Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva „ ulica 5. — Telefoo št 3122, 3123, s 3124. 3125. 3126. laseratni oddelek; Ljubljana, Seleo« burgOTa uL 3. — Tei 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Teleton It 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Račun- pri pošt ček. zavodih: Ljub* ljaoa št 11.842 Praha čislo 78 ISO Wien 5t 105 241 _ Uredništvo: tjatilj— Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefoo št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova td 8. Telet št 190. Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifa LONDONSKI SESTANEK ODGODEN Mala avtomobilska nezgoda Nj. VeL kraljice Beograd, 8. aprila M. Danes popoldne ob 16.25 se je zaletel neki privatni avtomobil na vogalu ulice Vuka Karadžiča tn trga Kralja Petra v dvorni avto, v katerem se je vozila Nj. VeL kraljica. K sreči trčenje ni imelo hujših posledic. Na dvornem avtomobilu je počila guma in so se nekoliko skrivili blatniki Po zamenjavi gume je dvorni avto nadaljeval vožnjo, dočim so šoferja avtomobila, ki je nesrečo zakrivil, aretirali. Smrt hrvatskega novinarja Zagreb, 8. aprAa. p. Sinoči je preminul ugledni zagrebški novinar, publicist m književnik dr. MSjotai CHfakr*Nehajev. Star je bil šele 51 let in je bil dolgoletni urednik »Obzora« in »Jutarnjega Lista«. Sodeloval je pri raznih revijah, spisal tudi več knjig ki kritičnih študij. Zadnje nie» govo delo so bili »Vqpic. Pokojnik je imel velik vpliv sa mla/šo hrvatsko književno generacijo. Vteofco beJgffsko ©dRfcovanje predsednika vlade Zivkovfča. Beograd, 8. aprila AA. Predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev armijski general Peter živkovič je sprejel danes ob 12. belgijskega poslanika v Beogradu, ki mu je pri tej priliki predal veliki križ reda kralja Leopolda, s katerim je predsednika vlade odlikoval belgijski kralj Albert Poslanik Kramer v Beograda Beograd, 8. aprila p. Davi je prispel semkaj naš poslanik v Pragi dr. Albert Kramer. V Beogradu ostane nekaj dni. Treznostna tedna v Jugoslaviji Beograd, 8. aprila, p. Treznostno dra» štvo bo priredilo letos v času od 26. aprila do 10. maja treznoetno propagando v vseg državi. Prvi teden se bodo zbirali pn* spevki, od ko ji h bo šla ena četrtina za pro« pagandna fond, ostanek pa bc prepuščen lokalnim organizacijam. Drugi teden bo posvečen propagandi in se bodo po viseh krajih na vseh šolah m sličrrih zavodih vr« šila primerna predavanja Dne 20. in 21. junija se bo nato vršila v Beogradu letina redna skupščina velike jugoslovenske lože gutemplenskega reda. Na skupščino bodo poslale svoje delegate vse treznostne orga« nizaci/je iz Jugoslavije, prišli pa bodo tudi odlični delegati iz inozemstva. V soboto 20. junija se bo vršila predkonferenca, v nedeljo 21. junija pa bo velik treznostmi tabor, na katerem bodo referenti podali po* ročila o protialkoholnem pokretu v naši državi, o razvoju brezalkoholne produkci« je in njenem vplivu na naše narodno gospo« darstvo. o zdravljenju alkoholikov in o protialkoholH zakonodaji. Obenem bo pri« rejena v Beogradu velika treznostna raz* stava Nemški izletniki v Splitu Split, 8. aprila d. Davi je prispela semkaj ekskurzija 40 nemških profesorjev, zdravnikov in inženjerjev iz Koburga. Ogledali so si mesto in okolico, ki jih ie zelo zadivila. Jutri odpotujejo v šibenik. Pred razpustom romunskega parlamenta Susaski »SokoE« pri primator ju Baxi Susak, 8. aprila, n. Včeraj popoldne je deputacija sokolske župe posetila praške« ga župana dr. Baxo, ki se mudi na Sušaku in mu izrazila sokolsko spoštovanje kot prvemu meščanu Prage in kumu svoje žup* ae zastave. Dr. Baxo je ta p06et zelo raz* veselil ter jo izrazil svoje posebno zado* voljstvo nad tem, da se jugoslovensko So* koistvo tako intenzivno pripravlja na vse« sokolski zlet v Pragu Otvoritev zračnega prometa Zagreb, 8. aprila, n. V sporazumu z av» strijskrm Ln grškim društvom za zračni promet bosta o tvor j eni 16. aprila zračna proga Beograd«Skoplje*Sohio*Atene, 1. ma* ja pa Bcograd-Zagreb^GradecDunaj. V notranjosti države bosta otvorjeni 15. junija proga Beograd«SaTajevo*Podgorica, 16. junija pa B e ogr a d«Sara j e vo^Spli t^Sušak* Zagreb*Beograd. Promet Poštne hranilnice Beograd, 8. aprila. AA. Pri Poštni hra« nilnici je meseca marca štednja zopet znat« no napredovala. Prijavilo se je 6511 novih vlagalcev, tako da je pri Poštni hranilnici zdaj 144.842 vlog. Vsota vseh hranilnih vlog ie marca narasla za 12 in pol milijona dinarjev ter ie znašala konec meseca mar« ca 244.6 milijona Din. V čekovnem prometu je bilo otvorjeni h 141 novih računov, tako da je zdaj v Pošt« ni hranilnici in iijerih podružnicah 6kuono otvorjenih 50.431 čekovnih računov. Pro« met čekovnih računov ie meseca marca znašal 5155 milijonov dinarjev, stanje če« kovnih vlog pa 847 milijonov, tako da so skupne vloge pri Poštni hranilnici konec meseca marca znašale 291 mili.ipnov Din. Iz Bolgarije Sofija. 8. aprila AA. »Pravda« poroča, da je ob priliki nedavnega obiska kralja Borisa v hiši ministrskega predsednika Ljapčeva bilo sklenjeno, da se ponovno skuša ustvariti koalicija med Demokrati-českim zgovorom in demokratsko stranko Malinova. Ce pogajanja ne bodo uspela, bo volitve vodil Demokratičeski zgovor sam. List »Sofija« prinaša vest, da sta bolgarski zunanji minister Burov in poljski opolnomočeni minister Tarnovski podpisala danes konvencijo o letalskem prometu med Varšavo, Sofijo in Atenami. Velika noč v Trstu Fašistični listi zopet napadajo slovensko duhovščino — Kravati pri velikonočnih cerkvenih svečanostih — Kako se godi Italijanom pri nas Trst, 8. aprila, d. Tržaški listi se še ved« no niso pomirili zaradi znane pkroznice jugoslovenskih škofov o zatiranju slovan. skih katoliških vernikov v zasedenem ozemlju. Današnja »Piccolo« navaja kot po« sebno uničujoč dokaz zoper trditve jugo* slovenskih škofov znano dejstvo, da se v cerkvah pri Sv. Jakobu, na Gvardijeh, v Rojanu, Barkovljah m Skednju se vedno čuje slovenski jezik. Za župnijo pri Sv. Jakobu pravi, da je imela doslej Italijan« skega župnika, ki pa ga je zaradi bolezni moral nadomestiti neki slovenski evece« nik katerega je" še prejšnji tržaški skof Karlin poklical n Ljubljane. List sprasu« je da«li je nadškofu Bauer ju znano, da župnijo pri Sv. Jakobu, ki je mestna trža« ška župnija, upravlja ravno Slovenec iz Ljubljane, poudarjajoč, da je čas. da zup« Ijfnn zahtevajo italijanskega župnika .. Kot nekaj strahotnega navaja nadalje, da v isti župniji še vedno posluje bratov« ščina sv. Cirila in Metoda, čeprav sta ta dva svetnika le simb.ol slovanske propa« tfande in ekspanzavnosti ter nimata v teh krajih niikake tradicije v češčenju. Slična bratovščina se v Rojanu baje ni smela ustanoviti niti pod z>ščito Avstrije ter slovanskega tržaškega škofa. Nadalje našteva »Piccolo« podroben spo« red cerkvenih opravil v slovenskem jeziku, Tri je še vedno v navadi pri zgoraj -omen je« nih župniiah. List pravi, da se zavpljo tegi verniki italijanske narodnosti ogib« Ijcio teh cerkva. v . Kljub vsemu temu pa poroča tržaški .list o dveh primerih moten ia službe božje. V Skednju se ni mogla vršiti velikonočna procesija! ker se je župnik Macarol bal, da bi med obhodom ne prišlo do hrupnih przorov. Fašisti, ali kakor pravi »Piccolo«, nekateri prenapeteži so namreč zahtevali od njega, da ne sme med obhodom do« voliti niti slovenske molitve niti si oven« skega petja. Pod tako grožnjo ie župnik raje sam odpovedal procesijo. Pri Sv. Jakobu pa ie med slovensko propovedjo svečenika Uk-marja začela v cerkvi razgrajati večja skupina mladih ljudi, ki so zahtevali, nai se prepoveduje v italijanskem jeziku. Svečenik je lahko nadaljeval in končal svoio nropoved šele, ko je navzoči policijski uradnik pozval razgrajače, naj zapuste cerkev, jn so se slednji njegovemu pozivu tudi pokorili. G. Ukmar je razgrajačem zagrozil, da bo dogodek naznanili svoji n?dreieni cerkveni oblasti. Zagreb. 8 aprila, č. Nocojšnje Novosti« poročajo iz Trsta: > Velikonočni prazniki v Trstu so dali zopet nov dokaz, da fašizmu ni do pomirienja duhov in da je bila porn-pozna velikonočna poslanica goriškega fašističnega tajnika Avenantia zgolj kopica praznih besed, ki nai nameče peska v oči nepoučenemu inozemstvu- Dočim je Ave-nanti v svoji poslanici ponujal slovenski duhovščini roko v spravo, so fašisti na velikonočne praznike motili cerkvene obrede povsod, kjerkoli se je glasila slovenska beseda, bilo v molitvi, bilo v nabožni pesmi. Odigrali so se prizori, ki bi bili nemogoči povsod drugod. V Skednju pri Trstu je tamošnji župnik Jos. Macarol povabil delavsko godbeno društvo k sodelovanju pri velikonočni procesiji. Društvo je pristalo na sodelovanje sa- mo pod pogojem, da se v cerkvi ki pri procesiji ne bo slišala slovenska beseda. Za stvar so izvedeli fašisti, ki so hoteli zlorabiti procesijo za demonstracijo proti slovenski duhovščini. Pripeljali so svoje ljudi pred cerkev, da bi demonstrirali. Ko Je župnik spoznal kritičen položaj, je procesijo odpovedal. Fašisti so nato priredili po ulicah burne demonstracije in vzklikali: >Abasso i Scavi!