II '<0907 Učni načrti za risanje na občih ljudskih in meščanskih šolah, na moških in ženskih učiteljiščih, v učnih tečajih za izobraže¬ vanje učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric. A. '.-n' ieni prevod ministrskega ukaza, objavljenega v ukazniku za službeni obseg < k. ministrstva za bogočastje in nauk, letnik 1911, kos XIX, št. 30, stran 431. do 452. Cena 30 h. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 1913. 0^06» Natisnil Karel Gorišek na Dunaju, V. J 70907 Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 15. septembra 1911, št. 27348, na vsa deželnošolska oblastva izvzemši deželni šolski svet za Galicijo, s katerim se predpisujejo novi učni načrti za risanje na občih ljudskih in meščanskih šolah, na moških in ženskih učiteljiščih, v učnih tečajih za izobraževanje učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric. Zdi se mi primerno, razveljaviti ministrski nkaz z dne 9. avgusta 1873, št. 6708 l ), s katerim so predpisani učni načrti za risanje in geometrijsko obliko¬ slovje na občih ljudskih in meščanskih šolah, dalje učne načrte za pouk v prostoročnem risanju na učnih tečajih za izobraževanje učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric, ki so predpisani v §§ 86. in 97. ministrskega ukaza z dne 31. julija 1886, št. 6031 2 ), kakor tudi naposled ministrski ukaz z dne 28. sep¬ tembra 1891, št. 10458 3 ), s katerim so predpisani učni načrti za pouk v prosto¬ ročnem risanju na moških in ženskih učiteljiščih. Namesto tega predpisujem nastopne nove učne načrte, ki stopijo takoj v veljavo. Razdelitev šolskih let na poedine razrede in oddelke ustreza v novih učnih načrtih za risanje v občih ljudskih šolah vzornim učnim načrtom, ki so bili objavljeni z ministrskim ukazom z dne 18. maja 1874, št. 6549 4 ). Za tiste obče ljudske šole, kjer so šolska leta na poedine razrede in oddelke razdeljena drugače, bode moralo dotično deželnošolsko oblastvo predrugačiti zmislu primerno razdelitev učne snovi. Posebni odtiski novih učnih načrtov se dobivajo v c. kr. zalogi šolskih knjig za ceno 30 h. Da se ti normalni učni načrti pojasnijo, se izdelajo posebna navodila, ki se bodo tudi dobivala v c. kr. zalogi šolskih knjig, ko bodo gotova in objavljena. Stiirgkh m. p. 1) Ukaznik iz leta 1873, št. 86, str. 452. 2 ) Ukaznik iz leta 1886, št. 50, str. 175. 3 ) Ukaznik iz leta 1891, št. 32, str. 233. ti Ukaznik iz leta 1874, št.. 32, str. 187. XI. 1635. 4 Učni načrti za pouk v risanju v zvezi z geometrijskim obliko¬ slovjem na raznih, vrstah občih ljudskih šol. I. Za razdeljene enorazrednice. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete svojega obližja po nazoru in po predstavi. Razvija naj se jim zmisel (čut) za preproste namenu primerne okrase. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. Nižja skupina. (1. do 3. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov daj6 enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. Višja skupina. (4. do 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva, kjer to dovoljujejo razmere. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Enostavni okraski skupno z risanjem predmetov, kolikor dopuščajo razmere in se je mogoče ozirati na domačo narodno umetnost. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblile premica, kot, ravni lik, geometrijsko telo.. Navod o rabi črtala in merila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. 5 Na vseh stopnjah: Vadijo se naj učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, cj prej ogledane oblike. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. II. Za nerazdeljene enorazrednice. Leni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete svojega obližja po nazoru in po predstavi. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okrase. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. oddelek. (i. do 3. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 2. oddelek. (4. do 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva, kjer to dovoljujejo razmere. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Enostavni okraski skupno z risanjem predmetov, kolikor dopuščajo razmere in se je mogoče ozirati na domačo narodno umetnost. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, ravni lik, geometrijsko telo. Navod o rabi črtala in merila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. 