitvi si je tako živo predstavljal Jezusa v hlevčku rojenega in v Nazaretu preživija= joČoga svojo mladost, da ga je videl kakor pred seboj in Ga je hotel prijeti in ujeti v naročje. Ko je nekoč spet molil v svoji sobici,je Jezušček resnično prišel k Antonu. Svetnik Ga je vzel v roke, malo nebeško Detece pa je z ljubeznjivo ročico šlo preko Antonovega li; ca. Te blažene ure ni Anton nikoli pozabil. Vi, dragi prvoobhajanei, ste še srečnej= Si od sv, Antona. Ne samo v roke, v svoje majhno srce smete prejeti nebeŠkaga Gosta. 0, kako zelo si morate odslej prizadeva« ti, da boste ohranili svoje srce vedno brez= madežno in Čisto! - 4 - • .1 Majnik je stopil doli na trato v belih sandalih s suknjico zlato. V sveže preproge brstja, zelenja, z nežnimi prstki šopke pripenja. V noci prižiga zvezdice zale, v jutro med bilke vpleta korale. - 5 - M Ar DA d vseh deklic, ki so žive= le v tistem času v Nazare=i tu, je bila mala Afra nag= gršo,, Njen obraz je bil cez in čez pokrit % rjavimi pe= gfrni; imela je pokvočen nos in prevelika usta, Nasprot= no pa ni bilo v vsea Naza= retu bolj pridnega d,ekleto Ca od Afre. HiČ ni bila ža*= lostna zarcui tega, ker- ge bila grda.Dobro se je zavedala^ da Gospod Bog ne gleda na zunanjost. Kljub temvt. pa ji Je biič vč&sih hudo in so ji prišle solze, ko so se grobi pocestni pobalini iz nje norčevali. Nekoč je mala Afra dnleS zunaj na polju srečala božqo Mater in Jezušoka, ko sta po= hirala klasje. Sonce ge iaoČno pripekalo in JezuSoek ^e bil hudo žejen. Afra je nesla domov loacek mleka* Božja Mati 3© poprosila Afro ^'Prosim te, daj. isp^eiatt Jezusčku, požirek mieka, keii je tako žejen." AfrS- ni nič Domišljala. Brž J© ponudila JeadŠČku osvežilne pijače* Ko se je nebeški Otrok napil, je šel s svojo božjo ročico preko Afrinih lic in se zahvalil:"Bog ti poplačaj, ljuba Afra." Deklica je dolgo gledala v ljubo oblič= je Jezusovo in vzdlhnila»"0,1^ubi otrok, kako zelo si lep. Če bi jaz revica imela vsaj majhen odtenek tvoje lepote!" Ko se je Afr& vračala proti domu, se je med potom hotela umiti v stuuencu. Ko se je nugnila nad vodo, se je nemalo začudila, ko jo na, vodni gladini, kakor na zrcalu opazila svoj obraz ves izpremenjen. Zdelo . - 6 - so ji jo, da je dobila Jezusove poteze. Ljubi otroci! V svetem obhajilu vam Jezus prihaja na= sproti. Ce ga a veliko ljubc-snijo sprejme= te v sroe, bo is vaše duše izginila vsa grdobija greha in nečednost, postal boš lep nebeški otrok. - - 7 - / M i J I V - ^ i ■..-t / t M Allks 'ilJ^JŠ r / i k -f......"4 ■ t:. f \ j i t > : V—f I t— t ' 1 I—1 i f - ,JH : , , H Tferi '/rrj --J . 1 I i. ~ „ l ..J,—- ^ ^ i i , f A > N) - i i ^ ^ v Tudi inajime dušice lahko Jezusu nekaj poklonijo. Težko je žrtvovati palmo muče= ništva, kakor- sta to storila Tarsicij in Nežka, nositi na glavi pod ruto ali kapo tmjevo krono, kakor sta to delala Landa in Nelko, o katerih si že ali pa še boš slišal zgodbo. Otrok, kaj boš pa ti poklo= nil Jezusu? Jezus hrepeni po lilijah in rožah. Lilije - cista srca,ta so Jezusu naj= bolj vš^Č. Rože pa so majhna premagovanja iz lju= 'bežni do Jezusa. Če pa Jezusu nič drugega ne moreš dati, pa se Žrtvuj in mu pomagaj nositi težki križ a Vedno., kadar te kaj težjega zadene, vzdihni:"Jezus,vse naj bo zate in samo zate!'1 - s - Madpi) ofsroik Nekoč, ko je bilo spet drevje zeleno, je imel kralj tiste