« Slovenci so se umaknili na svoje domove, ker bi jih bila sicer na-hujskana druhal napadla. V cerkvi pri Sv. Jakobu ▼ Trstu je imel na veliko noč tamošnji župnik dr. Jakob Ukmar slovensko pridigo. Navzoči fašisti so zagnali zaradi tega v cerkvi tak krik in vik, da pridigarja ni bilo več slišati. Priti je morala policija in s silo odstraniti mo-tilce cerkvene pobožnosti. Do sličnih incidentov je prišlo tudi v cerkvi pri Sv. Ivanu in v Rojanu. Italijani v Jugoslaviji in Jugosloveni v Italiji Beograd, 8. aprila d. »Politika« objavlja pod naslovom »Kako se ruši v Jugoslaviji italijanska cerKev« uvodni članek, v katerem se bavi z nesmiselnimi klevetami »Giornale d' Italia«, poluradnega glasila italijanskega zunanjega ministrstva. V tem listu je objavil italijanski senator Antoni Cipico dolg članek, v katerem je trdil, da so Italijani v Dalmaciji oropani vseh pravic ter da so jim vzeli celo cerkve in latinski jezik ter uvedli slovansko bogoslužje. Vse to, da se je zgodilo brez protesta s strani cerkvenih oblastL »Politika« nato številčno dokazuje nesmiselnost teh trditev. Peščica Italijanov, ki še danes mirno živi v Dalmaciji, ima kljub svojemu neznatnemu številu ne samo svoje lastne cerkve, marveč tudi italijanske duhovnike, ki so še danes italijanski državljani. Tako ima n. pr. med 40.000 Jugosloveni 1.309 Italijanov v Splitu svojo lastno cerkev, ki je mnogo večja kakor pa nadškofijska cerkev v Beogradu. V šibeniku je vsega 128 Italijanov, za katere pač ne more nihče zahtevati, da jim država zgradi posebno cerkev. Nihče pa jih ne ovira, da opravijo svoje molitve v svojem jeziku v katerikoli drugi katoliški cerkvi. Kako daleč gredo pri nas Italijanom na roke, dokazuje n. pr. dejstvo, da ima 89 Italijanov na otoku Hvaru svojega duhovnika, italijanskega državljana. Nikdar se še nI zgodilo, da bi bil kdorkoli motil italijanske pobožnosti, četudi se javno moli, poje in pridiga v italijanskem jeziku. Naših 600.000 rojakov v Italiji nima niti ene šole. niti enega otroškega vrtca, niti eneg? kulturnega društva, niti ene čitalnice. niti kake druge organizacije, pa niti enega samega lista, dočim ima 4900 dalmatinskih Italijanov celo vrsto svojih društev, 7 osnovnih šol in popolnoma svobodno kulturno, gospodarsko in politično udeistvovanje. Ne izplača se naštevati vseh prosvetnih, socijalnih in dobrodelnih društev dalmatinskih Italijanov, njihove banke, njihove industrije in njihove ne-brojne trgovine. Saj ie vse to dobro znano tudi ljudem okrog »Giornala d' Italia«. ki jim ni do resnioe, marveč samo do hujskanja in klevetanja. Ogeni uniči! skedenj in poškodoval cerkev Zagoneten nočni požar Kranj, 8. aprila. Predsinočnjim, kmalu po polnoči je za« čel nenadoma goreti skedenj posestnika Janeza Koprivnika v Gradu pri Cerkljah. Ogenj je skedenj popolnoma uničil, zgo« rela pa je tudi drvarnica in vse orodje na skednju. Tu je bil tudi voz in dvoje sani. Prva je opazila ogenj sosedova hči Ma« rija G ril če va, ki je takoj poklicala vse do« mače, Koprivnikove in sosede, da so začeli gasiti. Požar so nadalje opazili tudi orož« niki iz Cerkelj. ki so zbudili cerkljanske gasilce, da so takoj odhiteli pomagat. Ga« sili so tudi gasilci iz Lahovč in Zgornje« ga Brnika. Požara niso mogli zatreti, pač pa so ga omejili, kar se je le dalo. V neposredni bližini skednja leži po« v Gradu na Gorenjskem družna cerkev v Gradu, ki je tudi močno poškodovana. Zvonik je požar popolnoma upepelil, na cerkveni strehi je razbita vsa opeka, popokala so tudi vsa stekla na cer» kvenih oknih. Koprivnik pravi, d-, iznaša njegova Sko« da 35.000 Din. Za skedenj je zavarovan pri ljubljanski Vzajemni zavarovalnici za 30 tisoč Din. Cerkev pa je zavarovana isto« tam za 500 Din, a strokovnjaki bodo ugo« tovili seveda daleko večjo škodo. Povsem nejasno je, kako je požar na* stal. Koprivnikov pes, ki je bil sicer vedno privezan, je to noč odvezan begal po vasi. Orožniki so takoj po požaru pričeli z in« tenzivnim poizvedovanjem in so dalje ča« sa zasliševali tudi gospodarja. Pravilnik o priročnih lekarnah Beograd, 8. aprila. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje gosp- Ni kola Preka je izdal na podlagi zakona o lekarnah pravilnik o priročnih lekarnah zdravnikov in veterinarjev, ki je objavljen v »Službenih Novinahc od 7. t. m. Po tem pravilniku lahko dobi zdravnik ali veterinar, ki ima pravico za izvrševanje zdravniške ali veterinarske prakse, dovoljenje za držanje priročne lekarne, ako v kraju, kjer vrši prakso, ni javne lekarne. Dovoljenja za držanje takih lekarn izdaja ban po zaslišanju banskega sanitetnega sveta. Zdravnik (veterinar), ki zahteva to dovoljenje, mora v prošnji, ki jo vloži preko prvostopne obče upravne oblasti, predložiti tudi dokaze o tf>m. da je praktično ^ delal najmanj mesec dni v javni ali bolniški lekarni in da ima krajevno pravico za izvrševanje prakse. Potrdila o tej enomesečni praksi izdaia šef javne lekarne ali šef bolniške apoteke, potrdi ga pa prvostopna obča upravna oblast, odnosno upravnik bolnice. Izdano dovoljenje velja samo za om kraj. za katereera ie izdano; dovoljenje pa prestane veljati, če se v dotičnem kraju otvori javna lekarna. V zadniem primeru je imetnik nove lekarne dolžan odkupiti uporabljivo zalogo priročne lekarne, toda ta dolžnost velja samo za količine, ki odgovarjajo obsegu pričakovanega prometa nove javne lekarne in za taka sredstva, ki jib lekarna mora imeti na založbi. V primeru. da ne pride do sporazuma, določi odkupno ceno posebna komisiia. Dovolienie za priročno lekarno poobla-ča imetnika, da izdaia zdravila na zdravniški recept, če se zdravila smejo izdaiati samo na recept: pri tem ne sme odbiti izdaje zdravila, ki sa je predpisal drugi zdravnik. Glede vodenja priročnih lekarn in glede cen veliajo predpisi za javne lekarne. Zdravnik mora priročno lekarno voditi sam, nabavlja pa lahko zdravila v iavmh lekarnah ali pa v tvornicah, zavodih, odnosno v veletrgovinah. Držati mora do volj- no količino porabljivih serumov in cepil domačega izvora po veljavnih predpisih. Pravilnik imenoma navaja vsa zdravila in predmete, ki morajo biti vedno na razpolago v taki priročni lekarni. Imetnik take lekarne pa lahko drži tudi druga zdravila. Voditi mora predpisane knjige o dobavi in izdaji zdravil. Priročne lekarne, ki so bile otvorjene pred uveljavljenjem tega pravilnika, je treba v treh mesecih prilagoditi odredbam pravilnika. Piccolo« v skrbeh za mariborsko nemštvo Torkov »Piccolo della Sera« si je dal po« ročati iz Gradca o nekakih preganjanjih mariborskih Nemcev o priliki našega ljud« skega štetja. Članek mrgoli pavšalnih na« migavanj, stvarnega pa ne ve povedati niti trohice. Povod za licemersiko razburjanje nad »bridko usodo mariborske nemške manjšine« je dal listu članek iz graške »Ta« gespošte«, ki priobčuje poziv mariborske »Narodne Odbrane« na vse zavedne Jugo« slovene. naj pri ljudskem štetju pazijo na znane praktike ponemeencev, ki se trudijo na vse načine, da bi ob popisu zadržali na isti višini številko fikcije mariborskega, po prirodnih zakonih izginjajoč ega »nem« štva«. Proglas mariborske »Narodne Od« brane«^ ni naperjen proti nemški manjšini, marveč le proti ponemčencem. produktu starega avstrijskega ponemčevalnega reži« ma. Proglas se končuje s pozivom, ki po« polnoma nedvoumno in odkrito priznava ta svoj namen: »Ali pravi Nemec, ali Ju« gosloven! Srednje poti ni.« Ta zahteva je tako prirodna. da ji niti največji za grize« nec ne more odreči globoke moralne vred« nosti. Čudno in naravnost nezapopadljivo je, da se »Piccolo« in »Tagesnošta« zgra« žata nad to visoko etično maksimo in jo navajata kot vzffled za »kruto« ravnanj« z nemško manjšino v Jugoslaviji. Mi bi samo želeli, da bi za naše ljudi onstran Karavank in v zasedenem Primoriu veljala ista maksima, ki jo mi uporabljamo uri ljudskem štetju za mariborsko »nemško manjšino«. Razkroj med hitlerjevci Berlin, 6. aprila. Kratka epopeja hltlerjeveke deželne vlade v Turingi ji je doživela svoj žalostni konec; ž njo so se izjalovile tudi velike nade Hitlerja, da bi iz Wedmarja zavladal nad vso Nemčijo. Padec predsednika turin-ške vlade Fricka, ki je vedno poudarjal, da je na svojem mestu samo kot zastopnik Hitlerja, je vidno znamenje, da nemški nacionalni socializem propada. Zdi se, da je ta padec rešil tudi toliko časa sporno vprašanje, da-U je Hitler sploh sposoben vladati. Rešitev je za Hitlerja neugodna. še pred par meseci pa je bil položaj popolnoma drugačen. Hitlerjeva zvezda je blestela s polnim sijajem. Ko je o božiča general Seeckt, ki stoji narodnim socijali-stom zek) blizu, na nekem zborovanju rekel, da bi balo dobro tudi nje pritegniti v vlado, je dobil od njih oholi odgovor, da o kaki pritegnitvi ne more biti več govora, temveč da bo v bodočnosti Hitler sam odločal, koga bo povabil v vlado. Desničarsko časopisje Je tedaj vsak dan silneje poudarjalo svoje zahteve po oblasti in dokazovalo, kako moč Hitlerjevega pokreta vedno raste. Morda je od 14. septembra število nezadovoljnežev res zrastlo za nekoliko sto tisočev, v bistvu pa je to brez vsakega pomena, ker pri dogodkih, ki tvorijo mejnike v zgodovini človeštva ln dajejo družabnemu razvoju novo smer, ne odloča samo število pristašev, ampak tudi notranja sila pokreta, Ideja, ki druži la navdušuje pristaše. Nacionalistična ideja, kolikor ae o kaikl Ideji v Hitlerjevi stranki sploh da govoriti. pa od volitev ni postala nič močnejša. Baš nasprotno. Mnogi, ki so lansko poletje pričakovali od nacionalistične stranke preporoda Nemčije, so razočarani v dno duše; k temu sta ravno največ pripomogla Frick in njegova vladavina, ki je pokazala obso-lutno nesposobnost hitlerjevcev v pojmovanju državnih problemov in vodstvu državnih poslov. Vlada v Welmarju naj bi bila »nacijem« — kakor v Nemčiji kratko zovejo hitlerjevce — samo deska, s katere bi skočili v Berlin. Turlngija naj bi bila žarišče, od koder bi izžareval nacionalni socijalizem na vse strani z vedno Intenzivnejšo potenco. Zato sta Frick kot notranji minister ia njegov strankarski tovariš Marschler kot prosvetni minister takoj stavila ves upravni in vzgojni aparat v službo nacijonalnega socializma. Najprej Je prišla na vrsto policija, ki so Jo vso zasedli s preizkušenimi pristaši Hitlerjeve stranke. Da je tak policijski aprat popolnoma odpovedal pri vzdrževanju javnega reda, je popolnoma razumljivo. Poboji opo-zicijonalnih pristašev eo bili na dnevnem redu in organov javne varnosti ob takih prilikah po navadi ni bilo blizu, policijska uprava pa si ni nikdar dala truda, da pojasni temne slučaje umorov, kojih žrtve so bili nasprotniki nacionalnega socializma. Enako je prosvetni minister Marschler postavil ves šolski red na glavo. Mladina se je učila gledati na vse življenje skozi nacionalistične naočnike; skušali so Ji z vse mi vzgojnimi sredstvi vtepsti v glavo nacionalistično mišljenje, namesto molitve so uvodli v šolo fašistični pozdrav: »Nemčija, zbudi se!