6 Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej oglodane oblike. Opazka: Povsod se mora primemo gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. III. Za dvorazrednice. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete svojega obližja po nazoru in po predstavi. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okrase. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. razred. (1. do 3. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 2. razred. (4. do 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva, kjer to dovoljujejo razmere. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Enostavni okraski skupno z risanjem predmetov, kolikor dopuščajo razmere in se je mogoče ozirati na domačo narodno umetnost. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, ravni liki, geometrijsko telo. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. Navod o rabi črtala in merila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. 7 Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in oitali. IV. Za trirazrednice. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete svojega obližja po nazoru in po predstavi. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okrase. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. razred. (1. in 2. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 2. razred. (3. in 4. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravne oblike; upošteva naj se barva, kjer to dovoljujejo razmere. Enostavni okraski skupno z risanjem po predmetih, Če mogoče, oziraje se na domačo narodno umetnost. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, pravokotnik, kvadrat, trikotnik. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. 3. razred. (5. do 8. šolsko leto.) Upodabljajo na se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva, kjer to dovoljujejo razmere. 8 Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Enostavni okraski skupno z risanjem predmetov, če le mogoče, oziraje se na domačo narodno umetnost. Izvajajo naj se osnovne oblike iz naravnih oblik: do sedaj še neobravnavani liki; geometrijska telesa. Navod o rabi črtala, merila in šestila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvomo opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. V. Za štirirazrednlce. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete svojega obližja po nazoru in predstavi opazovaje perspektivične, osvet- Ijavne in barvine pojave. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okraske. Spoznavali in narisavali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. in 2. razred. (1. do 3. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajd enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 3. razred. , (4. in 5. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. 9 Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, ravni liki. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. 4. razred. (1. oddelek: 6. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. (2. oddelek-. 7. in 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se predmeti v legah, ki se lahko izražajo, z ozirom na perspektivične pojave in na barvo. Ločiti je svetlino in senco. (V obeh oddelkih.) Razgovor o enostavnih geometrijskih telesnih oblikah. Navod o rabi črtala, merila in šestila. Za dečke: tločrti in načrti geometrijskih teles; njih mreže. Tločrti in načrti tehničnih predmetov. Za deklice: enostavne mreže teles. Vzorci za ženska ročna dela Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Počenši s 4. šolskim letom: Porabiti je že risane oblike v vrstitve, trakovne in vogelne okraske, ploskovne vzorce in rozete. Ozirati se je na domačo narodno umetnost. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. VI. Za petrazrednice, kjer je v vsakem razredu eno šolsko leto. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne, ploskovno učinku¬ joče naravne oblike in predmete iz svojega obližja po nazoru in po predstavi z obliko in barvo. XI. 1636. 2 10 Razvija naj se jim zmisel za namenu primerne okraske. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. in 2. razred. (1. in 2. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 3. razred. (3. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; ozira naj se na barvo. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, pravokotnik, kvadrat, trikotnik. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. 4. razred. (4. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; ozira naj se na barvo. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: razne vrste četverokotnikov. — Valjavica, jajčasta črta. 5. razred. (5. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; ozira naj se na barvo. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: mnogokotnik, krog, elipsa.— Spirala, polžasta črta. Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. 11 Počenši s 3. šolskim letom: Porabiti je že risane oblike v vrstitve, trakovne in vogelne okraske, ploskovne vzorce in rozete, oziraje se kolikor možno na domačo narodno umetnost. Opazka: Povsod se mora primemo gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. VII. Za petrazrednice z osmimi šolskimi leti. Peni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete iz svojega obližja po nazoru in po predstavi opazovaje perspektivične, os vetijavne in barvine pojave. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okraske. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. in 2. razred. (1. in 2. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 3. razred. (3. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; ozira naj se na barvo. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, pravokotnik, kvadrat, trikotnik. Risanje v omaljenem .jnerilu skupno z domovinoznanskim poukom. 4. razred. (4. in 5. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: do sedaj neobravnavani ravni liki. — Valjavica, jajčasta črta, spirala, polžasta črta. 2* 12 5. razred. (1. oddelek: 6. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Predmeti z ravnočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. (2. oddelek: 7. in 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavni predmeti v legah, ki jih je lahko izraziti, oziraje se na perspektivične pojave in na barvo. Loči naj se svetlina in senca. (V obeh oddelkih.) Razgovor o enostavnih geometrijskih oblikah. Navod o rabi črtala, merila in šestila. Za dečke: Tločrti in načrti geometrijskih teles; njih mreže. Tločrti in načrti tehničnih predmetov. Za deklice: Mreže teles. Vzorci za ženska ročna dela. Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, cj prej ogledane oblike. Počenši s 3. šolskim letom: Porabiti je že risane oblike v vrstitve, trakovne in vogelne okraske, ploskovne vzorce in rozete. — Ozirati se je na domačo narodno umetnost. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. VIII. Za šestrazrednice. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in premete iz svojega obližja po nazoru in po predstavi opazovaje perspektivične, osvetljavne in barvine pojave. • Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okraske. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 13 1. in 2. razred. (1. in 2. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajd enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 3. razred. (3. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, pravokotnik, kvadrat, trikotnik. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. 4. razred. (4. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: razne vrste četverokotnikov. — Valjavica, jajčasta črta. 5. razred. (5. in 6. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: mnogokotnik, krog, elipsa. — Spirala, polžasta črta. Navod o rabi črtala, merila in šestila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. (5. razred. (7. in 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se predmeti v legah, ki jih je lahko izražati, oziraje se na perspektivične pojave in na barvo. Loči naj se svetlina in senca. Razgovor o enostavnih geometrijskih oblikah. 14 Za dečke: Tločrti in načrti geometrijskih teles; njih mreže. Tločrti in načrti tehničnih predmetov. Risanje črtežev. Za deklice: Mreže teles. Vzorci za ženska ročna dela. Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Počenši od 3. šolskega leta: Porabiti je že risane oblike v vrstitve, trakovne in vogelne okraske, ploskovne vzorce in rozete. Ozirati se je na domačo narodno umetnost. Opazka: Povsod se mora primerno gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. IX. Za sedemrazrednice hi osemrazrednice. Učni smoter: Učenci naj se usposobijo, da morejo upodabljati enostavne naravne oblike in predmete iz svojega obližja po nazoru in po predstavi opazovaje perspektivične, osvetljavne in barvine pojave. Razvija naj se jim zmisel za preproste namenu primerne okraske. Spoznavali in upodabljali naj bi točno najvažnejše geometrijske osnovne oblike. 