Uvod: kaj je terensko delo? Nekaj 
besed o njem
Terensko delo je ključnega pomena pri 
preučevanju pokrajine, zato mora biti del 
geografskega učnega načrta. Pomembno je, da 
se mlade v terensko delo uvaja že zgodaj – v 
vrtcih in osnovnih šolah, v srednjih šolah pa se 
pridobljeno znanje samo še poglablja. O pomenu 
in pomembnosti geografskega terenskega dela 
je bilo napisano že veliko, zato se uvodoma ne 
bom veliko ustavljala pri njegovi obravnavi. 
Dr. Natalija Mihelčić
Osnovna šola Stopiče
natalie.mihelcic@gmail.com
COBISS: 1.04
Želim osvetlili le nekatere pomembne segmente 
tovrstnega dela v šoli, ki je prav tako pomemben 
del za razvijanje učenčevega zaznavanja okolja 
oz. pokrajine okoli njega in razumevanja 
procesov v njem. Seveda ne smemo pozabiti, 
da je potrebno pri izvajanju terenskega dela 
prilagoditi cilje učni skupini in vsebini, pri tem 
pa učitelj prav tako določene vsebine razširja in 
poglablja, kar mu omogoča njegova avtonomnost 
in strokovnost.
Brinovec (1992, 6) definira terensko delo kot 
»… obliko pouka, kjer se dijaki/učenci urijo v 
Terensko delo pri pouku 
geografije – primer iz prakse
Fieldwork in Geography Lessons – A Practical Example
Povzetek
današnji učni načrti pri geografiji 
spodbujajo vključevanje in izvajanje 
terenskega dela pri pouku geografije, 
kar omogoča (dodatno) razvijanje 
učenčevih kompetenc, sposobnosti in 
pridobivanja ter poglabljanja znanja. 
Terensko delo pri geografiji vključuje 
različne oblike in metode dela, med 
njimi so najpomembnejše orientiranje v 
pokrajini, zbiranje podatkov, opazovanje 
fizičnih in družbenih značilnosti, 
kartiranje, določanje različnih fizikalnih 
parametrov in druge metode, ne nazadnje 
tudi konstruktivna analiza in sinteza 
izbranih procesov. Pri tem pa vsekakor 
ne smemo pozabiti, da se tovrstno delo 
zelo povezuje z interdisciplinarnim delom, 
torej z medpredmetnim povezovanjem. 
Prispevek predstavlja primer terenskega 
dela v 9. razredu v povezavi z (nekaterimi) 
medpredmetnimi povezavami ter osvetljuje 
njegovo pomembnost, tovrstno delo pa je 
tudi izziv za prihodnost. 
Ključne besede: geografija, terensko delo, 
metode dela.
Abstract
Present-day Geography curricula promote 
the incorporation and implementation 
of fieldwork in Geography lessons, which 
enables (additional) development of 
students’ competences and abilities,  
and the gaining and deepening of 
knowledge. fieldwork in Geography 
encompasses various forms and 
methods of work, of which the most 
important ones are spatial orientation; 
data collection; observation of physical 
and social characteristics; mapping; 
defining various physical parameters and 
other methods; and, last but not least, 
a constructive analysis and synthesis of 
select processes. In doing so, we must  
not forget that such work is closely 
connected with interdisciplinary work, 
that is, with cross-curricular integration. 
The paper presents an example of 
fieldwork in the 9th grade in connection 
with (certain) cross-curricular links and 
highlights its importance. 
Keywords: Geography, fieldwork, work 
methods.
55
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