« Dasiravno je Frickovo delovanje bilo t kričečem nasprotju t nazori in stališčem osrednje vlade v Berlinu, al nI osrednja vlada nikdar upala odločno nastopiti proti weimarskemu početju. Velik del nemškega naroda Je tndi želel, da se bitlerjevcem, da prilika, naj pokažejo kaj znajo. Cesto je bilo slišati slične zahteve celo iz vrst najvplivnejših tn najbolj upoštevanih moi v Nemčiji Hitlerjeva soudeležba pri osrednji vfladi pa bi bila le predrag poskus, zato Je bilo boljše, da svoje sposobnosti pokaže najprej v majhni TuringiJL Mož Jo namreč za svoje sodelovanje t berlinski vladi zahteval zase taka vplvina mesta, da bi bilo od njegove vlade do diktature samo kratek korak. V Turlngil pa Je nacionalni socijalizem doživel popoln polom. Zato je Frickov padec eden Izmed najobčut-nejših porazov, ki jih doživlja nemška fašistična stranka, odkar je Izstopila iz državnega zbora. V času, ko se Je Hitler tmdfl ▼ Wei« marju, da prepreči Frickov padec, je doletela stranko še druga nesreča. V vodstvu samem je prišlo do razkola, že dei časa Je v Hitlerjevem štabu vladal iut spor, kako stališče naj stranka zavzame k zadnjim zasilnim uredbam prdesednlka Hin-denburga glede pouličnih demonstracij. Hitler je bil mnenja, da se mora predsednikova naredba upoštevati, poveinik berlinskih udarnih čet Stennes pa Je zastopal mišljenje, da bi tak postopek ubil ves revolucionarni duh napadalnih oddelkov. Ta spor o poslanstvu nacionalnega socializma in že samo dejstvo, da je tak spor lahko nastal, kaže, da se »nacijem« niti dosedaj ni posrečilo postaviti osnov čvrste strankarske ideologie. Hitler se Je sicer ves čas trudil, da bi svoji stranki dal etično podlago, uvideti pa je moral, da ni ideje, ki bi bila v sogilasjqn z nacljonalno socialističnimi besedami in dejanji, ker gola strast ne more nadomestiti misli. Ko je Hitler odstavil upornika Stennesa, se ta ni pokolir njegovi odredbi. Potegnil je v nepokorščino celo vse podrejene mu udarne čete. Ker pa so ti ljudje plačani in izbadajo največ iz brezposelnih proletar-skih krogov ter le deloma Iz nezrelih idealistov, sicer ni dvoma, na kateri strani bo zmaga, čim jim Hitler odtegne mezde. Vendar sta Friokov padec in berlinski upor zelo škodovala ugledu Hitlerjeve stranke, ki danes Izgleda kakor zgradba, od katere odpada kamen za kainenom. Nov kolodvor v Beogradu Beograd, 8. aprila AA. Oddelek za gradnjo železnic prometnega ministrstva je na podlagi sklepa prometnega ministra G. 2. 3380/31 razpisal glavni natečaj za izdelavo idejnih načrtov za postajno poslopje Beograd-Dunav na progi Beograd-Panče-vo. Načrte je treba poslati dc 1. maja. Podrobna navodila in temeljne načrte daje omenjeni oddelek Beograd. Palmotičeva 4, soba 42. Gracfba nove državne ceste Beograd, 8. aprila AA. Minister za gradnje je v soglasju 8 predsednikom ministrskega sveta In ministrom notranjih zadev sklenil pogodbo s podjetjem Delačin-grad iz Celja n izvršitev državne ceste Poset—Rača z mostom čez Savo pri Ra«. Proračunska vsota za ta dela znaša 34 milijonov Din. Most In cesta morata biti predana prometu v roku trdi let. Tudi Mohorkov roparski tovariš pod ključem V Sulzu v Avstriji je v torek zvečer izsledil detektiv mariborske policije Mohorkovega morilskega pajdaša Hriberskega, doma iz hrvatskega Zagorja — Pri aretaciji ga je avstrijski orožnik zaradi upora pobil s sabljo na tla in so morali zločinca prepeljati v graško bolnico Maribor, 8. aprila. V raziskovanju ozadja strahovitega velikonočnega pokolja v Dobajevi rodbini v Jelovcu nad Kamnico se je pojavila danes nova velika senzacija, ki se je že v zgodnjih jutranjih urah z bliskovito naglico razširila po mestu in vsem okolišu tja do severne naše meje. V Lučanah v Avstriji, severo-za-padno od Sv. Jurija, je bil namreč v torek zvečer aretiran Mohorkov roparski tovariš Ludovik Hriberski, ki ga je Rudolf Mohorko med zaslišanjem na orožniški postaji v Mariboru označil kot sokrivca. Ko so v usodni noči na velikonočno nedeljo našli v Dobajevji hiši pomor-jeno in grozno razmesarjeno vso njegovo Todbino, razen sina Ivana, ki je ležal v hlevu, se je kriminalnim oblastem zdelo neverjetno, da bi mogel en sam človek brez vsakih težkoč izvršiti tako krvav posel, pa naj bi bil še taka zverina. Varnostne oblasti so zato napele vse svoje sile, da dobe čimprej v svoje roke pravega zločinca, že dolgo zasledovanega Rudolfa Mohorka, kar se jim je v resnici izredno hitro posrečilo. In ko je Mohorko končno po dolgem obotavljanju izjavil, da ni sam izvršil strahovitega zločina v Jelovcu, temveč je imel po-magača, so oblasti v interesu nemotenega nadaljnjega razvoja pre[skave zamolčale ime njegovega pajdaša. Ta naj bi bil Ludovik Hriberski. Mohorkov dolgoletni prijatelj in obenem star znanec mariborske policije. Čeprav se je prvotno zdelo, da skuša Mohorko s tem samo zavlačevati preiskavo, so oblasti z mrzlično naglico nadaljevale preiskavo v tej smeri. Prav v času, ko so se v torek popoldne zaprla za Mohorkom vrata jet-niške celice na mariborskem okrožnem sodišču, kjer ima na nogah močne okove, se je mariborski policijski nadzornik .Cajnko odpeljal z avtomobilom proti Sv. Juriju ob Pesnici, kjer je prestopil državno mejo. Avstrijske obmejne oblasti, ki so bile o tragediji v Jelovcu natančno poučene m ki jim je bil tudi točno znan rezultat dosedanje preiskave, so šle našim oblastem z vso ustrežlfl-vostjo na roko. Policijski nadzornik se je takoj, čim je stopil na mejo. odpeljal proti Lu-čanam, kjer ga je po naročilu iz Spilja že čakal avstrijski orožnik Gutmayer. Cajnko je imel že ponovno posla s Hri-berskim in je zato imel njegovo fiziog-nomijo še v dobrem spominu. Razen tega je imel s seboj tudi njegovo fotografijo. Ko sta skupno z Gutmayerjem prišla v kraj, kjer naj bi bil po Mohor-kovi izpovedi njegov prijatelj Hriberski, se je izkazalo, da tam ni nobenega človeka s tem imenom. Vse je kazalo, da preiskava v tej smeri ne bo dovedla do uspeha, ako ne bi nenadoma v celi stvari nastopil popoln preokret Policijski nadzornik Cajnko je začel poizvedovati, ali ni bil kje v bližini kak jugoslovenski državljan, nakar je orožnik povedal, da je v vasi Sulzu, sodni okraj Upnica, nastanjen pri viničarki Alojziji Weigl delavec France Zunec, rodom iz Jugoslavije in star okrog 26 tet. G. Cajnko se je pričel izredno zanimati za tega človeka in ga je hotel za vsako ceno videti. Njegova slutnja, da se skriva pod imenom Zunec zloglasni Hriberski, se je kmalu izkazala kot popolnoma upravičena in utemeljena. .. V torek okrog 6. zvečer sta orožni* Gutmayer in Cajnko našla dozdevnega Žunca v vinogradu posestnika Jung- bauerja. . . * Cim ie Gutmayer poklical Zunca, se je takoj odzval in prišel bliže. Na svoje veliko presenečenje pa je zagledal pred seboj še policijskega nadzornika Cajn-ka iz Maribora, katerega je takoj spoznal. Cajnko je bil seveda še bolj začuden, ko je pred seboj videl namesto Zunca Hriberskega. Toda Hriberski je samo za hip osupnil, takoj nato pa se je odločil za energičen korak. Hotel Je zbežati, toda že ga je zgrabila močna roka nadzornika Cajnka. Ker je pričel postajati Hriberski nato nasilen ter je bila situacija zek) kritična, je orožnik Gut-mayer potegnil sabljo ln dvakrat zamahnil po glavi Hriberskega, da se Je pocedila kri. Onemoglega Hriberskega so nato med vriščem navzočih žensk naložili na voz, nakar so ca po prvi zdravniški pomoči eskortirali avstrijski orožniki v Jetnlško bolnico deželnega sodišča v Gradcu. odkoder bo po okrevanju izročen našim oblastem. Ludovik Hriberski je star 27 let in rodom iz Pregrade v Hrvatskem Zagorju. Živel je več let v Mariboru in so mu tudi dobro znane razmere na obeh straneh ob naši skrajni severni državni meji. Mariborska policija je imela z njim zaradi vlomov in tatvin že ponovno opravka in Je bil zasledovan tudi od naših vojaških oblasti zaradi neizpolnitve vojaških obveznosti. Pred leti je pobegnil v Avstrijo, kjer se je od tedaj skrival pod imenom Fran Zunec in baje tudi pridno tihotapil. Njegova mati potuje z nekim cirkusom po svetu. Pri zaslišanju je Hriberski odločno tajil vsako krivdo, zašel pa je kmalu v protislovja, ki morejo postati za nadaljnji razvoj preiskave proti njemu odločilna. Priznava sicer, da Mohorka dobro pozna, kot svoj alibi pa navaja dejstvo, da Je bil v noči od velike sobote na velikonočno nedeljo pri svoj ljubici Štefaniji škof v Sulzu, ki je to njegovo izpoved tudi potrdila. Vse te navedbe pa odločno pobija izpoved viničarke Alojzije Weigl, pri kateri je Hriberski stanoval in ki trdi, da je bil dozdevni Zunec od 2. popoldne na veliko soboto do poldneva velikonočne nedelje odsoten. Prav v tem času pa je bil, kakor znano, izvršen strašni pokolj Dobajeve rodbine v Jelovcu. Pričakovati je, da bo v kratkem času tudi ta zagonetka popolnoma razjasnjena. Vsekakor je mariborski policiji čestitat! k lepemu uspehu, ki ga je dosegla z izsleditvijo Hriberskega. Hriberski bo kmafu zdrav Gradec, 8. aprila d. Aretirani morilec Ludovik Hriberski, ki so ga ponoči pripeljali iz Suiza, se nahaja sedaj v jetniSki bolnici v Gradcu. Njegove rane niso tako nevarne, kakor je sprva izgledalo. Dobil je tri udarce s plosko sabljo, tako da ima presekano samo kožo na glavi, dočim kost ni ranjena. Zato bo po mnenju zdravnikov že v nekaj dneh okreval, nakar bo izroče» jugoslovenskim oblastim. Po nesreči obstrelil svoje dekle Kranl, 8. aprila. Danes ob po! 4. popoldne je v tovarni »Impex« mlad delavec po neprevidnosti ustrelili svoje dekle. 