dežele lov v rem gozd tu Za= sledoval je srno, ki se je bila skrila v gozdni goščavi. Stopil je s konja in si z nečem ^.ej-SL«. ^o^. Ko je prišel skozi goščavo, je zapazil pod drevesom prelepo deklico. Obstal je in jo začuden opazoval. "Kdo si? Zakaj) sediš tu v pustinji?" Deklica ni nič odgovorila, ker . ni mogla odpreti ust. Kralj jo vprašuje dalje: "Hočeš iti z menoj na grad?" Tedaj je lahno pokimala. Kralj jo je vzel na roke, jo posadil na konja in ko je prijezdil z njo domov na grad, ji je velel daui lepo obleko. Četudi ni mogla govoriti, je bila vendar lepa in ljubka tako, da jo j- kralj vzljubil, in ni trajalo dolgo, pa se je poročil z njo. Ko je minilo leto, je kraljica dobila' ■ sinčka. Tedaj se ji je, ko je bila ponoči sama v postelji, spet prikazala devica Mari= ja in jI rekla:' "Ako poveš po resnici in priznaš, da si odprla prepovedana vrata, ti bom razvezala r}ezik, da boš spet govorica; če pa trdo= vratno ostaneš v grehu in tajiš naprej, ti pori vzela novorojeno dete." Tedaj ji je bi= lo dovoljeno, da jo spregovorila» ostala pa e zakrknjena in je rekla:"Ns, prepovedanih rat nisem odprla." Devica Marica ji je vze= a novorojeno dete iz naročja in je izgini= a z njim. Drugo jutro, ko otroka ni 'bilo, ¿Je nrstalo med ljudmi godrnjanje * češ da Je kraljica ugonobila in snedla svoje last= no dete. Kraljica je vse cula,*a ni mogla - 9, - -Ji \ i ■ . / 'S \ \r. v» \ i .s J i A u!,u ! r r^-^ip- m \ v j___' J » v:-*"....., f l\ H*'A k V^i * ' .'-i^-,, .. J s,- JI • ■ - rn \ nič reči t::; to j kx: I j 'pa tega ni hotel verjeti, ker jo je iviel preveč rac.. Čez leto oni je delila kraljica arugega_ sineta» se ji piiiiazcia eevica Mari= ja in ji je rekla;' !:Ako priznaš, da si odprla prepovedana vr^ta, ti bou aala otroka nazaj in ti raz= vezala jezik; če pa ostaneš trdovratna v grehu in tajiš naprej, ti bora vzela tudi tc novorojeno aete," "'Dedni je kraljica spet reklai"Ne, pre= povedanih vrat nisem odyrlav" m devica Morija .ji je vzela aete iz naročja in ga je-odnesla.s seboj v nebesa- Drugo jutio, ko spet ni bilo otioica, so govorili ljudje či= sto na g '.a s, da ¿a je &aljiO& pojedla» in kraljevi svetovalci so zahtevali, naj se obsodi na sart. Kralj jc je imel pa tako rad, da ohdolžitve ni hotel verjeti in je_ zapove-ai svetovalce;:i, da po^ airtno kaznih jo tega ne smejo govoriti. Naslednje loto je dobila kraljica lepe ••• - 10 - AČerko. In v tretje se ji je ponoči prikaza^ ^devica Marija in ji rekla »"Pojdi z me= rijela jo je za roko in jo je peljala ^Tam ji je pokazala njena dva sincKa, ki sta se ¿1 smehljala in se igra= Ig z z celjsko kroglo. Ko se kraljica pega razveselila, ji je rekla devica &ari= ¿a* . !_Ali^se tvojo srce se ni omeČilo? Ako r iznaš, da si .odprla prepoveuana vrata,ti cm dala nazaj oba sinčka," Toda krcljica 3 odgovorila v tretje t "Ne, prepovedanih vrat nisem odprla." 'ed^j jo je Devica spustila na zemljo in jI je vzela tudi tretje dete. Jruga jutro, ko se jo to zvedelo, so kri= vsi ljuaje:"Kraljica je svoje obroke -•«preti mera!" In kralj se ni mogel več ur>i= jati svojim svetovalcem. Izreki? se ¿*;-j ob= feeuba in ker se kraljica ni mogla za^ovar= jati, je bila obsojena na smrt na grmadi, j Znesli so skupaj les, in ko so je prive» Bali ob kol in je začel ogenj ..