1. in 2. razred. (1. in 2. šolsko leto.) Poučuje se skupno z jezikovnim, računskim in nazornim poukom, da se razvije sposobnost opazovanja in upodabljanja po načelih za risanje po predstavi. Snov dajo enostavni predmeti iz učenčevega obližja, povesti in dogodki. 3. razred. (3. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: premica, kot, pravokotnik, kvadrat, trikotnik. Risanje v omaljenem merilu skupno z domovinoznanskim poukom. 15 4. razred. (4. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: razne vrste čveterokotnikov. — Valjavica, jajčasta črta. 5. razred. (5. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik: mnogokotnik, krog, elipsa. — Spirala, polžasta črta. 6. razred. (6. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavne, ploskovno učinkujoče reči in naravni predmeti po nazoru; upošteva naj se barva. Predmeti s premočrtno in krivočrtno, somerno in nesomerno osnovno obliko. Izvajajo naj se geometrijske osnovne oblike iz naravnih oblik. Navod o rabi črtala, merila in šestila. Za dečke: Načrti enostavnih predmetov. Za deklice: Vzorci za ženska ročna dela. 7., oziroma 7. in 8. razred. (7. in 8. šolsko leto.) Upodabljajo naj se enostavni predmeti v legah, ki jih je lahko izraziti, upo¬ števaje perspektivične pojave in barvo. Ločiti je svetlino in senco. Razgovor o enostavnih geometrijskih telesnih oblikah. Za dečke: Tločrti in načrti geometrijskih teles; njih mreže. Tločrti in načrti tehničnih predmetov. Risanje črtežev. Za deklice: Mreže teles. Vzore za ženska ročna dela. 16 Na vseh stopnjah: Vadijo naj se učenci risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Počenši od 3. šolskega leta: Porabiti je že risane oblike v vrstitve, trakovne in vogelne okraske, ploskovne vzorce in rozete. Ozirati se je na domačo narodno umetnost. Opazka: Povsod se mora primemo gojiti okus. Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki tudi narisavanje tega, kar so učenci slišali in čitali. 17 B. Učni načrti za pouk v prostoročnem risanju na deških, in dekliških meščanskih šolah. I. Za deške meščanske šole. Učni smoter: Učenci naj se izurijo, da pojmijo ter enostavno in določno upodabljajo pred¬ mete svojega obližja po obliki in barvi. Vadijo naj se v risanju po spominu. Izobražuje naj se jim čut za lepoto. Prvi razred. Učenci naj upodabljajo enostavne oblike iz živalstva in rastlinstva in ploskovno učinkujoče uporabne predmete v legali, ki jih je lahko risati. Lokalna barva. — Skiciranje. Naj spoznavajo, mešajo in pogode barvo. Uporabijo naj že risane oblike za enostavne ploskovne okraske (vrstitve, vogelne okraske, vzorce, polnila i t. d.). 'Rišejo naj vzorne zglede in svoje poizkuse. Vadijo naj se barvati. — Skiciranje. Drugi razred. Učenci naj upodabljajo enostavne oblike iz živalstva in rastlinstva kakor na prejšnji stopnji, z višjimi zahtevami. Ozirajo naj se na svetlino in senco. Upodabljajo naj geometrijske telesne oblike in uporabne predmete potem, ko so temeljito opazovali perspektivične pojave, v obrisu, in naj ločijo svetlino in senco. Vaje, kako pogoditi barvo. — Vaje v skiciranju. Porabljajo naj se že risane oblike za enostavne ploskovne okraske kakor na prejšnji stopnji z višjimi zahtevami. 18 Tretji razred. Učenci naj upodabljajo in popolno izvršujejo težje naravne oblike in uporabne predmete (tudi skupine). Posebno naj upoštevajo, kako se izpreminjajo barvni pojavi v svetlini. — Vaje v skiciranju. Naj poizkušajo samostojno tvoriti enostavne okraske in naj jih uporabljajo prilično za krašenje predmetov. Na vseh stopnjah: Učenci naj se vadijo risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Kakor dopuščajo napredek v pouku, dana sredstva in čas, naj se poda učencem na podlagi ponazorovanja na vzornih zgledih iz umetne obrti, slikarstva, kiparstva in arhitekture vpogled v najvažnejše vrste slogov. Pri tem se je vedno ozirati na domačo umetnost. Paziti je na to, da se razvije ornamentalna pisava, ki se naj prilagodi risbi in lično uredi v risalni ploskvi. Opazka: Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvomo opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki narisovanje tega, kar so učenci slišali in čitali. II. Za dekliške meščanske šole. Učni smoter: Učenke naj se izurijo, da pojmijo ter enostavno in določno upodabljajo pred¬ mete svojega obližja po obliki in barvi. Vadijo naj se v risanju po spominu. Izobražuje naj se jim čut za lepoto. Prvi razred. Učenke naj upodabljajo oblike iz živalstva in rastlinstva iu ploskovno učin¬ kujoče uporabne predmete v legah, ki jih je lahko risati. Lokalna barva. — Skiciranje. Naj spoznavajo, mešajo in pogode barvo. Uporabijo naj že risane oblike za enostavne ploskovne okraske (vrstitve, vogelne okraske, vzorce, polnila i t. d.) oziraje se posebno na ročna dela. Rišejo naj vzorne zglede in svoje poizkuse. Vadijo naj se barvati. Skiciranje. 