rabi preprostih raziskovalnih metod, kot so: 
opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, 
primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, 
sintetiziranje in poročanje. Terensko delo je 
osnova geografskega preučevanja, saj je za mnoge 
tipe podatkov edini vir podatkov iz prve roke, pri 
katerem je verodostojnost najmanj okrnjena.« 
Po navedbah Jane Lazar (2008, 7) je »… terensko 
delo didaktično in metodično ena izmed 
kompleksnejših metod geografskega pouka. 
Morda ga zaradi tega učitelji ne uporabljajo prav 
pogosto. Posledica je, da poteka pouk predvsem 
v učilnici, čeprav je govora o pokrajini, ki nas 
obdaja. Metoda terenskega dela predstavlja 
popoln način, kako geografijo pripeljati iz teorije 
v prakso.« Terensko delo lahko glede na vsebino, 
naloge, cilje in trajanje delimo:
a) po vsebini na:  – geografsko, 
 – geografsko-interdisciplinarno; 
b) po obsegu na: – tematsko (samostojna tema), 
 – politematsko (več delovnih  
    tem),
 – kompleksno (regionalno)  
    (Lazar, 2008, 7).
Različni načini terenskega dela močno 
olajšujejo usvajanje znanj. Terensko delo pri 
učencih vzbuja povečano zanimanje, saj so 
z obravnavano snovjo v neposrednem stiku. 
Naloge jih navajajo na natančno opazovanje. 
S samim opazovanjem pa pridobivajo nove 
geografske pojme in ugotavljajo nove geografske 
procese. Spoznajo instrumente za merjenje 
in jih z uspehom uporabljajo. Ko sami opravijo 
intervju ali anketirajo, se učijo samostojnega 
nastopanja, zbiranja podatkov, urejanja 
podatkov in njihove predstavitve. Napišejo 
samostojno poročilo, v katerega lahko vnesejo 
tudi svoje predloge za spremembe. Spoznajo, 
da se urejene podatke prikazuje s tabelami ali v 
različnih oblikah grafičnega prikaza. Z nalogami 
opazovanja se pri učencih razvija tudi kritičnost, 
torej jih motivira, da razmišljajo o vsaki stvari 
kritično (Lazar, 2008, 8). Tako terensko delo pri 
učencih po navedbah Brinovca (2004) stimulira 
»učinkovito delo, aktivnost učencev in njihovo 
motiviranost ter diferenciacijo«, pri tem pa se 
njegov pomen za učitelja kaže v »spremembi 
stila dela, dodatnem študiju primerov, možnosti 
osebnega napredovanja ter tudi v vključevanju 
strokovnjakov«. 
Podobnosti in povezanost terenskega dela 
z medpredmetnim povezovanjem lahko 
vidimo v multidisciplinarnosti oziroma 
interdisciplinarnosti, kjer učenec prav tako 
razvija več veščin. Medpredmetno povezovanje v 
duhu interdisciplinarnosti išče pot med poukom 
v učilnicah ter vedno znova navdušuje z novimi 
idejami, pričakovanji in naposled tudi z različni 
odzivi dijakov in učencev. Nekateri pravijo, da 
»so medpredmetne povezave plod zanesenjakov, 
dobrih strokovnjakov in sorodnih duš« (Rutar 
Ilc, 2010, 10), ki z veseljem sodelujejo pri iskanju 
izzivov in želijo dijakom in učencem omogočiti 
bolj življenjski in osmišljen pouk. Spet drugi 
zagovarjajo drugačno idejo o medpredmetnih 
povezavah, da gre zgolj za učinkovitejše učenje, 
zasledimo pa tudi mnenja o pretiranih in hkrati 
nekakovostnih medpredmetnih povezavah,  
ki dijake in učence samo zmedejo ter jim  
otežijo učenje. Naj gre za eno ali drugo verzijo 
predstav o medpredmetnih povezavah, si 
tovrstni didaktični pristop zasluži posebno 
pozornost v učiteljskih vrstah, še posebno  
med strokovnjaki družboslovnih predmetov,  
kjer ti pogosto zahtevajo ogromno pomnjenja, 
učenja na pamet in naštevanja. Prednost 
tovrstne povezave se kaže v bolj dodelanih 
(tematskih) učnih vsebinah, v pestrejšem in bolj 
aktivnem pouku ter v izgradnji bolj povezanega 
znanja. 
Priprava in izvedba terenskega  
dela
Želja po raznolikosti pouka pri geografiji me 
je spodbudila k udejanjenju tovrstne oblike 
poučevanja. Terensko delo z medpredmetnim 
povezovanjem je potekalo ob dnevu dejavnosti 
na Ljubljanskem barju, in sicer pri devetošolcih. 
Njihovo znanje, predhodno pridobljeno v 
učilnici, se je s pomočjo medpredmetne povezave 
s fiziko, biologijo, matematiko in tudi deloma z 
ekologijo preneslo v praktično izvedbo. Učenci 
so bili o vsebini učne ure seznanjeni nekaj ur 
pred samo izvedbo terenskega dela, pri čemer 
so bili udeleženi kot soustvarjalci terenskega 
in medpredmetnega pouka. Povezava je bila 
zasnovana kot učna ura utrjevanja in poglobitve 
načrtovanih učnih vsebin s poudarkom na 
opazovanju dejavnikov in procesov v pokrajini. 
V fazi priprave terenskega dela je bilo potrebno 
pripraviti okvirni načrt z vsebino in izvedbo 
tovrstnega dela. Opredelitev učnih ciljev za 
posamezno predmetno področje je zajemala 
temeljne cilje in vsebine. Pri pouku geografije 
učni cilji opredeljujejo, da učenci spoznavajo 
naravno- in družbenogeografske elemente 
ter procese v pokrajini, sklepajo o vzročno-
posledičnih zvezah v pokrajini, se orientirajo v 
okolju ter spoznavajo različne oblike in metode 
geografskega raziskovanja. Skupni povezovalni 
cilj tovrstnega povezovanja več predmetov je 
bilo razvijanje spretnosti in veščin opazovanja 
pokrajine ter procesov v njem z vidika 
56
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