švigati okrog nje,te..aj se je v nji jel tajati trdi led napuha, in njeno srce je obšlo kesanje., In si je mislila::,Ko bi le še mogla T>re& partjp priznati,da sem odprla vrata!" \ Tedaj se ji je razvezal jezik, da je glasno zavpila¡"Da,Marija, jaz sem vrata od= prlal"1 In precej je začelo deževati z neba Jn plameni so pog&snili in nad kraljico se je prikazala luč,in devica barija je stopi= la dol in imela ob strani oba sinčka in hovorojeno hčerko na roki. In je rekla kra= ijici prijazno:" "Kdor svoj greh obžaluje in ga prizna, temu je odpuščeno." Izročila ji je vse tri ¿troke,ji razvezala jezik in jo osrečila za vse življenje. - 11 - Zjalijana dan&> če priviea v Ljubljano s postaje Rakovnik in kreneš po Dolenjski cesti nekoliko nazaj, zagledaš salezijansko cerkev Marije Pomočni= as na Rakovniku* Tu je "bil že od nekdaj gra= dicj vidimo ga tudi že v Valvazorju. Na sli= ki nam Valvasor kaže pred gradom lep vrt in na dvorišču kočijo, v katero je vpreženo šest konj. Tako so se včasih vozili knezi. In res je bil tedaj lastnik tega gradu neki kne z» Os gretao po Dolenjski cesti proti mestu, vidimo na desni Suhi bajer, vojaško streli= ■ šče,kjer so med prvo svetovno, vojno ustre= lili 22 "izdajalcev4*, ki sc v tej grozni vojni izgovorili kako nepremišljeno besedo. A 1 • i/tj k \ h« II | i M l " L M r\ -t—1 [ Čez Gruberjev prekop pridemo na Karlov= ško cesto. Ta prekop je začel kopati jezuit o.Gabrijel Gruber, zato se imenuje po njen. Voda prihaja v ta prekop iz Ljubljanice in Se pri Štepanji vasi zopet izliva v Ljublja» &ico. Tako se odvaja mnogo v.ode in povodnji fta ljubljanskem barju so postale redkejše, Pa tudi ljubljanska megla ni vec tako gosta, kot je bila v prejšnjih časih. Od Karlovške ce~te na levo je ^zdaj cel ^ 12,-- vudelek ;.iesta* 8s pred štiridesetimi leti pa je MI tu velik travnik Prule. Pri Sv.FlorJ?mu se odcepi pot na Grad. £rič se dviga 70 n nad Ljubljanico. Vrh gri= ča venča moreno grnjsko^pcslopje. Grad sto-¿i tu gotovo že nad tisoč let. SeVeda so po= ^Ippjč večkrat prezidali. Z grajskega stol= pa je najlepši razgled po ljubljanski okc= lici, sjl&sti na Katftniške planine, na Barje in ^riia. Tudi grajska kapelica je še zelo ^tara» Posvečena je sv.Juriju, patronu ne= ¿¿ubljano. K a Gradu^je stanov ¡il v začetku oskrbnik, grajski načelnik, grajski grof, yoziie^e deželni glavar. Tu so zapirali po?= Aeje vojne, ujetnike ter uporabljali posiop= je za vojaštvo. Nekaj časa je bila. na gradu rudi kaznilnica. Po prvi svetovni vojni so se prostori uporabljali za stanovanja. Zdaj Krad mestna posest. V zadnjih le rib so prostor okrog gradu prav lepo preuredili po načrtih domčega umetnika in speljali lepa pot-SL na Grad ter okrog starinskih utrdb. ,?rej je imel grad-dva vodnjaka. Oni zu= naj pcslopja je baje 65 m. globok» Na drugem koncu SiiCa so stare utrdbe,"šance" lisencva= i^e. f Ljubljana ima veliko šol in cerkva. Najlepša Ae stolne cerkev, ki je posvečena sv. Nikolaju. Od šol pa je najimenitnejše vse=* učiliš&s» Lepi so nekateri izmed spomenikov, ki jih je v Ljubljani veliko. Oez Ljubljanico vodi šest mostov. Največ= ji je frančiškanski most, ki je trodelen. Največja stavba v Ljubljani pa je nebo= tiČnik. J Posebno lepo sprehajališče je park Tiv§= |i, ki se razprostira pod Šišenskim hribom. Qd tod pelje pot na Rožnik,kamor radi zaha= ¡jajo Ljubljančani ob nedeljskih popoldnevih. - 13 - VETROVI Vetrovi so se prepirali, kateri