19 letna delavka Marica Eržen iz Šutne pri Škofii Loki in prav toliko stari delavec Anton Sušnik iz Prim-skovega pri Kranju sta se že precej časa dobro razumela. Sušnik ie svoje dekle vedno spremljal ter sta tudi med opoldanskim odmorom v tovarni tičala vedno sku-pai. zaradi česar so ju tovariši in tovari-šice večkrat dražili. Ko je danes okrog 3. popoldne Sušnik odhajal s stranišča, je srečal na hodniku Marico. Ki je bila namenjena na isto mesto. Zaradi tesa srečanja so začele padati opazke sodelavcev in sodelavk na račun obeh. kar je mladeniča tako razjezilo, da je Dokazal samokres proti dekletu. Po nesreči se mu ie samokres sprožil m je krogla zadela dekleta tik pod desnim očesom tako. da jo je takoj oMila kri. Mladenič ie ves razburjen in v solzah priskočil k dekletu in io podprl, nakar so prihitela tudi drugi tovarniški uslužbenci, ki so jo odnesli v pisarno in ji nudili prvo pomoč. Prepeljali so io z avtomobilom v ekspozituro okrožnega urada za zavarovanje delavcev, kjer jo je sliužbuioS zdravsiSk dr. E. Globočnik obvezal ter odredil njen prevoz v ljubljansko bolnico. Sušnika je takoj zaslišal te!efonično TK»-zvani orožnik, ki pa je ugotovil, da svole-sa dejanja ni storil v zlem namenu in da ere le za nesrečen slučaj. Mladeniča, k! le ves notrt in ki se ie nenrestano lokal, so odpeljali v tukajšnji zavor. Sleoarski cigani V dobrem spominu so nam §e siteparstva ciganske družine Gomanov iz pretekle jeseni. Sleparski cisrani in ciganke so obiskovali kmečke domove in pod raznimi pretvezami izvabljali od ljudi denar. Kakor kaže. se bodo taki dogodki zopet ponovili. Zadnji tak primer se ie pripetil na cvetni petek v Mekotah pri Raki. Tisteca dne namreč je oral na njivi znan posestnik, ki je že marsikomn storil dobro in je tudi cicranom dokazal, da ima zlato srce- Nič ni bil presenečen, ko sta ga kar na polju obiskala cigana Anton in Kata Goman in ga naprosila, da jima gre za botra Bog ve kolikokrat že krščenemu ei-gančku. Mož je seveda obljubil in svojo obljubo držal: bil je boter pravemu ciganSku. katerega tatinski starši so takojj poskrbeli, da so moža oc'ganili. Na domu ie namrež imel posestnik v listnici celih 3000 Din. ki so iz listnice izginili z odhodom ciganov, ki so io brez sledu odkurili neznano kam. Vremenska nanoved Dunajska vremenska napoved sa MrfA: Pretežno solmčno vreme: podnevi ponekod močno oblačno. Bolj hladno, na izpostavljenih točkah jutranja slana. Naši kraji in ljudje Novo vodstvo evangeličanov v Jugoslaviji LJubljana, 8. aprila Včeraj Je bil objavljen rezultat volitve Škofa tn civilnega predsednika evangelske cerkve v Jugoslaviji. Za škofa je bil soglasno izvoljen zagrebški župnik g. dr. Filip Po p p, dosedanji škofijski administrator, za civilnega predsednika pa g. dr. Vi- Novi škof g. dr. Filip Popp ljem R o t h. Tako je zdaj škof dr. Popp vrhovni pastir 100.000 nemških ln nad 30.000 slovenskih evangeličanov. Novi cerkveni dostojanstvenik Je razmeroma še mlad mož. Rodil se je 25. marca 1893 v Bežaniji pri Zemunu. Tu je študiral hrvatsko realno gimnazijo, teološke študije pa je absolviral v Eperjesu v sedanji CSR. Leta 1917. je prišel kot vikar v Zagreb, kjer je absolviral filozofsko fakulteto ter je bil 15. decembra 1921 pro-moviran za doktorja. Nato je še nadaljeval teološke, pravne in filozofske študije na berlinski univerzi. L. 1915. je v Zagrebu absolviral tudi juridično fakulteto. Vsekakor visoko naobražen mož. Zelo rano se je Izkazal tudi kot cerkveni organizator. L. 1921. je organiziral vrhovni hrvatski senijorat, a 1926 je bjl po smrti g. Wagnerja izvoljen za predsednika zakonodajnega sinoda, že naslednje leto je postal distriktni predsednik, nato pa je dobil naslov škofijskega administratorja. Nikoli se g. dr. Popp ne vmešava v politiko, pri srcu mu je samo cerkev. Zato Je pri nemških kakor tudi pri naših evan-geličanih splošno priljubljen, uživa pa tudi popolno zaupanje na najvišjih mestih ln je vladarju že večkrat poročal o zadevali svoje cerkve. Ponovno je bil odlikovan c našimi ln inozemskimi redi, saj je znal tudi v inozemstvu pridobiti za evangeli-čanstvo v Jugoslaviji in za našo državo vobče mnogo simpatij. Novi civilni predsednik g. dr. Viljem Roth je bil na čelo evangeličanske cerkve v Jugoslaviji postavljen kot odličen pravnik in organizator, ki takisto uživa ne-deljene simpatije. Zaka] si želijo zastavljalnico Tehtni argumenti nepretnožnih slojev lahkomiselne osebe, vendar ta lahkomisel« Celje, 8. aprila. Fred dvema letoma m )e t Celju veiSko govorilo o ustanovitvi javne zastavljalnice, za katero se je izrekel tudi občinski svet in vsa celjska javnost je ta korak ob« činsskega sveta odobravala. O zadevi smo « vrst nepremožnih Celjanov prejeli na* slednji članek, ki ga rade volje objavlja« mo. UBt*>oviterT zastavljalnice v Celju je v današnjih težkfc časih nujno potrebna. Gospodaraika kriza tlači vse sloje, najhuj« Se pa jo občutijo delavci mali uradnrki in obrtniki. Brez lastne krivde zaidejo če« sito v največje težkoče in denarne neprili-ke, iz katerih je vsak izhod skorajda nemogoč. V hudi zimi zmanjka kurjave, otroci so potrebni obleke, zlasti pa obuvala, šola zahteva razne izdatke za knjige in druge potrebščine itd. Kljub še tako veliki prid« nositi in delavoljnosti izgubi rednik delo in zaslužek, brezposeln je za daljšo dobo in v družini nastaneta pomanjkanje in be« da. Bolezenske kali imajo ugodna tla, vsa družina zapade jetiki, nepopravljiva nesre« zavlada. Nastanejo stroški za zdravni« ca ka m zdravila, potrebna bi bila močna in boljša hrana, nikjer pa sredstev za vse to. Kje naj vzame revež sredstva, ko nima ni* kakega kredita, porokov pa danes še do« bro stoječim ni lahko dobiti? Ako ima taka nesrečna družina kakoršne koli vrednote, jih je primorana prodati za vsako ceno in često so to predmeti velike vrednosti in dragi spominu V takih pri« me.rLh je javna zastavljalnica prava sreča. Brez vsakega ponižanja in moledovanja si pomaga revež iz največje stiske in dana mu je prilika, da tudi v teku enega leta Teši zastavljeno blago proti ne prevelikim obrestim. Zastavljalnice so pod javno kon« trolo, nobenega izrabljanja ne more biti. Res je, da se zastavljalnic poslužujejo tudJ Elita?! kino Matica Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri poje TINO PATTIERA ▼ prekrasnem opernem velefilnm FRA DIAV0L0 Zadnja prilika, da čujete čarobno petje našega najslavnejšega tenorista Krasen dopolnilni spored ln sicer najnovejši zvočni tednik tn nova >Micky«-šaloigra. nost ne more priti v poštev napram toli« kim dobrina«., ki j:h ti zavodi nudijo. Kakor rečeno, se je že pred dvema le« toma pričela akcija iz zastaVerige<- — Predstava je namenjena proslavi pisateljeve 60-letnioe in bo govoril pred pneetkom igre o jubilantu in njegovem literarnem delu ravnatelj viške meščanske šole br. Ja-kin. Predstava je v režiji br. Luja Drenovca skrbno pripravljena in obeta biti najboljša v sezoni. n— Zbor »MokranJac« iz Skoplla v Ljubljani. Kakor že javljeno pride v Ljubljano v ponedeljek 13. t m. mešani zbor »Mokranjac« iz Skoplja. Zbor je bil ustanovljen po prevratu in je danes vodilni zbor južne Srbije. Turneje po državi se udeleže 50 dTuštv. članov, ki bodo izvajali na koncertu v Ljubljani jugoslovenski program, sestavljen iz narodnih in umetnih zborov. Izmed Slovencev sta na programu Adamič in dr. Schwab. Zborovodja je g. Stevan šijački. Skopski gosti prihajajo z željo, da spoznajo naše kraje in navežejo najjačje kulturne stike juga naše države z našim severom. Namera ie vsekakor hvale vredna. Gostje nastopijo v narodnih nošah. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. ___ u— Sreča v aesre«. Včeraj ob 13. je bil Magistrov avtobus, ki vozi na progi Ljubljana— SL Vid—Tacen, pripravljen k odhodu. Potnikov se je nabralo toliko, da so bila skoraj vsa mesta zasedena. Avtobus je crenil izpred Figovca in na pravil na vogalu Dalmatinove ulice in Dunajske ceste ovinek, da bi ubral pot proti Št. Vidu. Na ovinku je pa prednji del avtobusa naenkrat kleenil in avtobus se je ustavil. Šofer je izstopil, da pogleda, kaj se je zgodilo. Takoj je opazil, da se je os levega sprednjega kolesa prelomila tako. da je bilo kolo popolnoma ločeno od karoserije. Na treh kolesih avtobus seveda ne more voziti in tako so morali potniki izstopiti. Bili so pa veseli, kajti sreča v nesreči je bila, da se ni os prelomila dalje kje med vožnjo. V tem primeru bi bila težja nesreča neizogibna. Nezgoda Magistroveja avtobusa naj bi opozorila avtobusne podjetnike, da je treba avtobuse od časa do časa temeljito pregledati, da se preprečijo morebitne nesreče. u— Prenapolniena bolnica. Pred velikonočnimi prazniki se je ljubljanska splošna bolnica precej izpraznila, kajti selherni bolnik si je želel domov. V bolnici so že mislili, da bodo imeli nekaj časa mirnejše dneve, a so se zopet ukanili. Takoj po praznikih je sledil tako silen naval bolnikov, poškodovancev po nesrečah, pretepih in drugih prilikah, da je bila bolnica mahoma spet polna. Prihajalo je po 60 in več bolnikov dnevno, česar posledica je, da morajo številni bolniki zopet spati na tieh. AKO VAM DECA NE MORE JEMATI RIBJEGA OLJA, dajte ji JE9IALT JEMALT je zlatorjav prašek, prirejen iz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega ekstrakta, čigar hranilnost je splošno znana. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatljo in 25 Din za malo škatljo._ FOTO - potrebščine Peruti - Kodak - Mimosa - Satrap Plošče - papir vseh vrst vedno sveže v zalogi drogerija kanc LJubljana Maribor »Gospodična tajnica« najboljši govoreči film te sezone. I 30 voz zemlje potrebuje SOKOL I. LJUBLJANA — TABOR za planiranje letnega telovadišča. Lastnike iste prosimo, da sporočijo pismeno gospodar, odseku Sokola L ali pa društvenemu gospodarju br. Fran Vrečarju pri upravi »Jutrac.__ 5503 OBLEKE POVRŠNIKE | NAJUGODNEJE PRI f JOS. ROJINA. LJubljana | n_ Z regulacijo Gradaščice so pričeli. Kakor je bilo že v programu, so takoj po velikonočnih praznikih pričeli z regulacijo Gradaščice od izliva v Ljubljanico do Ko-lezije. Novi most v Koleziji je že skoro popolnoma dograjen in so pričeli zdaj s kopanjem nove struge. Dela se s polno paro in bo tamošnja okolica z dovršitvijo regulacijskih del dobila vse lepše in prijetnejše lice. u— Pretepla sta Jo. V splošno boinioo ie nrišla 41 letna Marija K~ žena tesarja iz Zaloga. Včeraj dopoldne sta jo v jezi napadla Maika in Fran Z., ter jo tako obdelala. da je morala k zdravniku, ki jo ie poslal v bolnico. n— Dve znatni tatvini. Neki tat je na zaodrišču opernega gledališča iz projek-toria ukradel 2 visokovatni žarnici v vrednosti okoli 3000 Din. — V noči na torek ie neki tat vlomil v trgovino Ivana Sedlarja v Linhartovi uaici 4 ter ukradel aktovko, v kateri ie bilo 2400 Din. Storilcu so policijski organi na sledu. u— Nekateri dalmatinski krošnJarH so se čez praznike požurili ter pridno kroš-njariili po hišah in ljubljanskih gostilnah, dasi je to v Ljubljani sploh, sicer pa med nedeljskim počitkom povsod prepovedano. Nekaj teh nadležnežev je policija ustavila in jim pobrala njihove krošnjarske torbe ter jih izročila mestnemu načelstvu v postopanje zaradi prestopka po krošnjarskem patentu. u— Knjige po znižanih cenah! Otpozar- jamo na izložbeno okno knjigarne Tiskovne zadruge, kjer so razstavljene po znatno znižanih cenah, nemške leposlovne knjige. u_ pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek 9. t. m. deljena vaja: ob 18.15 ženski. ob 21. moški zbor. u_ »Afrika govoril dnevno on pol ta. v Elitnem kinu Matici. Tako velikega zanimanja že dolgo ni bil deležen v Ljubljani noben film kakor 3 Afrika govoric. Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Zato bo održala ZKD film še ves tedra na sporedu in se film predvaja dnevno ob pol 15. V nedeljo bo zadnja predstava ob 11. Gostje z dežele naj potrebne vstopnice pravočasno pismeno ali telefonieno naroče (št '2124), ker se bo njihovim željam v prvi vrsti ugodilo. Predprodaia vstopnic je dnevno od 11. do pol 13. u_ »Gospodična tajnicac, nova filmska opereta- Elitni kino Matica prinese takoj za filmom >Fra Diavolo« najboljšo filmsko opereto »Gospodična tajnica--, film, ki je po vsem svetu žel največje uspehe. Godbo k tej filmski opereti je spisal danes sloviti komponist Paul Abraham, avtor najmodernejših operetnih šlagerjev. V glavnih vlogah nastopajo Renate Mfiller, Herman Thi-mig iz dunajskega Burgtheatra in Fellx Bussart, najsijajnejši sodobni komik. u— Opozarjamo naša ženska društva na koncert bolgarske umetnice Hristove z željo, da se ga udeleže njih članice v čim večjem številu. — Jugoslovenski ženski savez u_ Ženski pokret bo imeli drevi ob 20. v damski sobi »Emone« izredno sejo. u_ Društvo brivskih in vlasuljarskih pomočnikov (ic) ima sestanek danes ob 8. zvečer v restavraciji »Novi svet«. Vabljeni vsi- » u— Ustanovni občni zbor prostovoljnega gasilnega društva Liubliana — severni del se bo vršil danes, 9. t m. ob pol 8. zvečer v prostorih gostilne Ravbar v Sta niče vi ulici. n— Kako sklepamo in izpolnjujemo po« godbe v navadnem kupčiiskem poslovanju ie predmet predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani danes v četrtek. 9. t. m. ob pol 9. zvečer v restavracijskih prostorih Zvezde«. O tem za praktično življenje važnem vprašanju izpregovori g. dr. Josip Hacin, odvetnik v Ljubljani. Vstop je brezplačen. Iz Ce!ia e— Lep dar Nj. Vel kraljice. Kolo jugoslovenskih sester v Celju je prejelo od Nj. Vel. kraljice Marije lepo darilo 5.000 dinarjev. e— Mestni kino bo predvajaj drevi ob pol 21. poslednjič divno zvočno dramo »Avijatiki«, ki se odigrava v zraku. Kot dodatek zvočna predigra. e— Bedna javna seja mestnega občinskega sveta bo v ponedeljek 13. aprila ob 18. na mestnem mag'stratu. Dnevni red običajen. e— Nesreča otroka. V celjsko bolnico je bil predvčerajšnjim pripeljan 6-letni posestnikov sin Filip Udrih iz Sp. Grušovelj pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Na domačem podu se je zvrnila nanj težka mla-tilnica in mu zlomila levo stegensko kost „Mesta in leta" pridejo! Reved'OR Prednosti pudra »Rčve d' Or«; Higijena Prijetnost Eleganca Varčnost v uporabi ln Jamstvu NaSe bodoče objave Vam bodo te iz-rednosti razložile. DROGERIJA GREGORIC. LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 5. PARIŠ e— Važen sestanek glede mestne policije. V torek zvečer se je vršil na mestnem načelstvu sestanek zastopnikov mestne in okoliške občine glede eventualnega prevzema dosedanjega osobja mestne policije. Kakor je že znano, mora mestna občina prevzeti policijo in jo tudi vzdrževati. Na mestno občino odpade pet šestin vseh vzdrževalnih stroškov, dočim nosi ostalo šestino okoliška občina. Po napravljenem proračunu bi plačevala mestna občina letno po 590.000 Din. Mestna občina je prejela pred dnevi od kr. banske uprave v Ljubljani poziv, da pove, katere policijske uradnike, stražnike in agente dosedanjega policijskega kadra namerava prevzeti. Ker ima večina nameščencev današnje policije v Celju skoro že polna ali malone polna pokojninska leta, je mestna občina odgovorila, da ne bo prevzela nikogar od sedanjih, pač pa bo razpisala vsa potrebna mesta v službenem listu. Na to rešitev je banska uprava pristala. Sklenjeno je bilo, da se bo sprejelo 22 policijskih stražnikov, 4 policijski agenti, 1 namestnik policijskega predstojnika, dočim število uradnikov še ni določeno. Iz Maribora a— Gradbeno gibanje v Mariboru se je oživelo. Razen nove palače Hranilnice dravske banovine in nove dvonadstropne trgovske p-dače g. Macuna v Gosposki ulici so pričeli tudi drugod s pripravami za raslednje nove stavbe: Stavbni podjetnik Nassimbeni je že pričel z grajenjem treh rovih trinadstropnih stanovanjskih his na vogalu Orožnove in Gospojne ulice. Hisa bo do jeseni dogotovljana. V jeseni bo go. tova tudi palača OUZD nasproti sodiscu ter izrečena svojemu namenu. Industrijec <». Scherbaum bLo svoj bivši umetni mlin v Kopališki ulici prezidal v stanovanjsko po. slopje. Ob mestni periferiji rastejo že zo« pet iz tal nove enodružinske hiše Stavbni podjetnik Glaser je kupi! v Melju večje zemljišče, ga razparceliral in oddal stavbne parcele za° enodružinske hiše z vrtovi. Da sc morejo na zadružni podlagi še najbolje graditi nove zgradbe, kaže primer železni, čarske gradbene zadruge. Seveda je treba še počakati, da b„o gospodarska kriza vsaj nekoliko ponehala. Potem sc bo nedvom« no stavbno gibanje tudi v Mariboru bolj razmahnilo. a— Žrtev velikonočnega streljanja. V Kanci pri Pesnica je na velikonočno nede-Jio ob 3. zjutraj streljal z možnarjem Rudolf Lenart. Možnar se mu ie predčasno sprožil ra je mož dobil opekline na obeh rokah in po obrazu. a_ O položaju češke tekstilne industrije v Jugoslaviji bo priredila mariborska JG li« ga predavanje v petek 10. t. m. ob 20. v lov. stai sobi hotela »Orel«. Govoril bo o tem, zlasti za Mariborčane zanimivem predme« tu, ki je aktualen ravno sedarj z ozirom na sklenjeno trgovsko pogodbo s Ceškoslova, ško, znan gospodarski strokovnjak g. Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice v Ljub. liani. Vstop je vsakomur pTost in so vab« J jeni vsi, ki se zanimajo za javna vprašanja, zlasti pa za naše narodno gospodarsko stanje ob meji. Začetek točno ob 20. a_ Vse upravitelje osnovnih in meščan« skih šol na ozemlju bivše mariborske obla« sti, ki ii niso poslali izpolnjenih formular« jev poročil o prireditvi na svojd šoli tekom »Tedna narodnega zdravja,« prosimo, naj to nemudoma store v doposlanih jim fran« kiranih zavitkih, ker moramo statistiko predložiti na merodajn.ih mestih. Prosimo, da store to sigurno najkasneje do 15. t. m. Vodstvo Zveze kulturnih društev v Mari« boru. a— Podporno društvo za revne učence v Mariboru je imelo pred kratikim svoj redna občni zbor. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu 87.638 Din dohodkov ter 87.303 Din izdatkov. Ob darovanih je bilo rad O00 otrok z obuvali in obleko. Za npvo poslovno leto je bil izvoljen naslednji od« br>r: Predsednica ga. ravnateljica Štupca, odborniki: ga. Woogerer, ga. Pfriemer, ga. Bračič, ravnatelj Skušek, pol. n^dsvetnik Keršovan, ga. Križ, g. ravn. Scheligo, ga. Pirater in g. Spari. V društvu je tudi član mestnega socialnega skrbstvenega urada g. Brandner. a— Nezgoda pismonoše. Fismonoša in dostavljač brzpjavov, 44 letni Anton Faklež, rje včeraj na vlažni okoliški cesti tako ne« srečno padel s kolesa, da si je zlomil levo ključnico. Ponesrečenca so z reševalnim av« tom prepeljali v splošno bolnico. a— Mariborski čevljarski mojstri so imeli v torek zvečer v prisotnosti obrtnega zadružnega nadzornika g. Založnika in za« stopnika zbornice za TOI dr. Pretnarja iz Ljubljane sijajno obiskano zborovanje, ki so se ga udeležili tudi čevljarji iz bližnje Sn daljne okolice. Razpravljalo se je o po« Sipžaju čevljarske obrti in se je splošno iz« ražalo mnenje, da bi se inozemci ne smeli pripušča tj v stroko, v kateri je že preveč domačih producentov, ker se tako uničuje eksistenca domačinov in ustvarja brezposel« n-ost. Posebna d.eputacija je izročili mestne, mu načelniku dr Juvanu glede na to obširno spomenico s prošnjo za intervencijo. a— Dežniki, usnjeni izdelki najceneje pri Favai, Gosposka 15, poleg Ilgerja. a— Kinopredstave. Grajski kino: Na splošno željo še danes Groock. Od petka dalje Nieno Veličanstvo lijubav. Kšithe von Nagy, Franc Lederer, Greti Theimer Uni« on kino: Samo še danes: Polkovnik Redi. Od petka dalje: Letalci Apolo kino. soboto in nedeljo dvojni spored: Na nočni straži. Leteči covbov. Neil Hamilton, Hoot Gib. son. Iz Hrastnika h— Zahvala. Predstojništvo občekoristne kreditne zadruge Dom rudarskih upokojen« cev v Hrastniku izreka tem potom iskreno zahvalo pevskemu odseku društva Svoboda I. v Hrastniku, ki je priredil dne 1. marca t. I. v Delavskem domu v Trbovljah kon. cert. katerega čisti dobiček v znesku 800 di« rariev je naiklon.il gori imenovani zadrugi. Predstoiništvo želi m upa, da bodo ta ple. meniti čin posnemala tudi druga hrastniiška društva z ozirom na človekoljuben namen zadruge. Iz Kranfa r— Vzgleden čin kranjskega Kola jugo« slovenskih sester. Iz izkupička prodaje olj« kovih vejic je obdarovalo KJS nad 20 mest« nih revežev in 6 revnih rodbin z različnimi živili. Dijaški kuhinji je društvo naklonilo 250 Din. Vzornemu dTuštvu vse priznanje! r— Občni zbor SPD. Vsi člani SPD nai se udeleže drevi ob 20. občnega zbora v Koc« bekovi sobi Narodnega doma. Šport Razvrstitev državno-prvenstvenih tekem V Ljubljani bo 10 lepih tekem Na prvi seji u. o. JNS po izredni glavni skupščini se je določila razvrstitev nogo* metnih tekem za državno prvenstvo po li» gah. Naša kluba igrata v L ligi poleg za« grebških klubov Conordije, Haška in Gradjanskega in splitskega Hajduka. Razvrstitev v I. ligi je naslednja: 8. maia: Concordija : Hašk. 10. maja: Primorje : Hašk, Concordija : Ilirija. 14. maja: Gradjanski : Hašk. 17. maja: Gradjanski : Primorje. 31. maja: Ilirija : Gradjanski, Hajduk : Primorje, Hašk : Concordija. 4. junija: Gradjanski : Concordija. 7. junija: Primorje : Concordija, Hajduk : Ilirija, Hašk : Gradianski. 14. junija: Ilirija : Hašk, Concordija : Hajduk. 21. junija: Hajduk : Gradjanski, Hašk : Primorie. Ilirija : Concordija. 5. julija: Hašk : Hajduk. Ilirija : Primorje. 12. julija: Primorje : Hajduk. Gradjanski : Ilirija. 19. julija: Ilirija : Hajduk, Concordija : Primorje. 26. julija: Gradjanski : Haiduk. 9. avgusta: Hašk : Ilirija. Hajduk : Con« cordija, Primorje : Gradjanski. 23 .avgusta: Hajduk : Hašk, Concordija : Gradjanski, Primorje : Ilirija Tekme se vršijo v mestu in na igrišču prvoimenovanih klubov. Tudi II. in III. Ii« ga končat? svoje takmovsn Po te-r. prvenstvu v ligah bodo najboljši trije klubi iz vsake lige tekmovali tudi po točkah za prvenstvo Jugoslavije. Mednarodni table tenis turnir v Murski Soboti Reprezentanca Murske Sobote dvakrat premagala reprezentanco Graza. Prvi dan 21 : 9, drugi dan 7 : 3. Dne 5. in 6. t. m. se je vršila v Murski Soboti zanimiva in vseskozi napeta tekma med Mursko Sc/boto in Grazem. Obe mesti sta bili zastopani po svojih najboljših igračih. Reprezentanco Murske Sobote so tvorili igrači Mure državni prvak Nemec Janez, prvak Griža Nemec Ljudevit ter Kardoš, Horvat, Toth in Škerlak ter gdč. Cimperman, Kardoš Gaby in ga. Brodar. Za Graz so nastopili najboljši igrači mesta, ki so nedavno premagali vodilno avstrijsko moštvo Baden v razmerju 5 : 4. Igra Graza nas je zelo izncnadila. Izza dr« žavnega prvenstva nismo videli v Murski Soboti tako lepe in napete ter tehnično dovršene igre kot tokrat proti igralcem gg. Nowosamsky, Kirchner, dr. Jen ti, San« ger in Hodnik ter gdč. Grossek. Ogromen napredek smo opazili pri Mu« ri od zadnje tekme in to najbolj pri Hor« vatu in Kardošu, ki sta s tem popravila slabe rezultate, dosežene proti Iliriji. Važnejši rezultati: Nemec J. « Nowo« samsky 14 : 21, 21 : 19, 21 : 14; Nemec J. « dr. Jen ti 21 : 12, 21 : 12: Nemec Lj. : Nowosamsky 21 : 14, 10 : 21, 21 : 13; Ne« mec Lj. « dr. Jentl 21 : 6, 21 : 5; Kardoš « Kirchner 21 : 18, 16 : 21, 21 : 14; Toth « Kirchner 20 : 22, 21 : 15, 12 : 21; gdč. Cim« perman « gdč. Grossek 11 : 21, 23 : 21, 21 : 18; gdč. Kardoš G. » gdč. Grossek 17 : 21, 13 : 21. Drugi dan so nastopili v vsakem moštvu po trije gospodje in ena dama. Partije so se vršile best of five. Rezultati so nasled« nji: Horvat « Nowosamsky 21 : 13, 19 : 21. 23 : 21, 19 : 21, 21 : 11, Horvat je igral vseskozi izborno in je zasluženo premagal svojega rutiniranega nasprotnika. Nemec Lj. « Nowosamsky 21 : 12, 16 : 21, 21 : 16, 21 : 16; gdč. Grossek « ga. Brodar 21 : 19. 21 : 13, 31 : 11. Zaključek prvenstva Ljubljane v table tenisu. V četrtek se je vršil zaključni ve« čer lepo uspelega ljubljanskega prvenstva v table tenisu. Poleg številnih prijateljev table tenisa so prisostvovali prireditvi de« legati sodelujočih klubov in vsi tekmoval« ci. Kot uvod sta odigrala prvak Geržinič in Nagy, ki je zasedel drugo mesto, eks« hibicijsko partijo, v kateri je premagal Nagy Geržiniča v petih setih. Sledila je zadnja partija turnirja, in sicer finale dou« ble gospodov. Sestala sta se para Nagy« Girgon in Geržtnič.Lokovšek. Zmagal je zasluženo par Girgon«Nagy z 21 : 13 in 21 : 18 in si s tem priboril prvenstvo Ljub« Ijane. — Nato je predsednik turnirja go« spod Pevalek razdelil zmagovalcem diplo« me in darila. Med drugim je Geržinič pre« jel prehodni pokal. G. predsednik SK 111» rije dr. Lapajne pa je zmagovalcem česti« tal in poudaril velik razvoj tega športa. Smučarski tečaji v Staničevi koči. O Veliki noči je končal v Staničevi koči te« čaj, ki ga je vodil g. Joža Pogačar. Udele« ževalo se ga je od 16 do 18 smučarjev ter so imeli vse do zadnjega prav lepo vreme in ugodno smuko. V ponedeljek 7. t m. prične naslednji tečaj, ki ga vodi g. Kve« der Janez. V tečaj se je mogoče prijaviti in vstopiti tudi naknadno. Naval v kočah je sedaj pojenjal ter je v koči za vse ude« ležence udoben prostor na razpolago. 22. t. m. prične poslednji tečaj pod vodstvom dr. Kmeta, za katerega se že sedaj spre« Jemajo prijave. Prospekti so vsem intere« sentom na razpolago pri tvrdki A. Goreč, v palači Ljubljanske kreditne banke. Ako bo dovolj interesentov, se bo vršil v maju še en tečaj. Naravno je koča tudi izletni* kom vedno na razpolago ter se je lahko poslužijo vsi, ki hočejo prebiti nekaj dni na smučeh v triglavskem pogorju. Sneg leži globoko v dolino ter se pride s smučmi prav v Bohinj ali v Mojstrano. Smuška se« zona bo trajala letos v triglavskem pogor« Ju gotovo do konca maja, četudi bo se« stop vedno višje kopen. Začetek sezone nogometnih tekem v Kranju. Na velikonočno nedeljo se je vr« šila prva nogometna tekma v letošnji se* zoni ,in sicer prijateljska tekma med re« zervo SK Ilirije iz Ljubijahe ie domačim SO Sokola. Zmagali so Ljubljančani z re« zultatom 6 : 2. Pokazalo se je, da naši no» gometaši vse premalo vežfcajo. TSK Slovan. Drevi ob 20. sestanek vseh nogometašev pri Sokolu (lovska so« ba). Udeležba obvezna zaradi volitve od« bora nog. sekcije in nedeljskega gostova« nja v Domžalah. ŽSK Hermes. Seja u. o. bo v petek 10. t. m. ob SO. pri »Stepiču«. Prosijo se vsi odborniki, da se iste zanesljivo udeleže. Posebno se vabijo gg. Marinko, Sernec. Mokorel in Burja. SK Jadran. Drevi ob 2030 članski se« stanek vseh članov v gostilni Matka So-kliča v Svabičevi ulici. Na dnevnem redu so zelo važne stvari, zato je za vse člane udeležba strogo obvezna. TKD Atena (hazenska sekcija). V pe« tek ob 16.30 kazenski trening za vse članice v telovadnici Srednje tehnične šote. Trening zaradi predstoječih tekem strogo obvezen. Po treningu važen sestanek za> radi treningov na igrišču. ASA' Primorje (plavalna sekcija). Da« nes ob 18. bo redni trening v telovadnici humanistične gimnazije (Tomanova ulica). Trening je strogoobvezen za vse! TSK Slovan. V soboto 11. t m. ob 20. redna odboruva seja v lovski sobi gostilne »Sokci«. Vabijo se vsi odborniki, da se iste sigu.no udeleže. SK Ilirija (sabljaška sekcija). Redne vežbe v floretovanju se zopet prično v po« nedelj ek 13. t. m. ob 19. — Načelstvo. Gosoodarstvo Naknadna odmera starega poslovnega davka od zalog in terjatev Kakor smo že poročali morajo osebe, ki po uredbi o skupnem davku na poslovni promet niso več obvezane plačilu davka na poslovni promet, dolžne po zadnji noveli k zakonu o skupnem davku (od 23. marca. t. L), da do 15. aprila t. I. predložijo davfn« prijavo glede popisa in vrednosti blaga, ki se je nahajalo pri njih na skladišču Bi. III. in glede blagovnih terjatev, ki so obstojale ta dan. Na temelju ocene vloženih prijav po davčnem odboru bo davč. uprava odmerila stari splošni 1-odst. davek na poslovni promet na ' vrednost blaga in terjatev po stanju od 31. marca. Finamčno ministrstvo je zaradi izvedbe tega naknadnega