različnih strok. Pri tem so učenci dobili vsa 
podrobna navodila za izvedbo terenskega dela, 
pričakovanja in bili seznanjeni s cilji in standardi 
znanja, ki so bili zahtevani od njih. Skozi celotno 
pot so se učenci ustavili na različnih opazovalnih 
točkah, poslušali razlago vodiča ter opazovali 
pokrajino, pri tem pa zapisovali pomembnejše 
podatke in risali skice.
Priloga: Delovni list z nalogami
Osnovna šola Stopiče
Datum: 
Razred: 
TERENSKO DELO – LJUBLJANSKO BARJE
Sklop T (terensko delo)
T1
4 točke
T2
4 točke
T3
4 točke
T4
4 točke
T5
4 točke
SKUPAJ
Stopnja dobrega raziskovalca/raziskovalke
1
:
Stopnja
Cilji terenskega dela:
• spodbujati raziskovalno/terensko delo in pozitivno tekmovalnost;
• spoznavati naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Ljubljanskega barja in okolice;
• krepiti in spodbujati medpredmetno povezovanje;
• krepiti orientacijske in druge veščine terenskega dela;
• krepiti pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine Slovenije.
T1 (ORIENTIRANJE)
1. Pri vsaki spodnji trditvi obkroži pravilni odgovor.
Še danes velja, da znanstveniki ne poznajo izvora imena Ig.      da                         ne
skozi Ig teče reka Ižica.      da                         ne
Ljubljansko barje prištevamo med regijski park.      da                         ne
3
1 ODLIČNO: ocena (5), DOBRO: ocena (3) in (4), SLABO: ocena (2) in (1)
57
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

2. Oglej si spodnji zemljevid ter odgovori na vprašanje.
Vir: Splet 1.
a)  Ljubljansko barje se razteza skozi območje, ki meri nekoliko manj kot 200 km
2
.
Zapiši štiri kraje/naselja, ki omejujejo park Ljubljansko barje.
 
1
T2 (TERENSKA MERJENJA IN UGOTAVLJANJA)
POSTAJA 1 (Stalna razstava – V Deželi koliščarjev, Ig)
3.  Opazil/a si nekaj dejavnosti na Igu. Poleg bivalnih prostorov si opazil/a tudi poslopja/objekte, ki imajo 
določene funkcije. Spodnjim funkcijam pripiši poslopje/objekt.
 Objekt Funkcija
  1. Vzgoja vernikov in verski obredi.
  2. Gostinske storitve.
  3. Razpošiljanje poštnih pošiljk, nakup znamk …
3
4. V Deželi koliščarjev si videl/videla poseben predmet (spodaj ga prikazuje slika). Zapiši, kje v naselju si ga 
še opazil/a in čemu je služil.
Vir: Splet 2.
1
58
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

T3 (NARAVNOGEOGRAFSKA SKLEPANJA IN POJASNJEVANJA)
POSTAJA 2 (Ljubljansko barje, Barjanska okna)
5.  Ljubljansko barje je pomemben življenjski habitat. S pomočjo spodnjih slik ugotovi in zapiši vzrok in 
posledico razširjenja spodaj prikazanih rastlinskih vrst na Ljubljanskem barju.
Vzrok: 
Posledica: 
 
Slika 1: Zlata rozga na Ljubljanskem barju.   Slika 2: japonski dresnik.
Vir: Splet 3.      Vir: Splet 4.
2
6. Oglej si spodnji prikaz profila prsti na Ljubljanskem barju.
Foto: N. Mihelčić. 
obdelani zgornji 
sloj prsti
šota
glina polževec
a)  Zakaj je srednji sloj (sloj šote) danes tako tanek? 
 
b) Kateri sloj zgoraj prikazane prsti je onemogočil 
odtekanje vode v spodnje plasti zemlje? 
 
 
2
59
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

T4 (DRUŽBENOGEOGRAFSKA SKLEPANJA IN POJASNJEVANJA)
POSTAJA 2 (Ljubljansko barje, Barjanska okna)
7. Ljubljansko barje ima danes zelo spremenjeno naravno in kulturno podobo.
Vir: Zasebni arhiv, 2016.
Foto: N. Mihelčić. 
2
POSTAJA 3 (naselje Jezero, Podpeško jezero)
8. Podpeško jezero je naravni spomenik. Pojasni, kakšen pomen ima za okoliško prebivalstvo.
1
a)  Zakaj je bil potreben poseg človeka v naravno okolje, kot ga 
prikazuje slika?
 