19 Drugi razred. Učenke naj upodabljajo oblike iz rastlinstva in živalstva kakor na prejšnji stopnji z višjimi zahtevami, oziraje se posebno na rastline (oblike listov, cvetov in sadja). Ozirajo naj se na svetlino in senco. Preide naj se na perspektivično risanje enostavnih telesnih oblik po nazoro- vanju. Vaje, kako pogoditi barvo. — Vaje v skiciranju. Porabljajo naj se že risane oblike za enostavne ploskovne okraske kakor na prejšnji stopnji z višjimi zahtevami. Tretji razred. Učenke naj upodabljajo in popolnoma izvršujejo težje naravne oblike in upo¬ rabne predmete s posebnim ozirom na rastline. Vadijo naj se v barvanju. — Vaje v skiciranju. Naj poizkušajo tvoriti samostojno enostavne okraske oziraje se na potrebe ročnih del. Poizkušajo naj namenu primerno krasiti predmete. Na vseh stopnjah: Učenke naj se vadijo risati po predstavi a) že prej risane oblike, b) neposrednje prej opazovane oblike, c) prej ogledane oblike. Kakor dopuščajo napredek v pouku, dana sredstva in čas, naj se poda učenkam na podlagi ponazorovanja vpogled v najvažnejše vrste slogov in naj se jim vzbuja čut za lepoto na vzornih zgledih iz umetne obrti (zlasti na tkaninah) oziraje se posebno na domačo obrt. Paziti je na to, da se razvija ornamentalna pisava, ki naj se prilagodi risbi in se lično uredi na risalni ploskvi. Rišejo naj se iniciale in monogrami. Opazka: Pri pouku naj se porabi vsaka prilika za delotvorno opravilo. Kolikor dovoljujejo razmere, se sme vaditi o priliki narisavanje tega, kar so učenke slišale in čitale. 20 Učni načrti za pouk v risanju na moških in ženskih učite¬ ljiščih in v učnih tečajih za izobraževanje učiteljic ročnih del in otroških vrtnaric. I. Za moška učiteljišča. Poučuje se v prvem letniku skupno, v drugem začetkom skupno, pozneje v skupinah ali posamezno, v tretjem in četrtem letniku posamezno. UČni smoter: Gojenci naj se usposobijo, da se morejo risaje razumno izražati na papirju in na šolski tabli, ko so se naučili zavedoma gledati. Budi in goji naj se jim razum za umetnost, izobražuje naj se jim zmisel za barve in čut za lepoto. Dob d naj vpogled v najvažnejše vrste slogov oziraje se vedno na domačo umetnost. Seznanijo naj se s tem, kako se pri pouku postopa in kako je razdeljena učna snov v ljudski šoli. Prvi letnik. Gojenci naj rišejo enostavne in take telesne naravne in uporabne oblike, ki jih je lahko upodabljati, ne da bi znali perspektivične zakone, in naj jih posne¬ majo naravno in stilizirano. Snujejo naj se enostavni in namenu primerni okraski po narisanih motivih. Drugi letnik. Perspektivično risanje po nazoru 1 ). Gojenci naj rišejo telesne osnovne oblike v zvezi s tu sem spadajočimi uporabnimi in naravnimi oblikami primerno upošte¬ vaje perspektivične, osvetljavne in barvine pojave. Na zavodih z učenci boljšega predznanja se sme začeti s perspektivičnim risanjem že v II. poluletju prvega letnika. 21 Tretji letnik. Nadaljujejo se perspektivične študije na posameznih predmetih in na skupinah pa tudi na velikih predmetih v notranjih prostorih in na prostem. Umetnoobrtni predmeti. Študije materiala. Učitelju je dovoljeno, da daje nadarjenim učencem opravila, ki so primerna njih zmožnostim; gojiti se sme torej tudi figuralno risanje — človeška glava — in risanje plastičnih okraskov. Četrti letnik. Nadaljujejo se vaje iz snovi tretjega letnika, kolikor pripušča čas. Specialna metodika pouka v risanju po učnih načrtih občih ljudskih šol, ki so predpisani za dotično deželo. Pri tem naj se seznanijo gojenci z učili, ki so pri risanju v ljudski šoli potrebni. V vseh letnikih: 1. Vaje v risanju po predstavi a) že prej risanih, oblik, b) neposrednje prej opazovanih oblik c.) prej ogledanih oblik. 2. Vaje v skiciranju. 3. Risanje na pokončnih ploskvah po ornamentih — tudi iz prejšnjih slo¬ govnih dob — , po naravnih in uporabnih predmetih kakor tudi z ozirom na pouk v ljudski šoli. — Prostolaktno risanje bode te vaje pospeševalo. 4. Goji naj se Čut za barvo. 