Poldnevni pouk v Ijudski šoli. vini" Pod tem naslovom priobčuje v BDomoneki štajerski torariš članek, v katerega uvodu pravi, da so na nekaterih shodih na Štajerskem poudarjali potrebo uvedbe poldnevnega pouka ter 30 v tem oziru tudi stavili resolucije. Nekatere občine celo stremijo natihem pa tudi javno 0 raznih prilikah za uvedbo tega načina pouka. A še več: obljuba uvedbe poldaevaega pouka od strani kandidator raznih strank služi celo kot najnovejša agitacija v prid izvolitve. Oglejmo si torej poldnevni pouk! Ze beseda ,,poldnevni" zveni čudno za nevajeno uho. Delajmo torej vsako delo le pol dneva, pa se bomo kmalu prepričali 0 svojem uspehu ; opravili smo le polovico, ko bi bili lahko znabiti vse. Poldnevni "pouk je zastarela naprava ia je tam vreden uvedbe, kjer okolščine in krajevne razmere, celodnevni pouk ne dopuščajo, kakor je to v težavnih hribih. Učenec, ki je obiskoval poldnevno šolo, reciruo res osem let, ima v resnici štiri leta pouka. Ako pa je bil med tem časom celo dvakrat postavno oproščen, ima pa komaj tri leta šolske dobe. Kje so še opravičene in neopravičene zamude ? Z uvedbo poldnevnega pouka, kjer je dozdaj bil celodneven, se bo v začetku šolski obisk povzdigail, a sčasoma pa pade na isto stopnjo kakor je bil celodnevni. To so pokazale izkušnje. Učna trarina se mora pri poldnevnem pouku jako skrajšati, kar pomeni korak nazaj v naobrazbi. Ako učenec hoče nadaljevati pouk na srednjih šolah, mu bo obiskovati poprej mestne razrede ljudskih šol in šele potem bo vstopil v srednjo šolo, ako naredi sprejemui izpit. S tem se pa oškodujemo v gmotnem oziru sami. Dozdaj sem imel v mislih normalno nadarjenega učenca, a kaj se naj nauči slabo nadarjen otrok v pičlo odmerjenem času ? Nič ! Ta ostane analfabet, ki se itak že pri celodnevnem pouku toži 0 njem, Slovenska inteligenca se rekrutira iz naše sedanje ljudske šole. Odkod jo naj jemljemo potem, ako nastopimo pot nazadnjaštva ? Poldnevni pouk ima sicer navidezno iiekaj zase, t. j. toliko poudarjani telesni razvoj v zdravniškem oziru. Ta ovira pa se tudi lahko ublaži z uvedbo šolarske kuhinje, kakršne imajo že na mnogib. šolah in uspevajo prav dobro. Pred nekaterimi leti se je učiteljstvo in Ijudstvo jako ogrevalo za nerazdeljeni pouk, a zdaj so glasovi 0 tem skoraj popolnoma utihnili. Iz nerazdeljenega pouka bi še en korak prestopili in bili bi pri poldnevnem pouku. Dični Eokitanskj zahteva pouk v krnetijstvu na ljudskih šolah, a, žal, za čas v tem pouku pa nihče ne vpraša. Ees lep in tudi za bodočega kmeta pomenljiv in važen je pouk posebno v sadjarstvu in čebelarstvu, a škoda, da pri obilici drugih predmetov ne najde primernega prostora. Pisec teh skromnih vrstie deluje že 21 let na ljudski šoli s poldDevnim poukom prav vestno, premišljeno svoj čas v pouk natančno uporabljaje, a se mora le odločno proti tej napravi izreči, če bi se tudj čas počitnie podaljšal, kar vsekakor ne bi šlo povsod zlahka. Pri nas odločuje trganje hmelja čas pofiitnic. Ob tem času ne bi gotovo nobeden učenec obiskoval šole, čeprav bi se žugalo s kaznijo. Zakaj v enem dnevu zasluži otrok več v hmelju, nego iznaša mesečna kazeu. Slišal 8em pa tudi iz ust pedagogov, kakor g. H. Schreinerja, da so šole s poldaevnim poukom malovredne, da nikakor ne dosežejo svojega ali, bolje rečeno, ufinega smotra. Tem pritrjam tudi iz lastne izkušnje. Učiteljstvo mora biti iz vseh razlogov proti uvedbi takega pouka.