izmed njih je najboljši. Vsak našteva in hvali svoje dobre lastnosti. Jug pravi:" Jaz prinašam toploto, da'se nore sneg stopiti, da cvetlice rastejo ter cveto in da sad rodi." Sever reče i"Jaz prinašam ljudem zdravje." Zapadnik se hvali, aa prinaša dež« Vzhodnik pa, da Čisti zrak. Tako so se uolgo prepirali in ker se ni= so uogli zeuiniti, kateri je najboljši, se razporede na štiri letne Čase: Jug je vzel poletje, sever zimo, zapad= nik jasen in vzhodnik pomlad. jlovenska' vas Poglej jo dišečo, košato, stoletno lipo tam na široki tratil Kako ljubko razpenja svoje zeleno vejo n;iu nizkimi, iz lesenih brun zgrajenimi kočami, nad le]po pobolje= nimi hišicami! Dvi^a se nad prijaznim se= len, nad vrtovi, in bi rada prerasla še visoki, rdeče kriti zvonik bele cerkve.Pod to lipo te vabi leseni klop, aa si odpoči= ješ na najlepšem in najprijetnej šem kraju sredi vasi. Tod mino drži bela cesta kakor srebrna nit in se vijo dalje iz vasi v dolino in log, -Tu pri lipi jo prekriža druga cesta, ki (.-.rži v temni gozd mogočnih hrustov,vit= kih jelk in sključenih borovcev tam na klancu. Ta- v urugi strani pa vidiš zeleno,boga« to polje in pisane travnike, kjer cveto be= - 14 - Ig narjetitfe« zlate trobentice in dišeče vijolice. Krilati metulji jadrajo in p:-se= dajo na cvetju. Tan izpod gozda prišumi studenec in po= Sanja svoje valčke Čez sredino v si. I)rob= ne brvi drže preko njegovo ozke struge, ki jo lahko preskoči vsak otrok. Jata belih in in maregastih rac vesla tja proti nli= nu, ki veselo ropoČe nad vasjo. Poglej ta mala, skronna poslopja, ki se vrstijo ob cesti,'Kak^r veseli obrazi so. Kadtor prijazne oči so j in drobna >konca, £Qlna zelenega rožmarina, rdečih nagelj« čkov, fuksij in še drugih lepih cvetic. Brhka dekleta pridno negujejo te svoje ljubljenke, ki so njin in hiši v ponos. In Čo počakaš do večera., se bodo zbrali tu pod lipo vaški fantje in prepevali krasne .na= rodite pesmi, da se bo razlegalo v tiho noč. Zares lepa jc naš,-: slovenska vasi i - 15 - h A u a u@ ^J I Ko je vstala Anica, ti/ zoke jo sklenila in molitev jutranjo zve sto odiaolila. Cul je nageljČek pozdrav, v soncu zadehtel jef droben ptiček z, vejice Anici zapel je* "Dobro ^utro, deklica, jasno jutro mlado, pridi, pojdeva na vrb, na polje, livado i Trgala boš rožice, v šopek jih. zložila, z drevja pes&n moja bo tebi ss glasila: "iilada leta, mladi čas, srečni taki dnevi, to dobrote božje so čisti zgclj odsevi." Anica je slušala, nič ni razumela, srečna vendar iz srca glasno je zapela. Mi* i ____________ ■ ' JVar- i - 16 - Privezana krogljica V prazno, precej visoko konservno škatlo brez pokro= • ( va pritrdi na dnu vrvico,ki V naj bo še enkrat tolikšna J kakor je višina škatle. Na konec vrvice pritrdi leseno kroglico ali pa kratko in malo - ksiienček. Naloga se glasi: Kroglico, ki leži na dnu v škatli, o-bij z za = mahom iz škatle, a jo sku= šaj ujeti nazaj v škatlo. Stvar je preprosto povedana, a ni tako lahka I NAVADNA LAD3A Z žepnim nožičem izrezljaš imenitno ladjico iz večjega kosa borovega lubja. Slika kaže, aa moraš dati lubju najprej obliko ladjinega trupa, potem pa lubje ob robu okoli in okoli stanjšaš. Zgoraj lad= jo nato še nekoliko zvotliš, zasadiš va= .itjo kak jambor in jo nato spustiš po vodi. a v—~- h Slika a) kaže ladjin trup od zgoraj, slika b) pa ladjin trup od strani.