5. Vadi naj se enostavna ornamentalna pisava. 6. Po priliki naj se metodično opazujejo umetnine in v zvezi s tem naj se podavajo pojasnila iz zgodovine umetnosti porabljaje primerni nazorni material. II. Za ženska učiteljišča. Poučuje se v prvem letniku skupno, v drugem začetkom skupno, pozneje v skupinah ali posamezno, v tretjem in četrtem letniku posamezno. Učni smoter: Gojenke naj se usposobijo, da se morejo risaje razumno izražati na papirju in na šolski tabli, ko so se naučile zavedoma gledati. 22 Budi in goji naj se jim razum za umetnost, izobražuje naj se jim zmisel za barve in čut za lepoto. Dobč naj vpogled v najvažnejše vrste slogov oziraje se vedno na domačo umetnost. Seznanijo naj se s tem, kako se pri pouku postopa in kako je razdeljena učna snov v ljudski šoli. Prvi letnik. Gojenke naj rišejo enostavne in take telesne naravne in uporabne oblike, ki jih je lahko upodabljati, ne da bi znale perspektivične zakone, in naj jih posne¬ majo naravno in stilizirano. Snujejo naj se enostavni in namenu primerni okraski po narisanih motivih. Drugi letnik. Perspektivično risanje po nazoru 1 ). Gojenke naj rišejo telesne osnovne oblike v zvezi s tušem spadajočimi uporabnimi in naravnimi oblikami primerno upo¬ števaje perspektivične, osvetljavne in barvine pojave. Tretji letnik. Nadaljujejo se perspektivične študije na posameznih predmetili in na skupinah pa tudi na velikih predmetih v notranjih prostorih in na prostem. Umetnoobrtni predmeti. Študije materiala. Gojenke naj se posebno poučč, kako se porabljajo naravne oblike v okraskih, kaj je tem namen in kako se rabijo vedno z ozirom na zahteve pouka v ročnih delih. Učitelju je dovoljeno, da daje nadarjenim gojenkam opravila, ki so primerna njih zmožnostim; gojiti se sme torej tudi figuralno risanje — človeška glava — in risanje plastičnih okraskov. Četrti letnik. Nadaljujejo se vaje iz snovi tretjega letnika, kakor pripušča čas. Specialna metodika pouka v risanju po tistih učnih načrtih občih ljudskih šol, ki so predpisani za dotično deželo. Pri tem naj se seznanijo gojenke z učili, ki so pri risanju v ljudski šoli potrebni. 1) Na zavodih z gojenkami boljšega predznanja se sme začeti s perspektivičnim risanjem že v II. poluletju prvega letnika. 23 V vseh letnikih: 1. Vaje v risanju po predstavi a) že prej risanih oblik, b) neposrednje prej opazovanih oblik, cj prej ogledanih oblik. 2. Vaje v skiciranju. 3. Risanje na pokončnih ploskvah po ornamentih — tudi iz prejšnjih slo¬ govnih dob —, po naravnih in uporabnih predmetih kakor tudi z ozirom na pouk v ljudski šoli in na otroški vrtec. — Prostolaktno risanje bode te vaje pospeševalo. 4. Goji naj se čut za barvo. 5. Vadi naj se enostavna ornamentalna pisava. 6. Po priliki naj se metodično opazujejo umetnine in v zvezi s tem naj se podavajo pojasnila iz zgodovine umetnosti porabljaje primerni nazorni material. III. Za učne tečaje v izobraževanje učiteljic ročnih del. Učni smoter: Gojenke naj se izurijo v risanju in slikanju enostavnih oblik na papirju in v velikem narisavanju teh oblik na pokončni ploskvi. Vadijo naj se porabljati narisane oblike za ženska ročna dela. Poznajo naj domačo umetnost. (Narodna ročna dela.) Snov: Gojenke naj rišejo enostavne geometrijske like in ploskovno učinkujoče na¬ ravne oblike. Porabijo naj te oblike za namenu primerne krasilne risbe z ozirom na ženska ročna dela. Rišejo naj slogovno pravilne krasilne črke in simbolične podobe. Vadijo naj se risati velike risbe na pokončnih ploskvah, po spominu in v krojnem risanju. Poučijo naj se o primernem barvanju in sestavljanju barv. 24 IV. Za učne tečaje v izobraževanje otroških vrtnaric. Učni smoter: Gojenke naj se usposobijo, da morejo ploskovno upodabljati oblike iz življenja in predmete iz otroškega obližja. Poznajo naj bistvo in važnost ilustriranja kot prvi način otroškega grafičnega izraževanja. UČna snov: Gojenke naj rišejo in barvno izražajo ploskovno učinkujoče naravne oblike. Uporabljajo naj te oblike in snujejo iz njih okraske, tudi z ozirom na pola¬ ganje palčic, ploščic in Obročkov in na dela s pestrimi papirji: izrezovanje, pletenje i. t. d. Vadijo naj se risati v velikem merilu oblike iz življenja v enostavnih karakterističnih obrisih, v risanju po spominu, ilustriranju in prostem izrezovanju. Narodna in univerzitetna knjižnica 0000044532 I jenja nega like. >ola- -nje, znih nju. K. K. Univ.-Buchdrnckerei Karl Gorischek. Wien V.