obdavčenja poslalo vsem davčnim oblastvom okrožnico, ki pravi med drugim: Vsi trgovci morajo do 15. aprila podati lo prijavo na dosedanjih formularjih za prijave davka na poslovni promet in v prijavi navesti vrednost blaga na zalogi na dan 31. marca in vrednost vseh neporavnanih terjatev iz blagovnega prometa počenši od 1. oktobra 1922 (?) do 31. marca t 1. Ker pa v večini primerov trgovci inventarizirajo svoje blago do konca leta. zato je zaradi olajšanja "dovoljeno, da v prijavi sporočijo davčni upravi vrednost blaga na zalogi na dan 1. januarja t. 1., in vrednost blaga, ki so ga na novo prejeli do 31. marca. Od tako ugotovljene skupne vrednosti se ima v pri-iavi odbiti vrednost v prvem letošnjem četrtletju proti gotovini prodanega blaga. Temu ostanku se ima dodati vrednost terjatev, ki izhajajo iz blagovnega prometa in ki 31. marca niso bile poravnane. Zaradi boljšega razumevanja navaja okrožnica naslednji primer: Vrednost blaga po inventarju na dan 31. decembra znaša 1 milijon Din, vrednost blaea prejetega od 1. januarja do 25. marca 500.000 Din, vrednost prodanega blaga od 1. januarja do 31. marca pa 300.000 Din. Od skupne vrednosti inventariziranegs in novo nabavljenega blaga v višini 1,500.000 Din se ima torej odbiti vrednost prodanega blaga, to je 300.000 Din, tako dobimo vrednost blaga na zalogi na dan 31. marca v višini 1,200.000 dinarjev. Tej vsoti se ima dodati vrednost obstoječih blagovnih terjatev na dan 31. marca. Prijave bo ocenil davčni odbor, davčni obvezanci pa bodo obveščeni o tem, da odmerjeni davek na poslovni promet za te zaloge in teriatve v višini 1 odst. plačajo v mesečnih obrokih do konca septembra t. 1. Osebam, ki nadalje ostanejo plafevalei splošnega l-od#totnega davka na poslovni promet ni treba vlagati lakih prijav (to so n. pr. intelektualni delavci za^ promet, izvirajoč iz uslug, trgovci z deželnimi pridelki, če ne prodajajo blaga, ki je sedai obremenjeno s skupnim davkom itd.). Trgovci in producenti, ki imajo le deloma v prometu blago, ki ostane nadalje obremenjeno s sta-rinT skupnim 1-odst. davkom na poslovni promet, deloma na blago, ki se uvaža ali pa je pri domačih producentih obremenjeno za ves nadaljnji promet s skupnim davkom, ne bodo v prijavi označili vrednosti zalog onega blaga, kr ostane obremenjeno s splošnim 1-odst. davkom in terjatev, ki izvirajo iz tega prometa s tem blagom. Industrijci ki bodo v bodoče ostali pla-čevalci skupnega davka za svoje proizvode, bodo prijavili samo vrednost terjatev za prodano blago na dan 31. marca in niso dolžni prijaviti vrednosti blagovnih zalog, ker nadalje ostanejo davčni obvezanci v pogledu prometa s tem blagom. = Novi skupni davek na poslovni promet in cene. Čeprav je novi skupni davek na poslovni promet izračunan na bazi obremenitve vsake posamezne prometne faze z l-odstotkom, kakor doslej, vendar bo skupna obremenitev gospodarstva po ♦im davku v novi obliki znatno večja. Zadnja leta se je gibal donos davka na poslovni promet v vsej državi med 200 in 220 milijonov Din, v novem proračunu pa je predvidenih 450 milijonov Din; zatrjujejo pa v poučenih krogih, da bo donos še precej večji. To povečanje donosa bo na eni strani posledica precejšnje obremenitve uvoznega blaga (ki je bilo doslej prosto) in deloma prav visokih stopenj skupnega davka v notranjem prometu, na drugi strani pa bo finančna uprava s skupnim davkom lažje zajela in obremenila ves poslovni p>o-met. Zato se že čuje, da bo novi skupni davek, kolikor znatneje presega izmero dosedanjega prometnega davka odnosno kolikor višje obremenjuje uvozno blago, povzročil povišanje cen. To pa seveda ne v vseh primerih, kajti za gotove vrste blaga (n. pr. za nekatera živila) je obremenitev razmeroma majhna. Sicer pa obstoja tendenca, da se izvede prevalitev davka v obliki posebnega zaračunan ia v fakturi, kar novi zakon izrecno dovoljuje. Vsekakor je računati, da bo znatno povečanje obremenitve po tej davčni obliki, pri sedanji gospodarski kriji, ki je v številnih primerih skrčila zaslužek na minimum, prišla do izraza tudi v cenah za gotove vrste bliga. — Beograjska tekstilna0« po 335 do 340- + Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 22 vag. pšenice, 6 vag. koruze, 14 vag. moke in 3 vagone otrokov. Pšenica: okolica Novi Sat 79^80 kg 152.5—155; okolica Sombor 79-80 kg 142.5—145, sred.-baška 79-90 kg 155 do 157.5, baška potiska, 79-80 kg 157.50 do 162.50, sremska, 78 kg 142.50—145; slavonska, 78 kg 140—142.50. — Oves, baški 150 do 152.50. Ječmen: baški in sremski, 63-64 kg 120_125. Koruza: baška in sremska 87.50—90, ladja Dunav, predčasno suha 89 do 91, za maj 90—95. Moka: baška >Og< in >Ogg< 240—260, >2< 210—220, >5< 185 do 195, >6« 175—185, >7< 140-145. >8< 127.50—132.50. Otrobi: baški, sremski in banaški 110—115. + Budimpeštan*ka terminska borza (8. t m.). Tendenca učvrščena; promet miren. Pšenica: za maj 15.99—16.00; rž: za maj 12.38—12.40: koruza: za maj 1257—12.58, za julij 12.95—1296 tranzitna za maj 9.97 do 10.00. Radio Izvleček iz programov Četrtek, 9. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Otroška ura. — 18- Plošče. — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Klima Evrope. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.30: Nanoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Koncert cerkvene glasbe na ploščah. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Berlina. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — PRAGA 6.30: Koncert komorne glasbe. — 19.50: Prenos programa iz Brna. — 21.30: Klavirski koncert — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.15: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Prenos programa iz Prage. — 21.30: Koncert lahke glasbe. — 2220: Prenos koncerta iz Prage. _ VARŠAVA 17.45: Koncert komorne glasbe. — 19.25: Plošče. — 20.30: Koncert finske glasbe. — 22.15: Prenos koncerta solistov iz Krakova. — 23: Godba za ples. — DUNAJ ll: Plošče. — 12: Opoldanski koncert orkestra. — 15.20: Plošče. — 20: Dunajski humor v glasbi. — 21: Sluhoigra. — Jazz-band. — BERLIN 19.10: Koncert lahke glasbe. — 2050: Življenje in smrt velikega pevca Enriea Caru-sa (sluhoigra). — Godba za ples. — KO-NIGRBERG 16.15: Finska poezija in glasba. — 17.35: Koncert lahke glasbe. — 19.35: SlagerjL — 21: Orkestralni koncert — Iz življenja in sveta 15. t m. prične „NautiIusa vrtati led Vnuk Julesa Vernea o WiHdnsovi odpravi na severni tečaj V Havreu Je pristal pri svojem povrat-ku iz Amerike vnuk pisatelja fantastičnih romanov Julesa Vernea Jean Jules, ki je prisostvoval krstu Wilkinsove podmornice »Nautilus«. Uredniku pariškega dnevnika >Echo de Pariš« je takole opisal svoje ameriške vtise: Reči moram, da so me v Ameriki po prekrasni vožnji zelo prisrčno sprejeli. Ves čas bivanja v Ameriki me je požrtvovalno spremljal Sloan Dannenbover, namestnik VVilkinsa na »Nautilusu«. Kjer je mogel, povsod mi je izkazoval usluge in ljubeznivosti, da bi se na ta način oddolžil delu mojega deda. Podmornico smo krstili 24. marca zjutraj. Ceremonija je bila preprosta, ampak ganljiva. Simon Lake je plakal ob podmornici ,ki predstavlja uresničenje sanj njegovega življenja. Bilo je dosti govorov, mnogo pojedin in tudi sam sem moral govoriti ob neki takšni priliki pred poslušalci, ki so bili zelo hvaležni za moja izvajanja. Naslednji dan sem si ogledal »Nautilus«, ki me je peljal kakšno urico na izlet. Vtis, ki ga je podmornica napravila name, ostane nepozaben za vedno. Iz vojnega čolna so napravili v Ameriki v rekordnem času čudovito sredstvo, ki bo služilo pozitivnemu delu ln znanstvenim raziskovanjem. Seveda sem stavil Huoertu Wllkinsu razna vprašanja. Odgovarjali so ml tudi drugi, predvsem Sloan Dannenhover in Simon Lake. Vsi trije čvrsto zaupajo v podvig in niti najmanj ne dvomijo o uspehu, ki je po njihovi sodbi nesporen. Okoli 15. aprila se bodo začeli pri Halifaxu in v bližini ameriške severne obale poskusi za vrtanje lukenj v led. Ti poskusi bodo fiele pokazali, v koliko so imeli zgraditelji podmornice prav, ko so Jo preuredili za podledno vožnjo na severni tečaj. Ko bodo ti poskusi končani, se poda »Nautilus« lz New Torka v London. Sloan Dannenhover, mož, ki ima vanj posadka podmornice popolno zaupanje, sodi, da bo vožnja iz Amerike v Evropo velika afirmacija Wilkinsove podmornice za poznejše vožnje. Wilkins se niti najmanj ne boji ledu in gleda z zaupanjem v prihodnjost. Kdaj bo definitivna kolavdacija? je vprašal urednik za slovo Jeana Julesa. Jean Jules, vnuk Julesa Vernea. Konec maja. Misija bo obstojala lz kaj inženjerjev tn štirinajst mož posadke. Podmornica odrine v Bergen 1. julija. Wii-kinsov čoln je takšen, da se mu more popolnoma zaupati in nosi na svojih bokih preprost, a pomemben napis, ki mu Je geslo: Mobilis in mobile. V pariških restavrantlh so trvedU solne si-palnike v obliki znane Gandhijeve postave. Sol se siplje skozi luknjice v glavi. Domi-slek je zares Izviren, če se pomisli, kako tesno je zvezano Gandhijevo ime s soljo. Duša v stekleni omari Razstava miži Napovedana dvojčka Gospa Vanderbilt, žena sina pokojnega ameriškega večkratnega milijonarja A. G. Vanderbilta, senatorja in lastnika konjušnic, ki se je kot Anny Colby v decembru 1929 omožila z bogataševim sinom, je naznanila v nekem odličnem družabnem glasilu newyorške družbe, da pričakuje poroda dvojčkov. Natančno štiri tedne po naznanilu je res povila dvojčici. Preprost svet bi se ob takšnem oznanilu gotovo spogledoval in spraševal, kako je mogoče uganiti porod tako natančno. Toda v Ameriki ne poznajo vraž in napovedujejo