 
 
 
b)  Na kakšen drug način poleg prikazanega človek še posega v naravno 
okolje Ljubljanskega barja? Navedi dva načina.
 
 
 
 
60
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

9. Podpeško jezero je kraškega nastanka in velja za najgloblje naravno jezero v Sloveniji.
Vir: Splet 5.
a)  Oglej si naselje Jezero in rabo tal v okolici naselja in jezera. Kakšna je raba tal v okolici naselja in jezera? Zapiši dva 
primera rabe.
1
T5 (PRERAČUNAVANJE RAZDALJ, ČASA, VIŠIN …)
POSTAJA 3 (naselje Jezero, Podpeško jezero)
10. Ogledal/a si si naselje Jezero, katerega površina meri 3,43 km
2
. Izračunaj in zapiši, koliko je znašala 
gostota prebivalstva leta 2015.
Leto Št. prebivalstva
2015 724
Odgovor:    
1
61
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

11. V okolici Jezera se nahajata dve pomembni izletniški točki, in sicer Sv. Ana in Sv. Lovrenc.
Oglej si tabelo z zapisi nadmorskih višin obeh izletniških točk in naselja Jezero.
Naselje/izletniška točka Nadmorska višina (m)
jezero 291
sv. Lovrenc 329
sv. ana 484
a)  Koliko bo znašala višinska razlika vzpona, če se iz Jezera povzpnemo na Sv. Lovrenc? 
 
b)  Koliko znaša relativna nadmorska višina med Sv. Lovrencem in Sv. Ano?
 
2
POSTAJA 4 (Cerkev sv. Mihaela, Črna vas)
12. Ogledal/a si si Plečnikovo cerkev.
Vir: Splet 6.
a)  Kako dolga bi bila ograja okoli osnovne ploskve cerkve, če veš, da dolžina cerkve znaša 23,3 m in širina 13,3 m?
 
 
1
62
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse

Zaključek
Izkazalo se je, da je tovrstno delo na terenu zelo 
privlačno in zanimivo za mnoge učence, tudi 
za tiste, katerih veščine in sposobnosti še niso 
tako izrazite in izpiljene. Tudi način dela na 
prostem se je izkazal kot izredno navdihujoč, 
saj je delo potekalo popolnoma drugače kot 
v učilnici. Hkrati pa so se učenci naučili tudi 
metod in tehnik raziskovalnega dela, ki so del 
terenskega dela. Pri tem so se jim krepile veščine 
opazovanja, hitrega odzivanja na procese v 
pokrajini, prepoznavanje sprememb in njihove 
razlage, veščina, ki omogoča, da se človek znajde 
v pokrajini in podobno. Zagotovo je pogovor 
z učenci po izvedenem terenskem delu in 
aktivnostih pokazal, da tovrstno delo predstavlja 
učencem izziv, ki ga je potrebno vnesti v šolsko 
prakso čim bolj pogosto.
Viri in literatura
1. brinovec, s . (1992). Terensko delo. Ljubljana: Zavod 
republike slovenije za šolstvo in šport.
2. Lazar, j. (2008). Terensko delo in priprava na 
maturo iz geografije, diplomsko delo. univerza 
v Ljubljani, ff , oddelek za geografijo (dostopno: 
http:/ /geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200807_
jana_lazar.pdf, 17. 3. 2014).
3. r utar Ilc, Z. (2010). Priročniku na pot. v: 
medpredmetne in kurikularne povezave. Priročnik 
za učitelje. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo.
4. splet 1: http:/ /www.ljubljanskobarje.si/uploads/
podobe/velik-zemljevid.jpg (20. 5. 2016).
5. splet 2: http:/ /www.ljubljanskobarje.si/uploads/
podobe/idol(2).jpg (20. 5. 2016).     
6. splet 3: http:/ /www.mojaobcina.si/img/1/H_
maX_1024x768/invazivke_necvetoci_sestoj.jpg 
(20. 5. 2016).
7. splet 4: http:/ /www.ljubljanskobarje.si/uploads/
podobe/japonc%281%29.jpg (20. 5. 2016).
8. splet 5: http:/ /www.slovenskenovice.si/sites/
slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/
public/dti_import/2014/06/21/image_11114362_3.
jpg?itok=0n50YIlx (20. 5. 2016).
9. splet 6: https:/ /bojanambrozic.files.wordpress.
com/2012/03/fotografija0429-kopija.jpg (20. 5. 
2016).
63
GeoGrafija v šoli  |  1/2017
iz prakse