takšne reči na podlagi praktičnih priprav. Tako se Je tudi Vanderbiltova pred porodom zatekla k rentgenskim žarkom. Zdravniki so Ji povedali, da bo rodila dva otroka. Dogodek je napovedala v tisku ln njeno »proročanstvo« se Je do pike izpolnilo, Pogreb žrtev pomorske nesreče pri Gibraltarju Na velikonočni ponedeljek so v Malagi pokopali žrtve trčenja angleške vojne ladje »Glorious« in francoskega potniškega parnika »Florida«, žalni sprevod Je otvoril oddelek španske reševalne postaje na konjih, zaključili pa so ga pomorski častniki in mornarji. Na krste žrtev Je položila venec tudi občina Malaga. Zdravi potniki s »Floride« so se izkrcali v Marseilleu, odkoder so nadaljevali pot z vlaki v domovino. Vsi hvalijo posadko angleške matične ladje »Glorious«, ki je s svojo hladnokrvnostjo in srčnostjo storila, kar je bilo v njeni moči, da niso ostali potniki izročeni usodi. »Glorious« se bo prihodnje dni zasidral v gibraltarski ladjedelnici, kjer bodo na njem izvršena popravila. Dokončno pa bo ladja popravljena na Malti. Smrt zaradi neizpolnjenega materinstva Na Dunaju je izvršila samomor žena pravnega svetovalca Meinlove tvrdke gospa Starke. Njen mož je v nedeljo zarana odšel z doma na izlet in ko se je vrnil z dvodnevne ture, je našel svojo ženo mrtvo v kuhinji. Zadušila se je bila s plinom, ki ga je vdihavala po cevi, katero si je vtaknila v usta. Starkejeva je bila stara šele 32 let. Na zunaj je bila vedno prijazna in vesela, v resnici pa jo je razjedala silna bolečina zaradi neizpolnjenega hrepenenja po materinski sreči. V desetih letih svojega zakona je neštetokrat obiskala zdravnike in jih spraševala za svet. Ko pa Je nedavno posetila nekega dunajskega strokovnjaka, ki ji je odkrito povedal, da se njeno hrepenenje ne more izpolniti, se jo je lotila velika potrtost in končno je šla prostovoljno v smrt. Gandhi kot solni sipalnik Pravljiški hitrostni rekord angleškega dirkača Campbella je tako vplival na znanega ameriškega dirkača Harrya Hartza, ki je zmagal skoraj na vseh dirkah v zadnjih 10 letih, da si sam gradi avto z 2250 ks, s katerim hoče potolči Campbellov rekord. Koliko je vredno oko? Sodišče v Douaiju je cenilo izlito oko na 75.000 frankov, šlo je za nezgodo, kjer je svinčenka prebila zrklo. Streljala pa sta hkratu dva lovca na nesrečnega zajca, tako da sta se krogli srečali in je ena — čigava? — odskočila tretji osebi v oko. Nova salomonska sodba, pri kateri je sodišče obsodilo ... prireditelja lovske zabave. Ranjenca je zavrnilo glede obeh lovcev, ker se ni dalo dognati, iz katere puške izstrelek je povzročil poškodbo. Lov pa je bil preslabo organiziran, prijatelj povabljencev ni ukrenil vsega potrebnega, da bi se preprečila vsakršna neprevidnost. Odtod odgovornost za vabitelja, ki bo nosil M stroškov, % pa so naprtili obsrtre-ljencu, ker je ostal preblizu uhate živali Postranski dobički Lani se je mnogo pisalo o Edwardu Armstrongu, ki je hotel zgraditi več umetnih otokov sredi Atlantika, da bi nudil zasilna pristanišča letalom na progi Amerika,—Evropa, Zdaj je praktični arhitekt nekoliko zožil svoje namene. Pričel je graditi svoj prvi otok tik ob meji ameriškega teritorialnega vodovja, tn sicer sredi tople struje Zalivskega toka. Tu izven področja prohibicijskega zakona bo zgradil velik hotel in bar. Nepremočljive dežne 4 W V plasce lz Slovitih angleških tvorni c, tn pelerine za uslužbence finančne kontrole ter dežne pla- g£e za oficirje, velika zaloga pri DBAGO SCHWAB, LJUBLJANA »■■■■■■■■■Tir-----------■■■■■nr----------- Vsak dan ena >če bi le vedel, aH ml je žena naročila, da smem izpiti dva kozarca in biti doma opolnoči, ali če smem piti dvanajst kozarcev in biti doma ob dveh...« Poziv vsem intelektualcem sveta, da zapuste v oporoki svoje možgane novoustanovljenemu muzeju na Dunaju V prostorih psihiatrično - nevrologične klinike dunajske univerze so otvorili te dni zavod, kakršnega nimajo nikjer drugje na svetu. Muzej za možgane. Kakor hranijo po drugih muzejih vse mogoče umetniške ali naravoslovne predmete, tako bo ta muzej hranil zbirko človeških možganov, lepo urejene in etiketirane v steklenih omarah in poleg možganov bodo nameščeni mikroskopski preparati majhnih njihovih delcev med steklenimi ploščicami. Započetnik te ustanove je znameniti raziskovalec možganskih skrivnosti, prof. Economo in ta se je domislil tudi dobre metode, ki naj bi pomagala zbirko izpopolniti. Pozval je Intelektualce vsega sveta, naj bi v svojih oporokah določili svoje možgane tej ustanovi. Preden pridejo posamezni možgani v steklene omare, jih bodo smotreno preparirali. Najprvo jih stehtajo, kajti njihova teža dopušča marsikateri sklep glede duševne stopnje njihovih nositeljev. Veda, ki raziskuje osrednji organ človeške dušev-nosti, je našla, da tehta ta organ pri povprečnem inteligentu kavkaškega plemena 1367 g in pri ženski 1206 g. Dalje je ugotovila, da so možgani duševno izredno razvitih ljudi neprimerno težji nego možgani nerazvitih indivi-duov. Možgani pesnika Byrona so tehtali n. pr. 1807 g, možgani pesnika Turgenjeva celo 2012 g. A to je pravilo, ki dopušča nešteto izjem. O Gambetti, Liebigu, Menzlu in drugih znamenitih možeh je n. pr. znano, da so jim možgani tehtali manj nego 1367 g, dočim so bili doslej kot najtežji možgani na svetu registrirani možgani nekega epileptlčnega Idiota. Tehtali so 2850 g — bili so za več nego cel kilogram težji od možganov duševnega velikana Imanuela Kanta, ki so tehtali »samo« 1650 g! Poleg teže so pač še drugi činitelji, ki odločujejo o sposobnosti človeškega miselnega organa — a baš te činitelji hoče ugotoviti dokončno prof. Economo s svojimi sodelavci s pomočjo novega možganskega zavoda. Ti činitelji bodo v neštetih zavojih, brazdah in vzboklinah možganskega organa, v večji ali manjši razvitosti posameznih nje- govih delov. Vsakemu določenemu delu pripada določena duševna funkcija in razumljivo je potem, da zavisi od razvitosti poedinega dela tudi razvitost poedine funkcije. že davno je znano, da imajo n. pr. možgani muzikov zaradi razvitosti tistega dela, v katerem je osredotočena muzikalna nadarjenost, že na zunaj drugačno obliko nego možgani pesnikov, slikarjev, tehnikov, zdravnikov ali drugih učenjakov. S primerjanjem tisočih možganov oseb z različnimi nadarjenostmi se bo dal natančno določiti Izvor nadarjenosti oziroma nje sedet. In to ne bo seveda brez pomena za bodočo smiselno selekcijo in vzgojo ljudi. Govorimo rajši o stvarnih zadevah. Važen pripomoček dunajskemu možganskemu zavodu bo odlivanje možganov po posebni metodi, ki jo je izumil prof. Poller. Ta je našel mehko maso, tako zvani »nekogol«, ki se da v tekočem stanju s čopičem nanesti na objekt, in sicer tako dolgo, da ga prekrije kot zadostno debela plast. Ne-kogol se takoj strdi in ima to lastnost, da se tako tesno prime objekta, v našem primeru tedaj možganske površine, da se vtisne vanj tudi najbolj nežna podrobnost površine, vsaka brazdica in vzboklinlca, ki jo je mogoče opaziti na objektu komaj pod drobnogledom. No, in ko so na ta način dobili natančno negativno kopijo originala, izpolnijo notranjost kopije z neko drugo maso, tako zvanim »hominitom«, v katero se vtisne spet vsaka najdrobnejša oblika kopije. Tako izdelan posnetek možganov pride v omaro, a originalne možgane je mogoče sedaj poljubno razrezati in jih preiskati do najmanjše potankosti v notranjosti. Vse to se vidi na prvi pogled kot zelo preprost postopek, a strokovnjak ve dobro, kakšne gigantske marljivosti ln znanja je treba, da se razodenejo vse skrivnosti, ki se skrivajo za obema besedama »raziskovanje možganov«. Dolga, težavna pot vodi do razodetja vsake posamezne duše, ki leži tu v svoji telesni obliki lepo sortirana in etiketirana v stekleni omari. Zdravnikova odgovornost Pariški kirurg dr. Jaquemin Je Izvršil resno operacijo na nekem otroku. Dete je umrlo. Njegov oče Je izjavil, da ne bo plačal zdravnika. Slednji je vložil tožbo pri sodniji in propadel. Obrnil se je na vzkllcno sodišče. Zdravnikov zagovornik Je Izvajal: Odlok sodnika prve stopnje utegne Imeti kvarne posledice. Ce bodo priznale oblasti, da je vselej vezan honorar na uspeh, bodo zaslužni odvetniki samo, če bodo dobili pravdo. Gledališče bo lahko odklonilo plačilo umetnikom, ki niso deležni ploskanja. Vojni minister bo plačal samo one generale, ki so vedno zmagali in niso doživeli poraza. Na Japonskem imajo sicer navado, da plača zdravnika klijent sam, dokler je zdrav, če oboli, ga mora zdravnik brezplačno zdraviti. A v Evropi še nismo na tem stališču ... Sodniki so odgodlH razpravo, da zaslišijo Izvedence. London slovi po vsem svetu kot terišče vsakovrstnih razstav, a najbolj nenavadna med njimi je razstava, ki so jo sedaj otvorili v londonskem predmestju St. Al-ban. Razstava miši! Seveda niso to običajne miši, kakršne nam poleg drugih nadlog grenijo življenje, temveč gre za mojstrovine najboljših svetovnih gojiteljev miši, ki so neprijetno živalico vzredili v kakšnih sedemdesetih vrstah in ki zahtevajo za vsak poedini eksemplar tudi po dvajset do trideset tisoč dinarjev. Največji angleški mišji strokovnjaki so pregledali in pretehtali vsako posamezno živalco, preden so jo pripustili na razstavo v St. Albanu. Poseben odbor za podelitev nagrad je pre-iskal ,ali ustrezajo razstavljene miši po dolžini repa, obliki in legi uhljev, finosti nožic, barvi in gladkosti kožuščka klasičnim zahtevam mišje lepote. Celo širino čela so morali upoštevati, kajti miši z ozkim čelom veljajo za neumne in manjvredne. Občinstvo je vse navdušeno nad razstavo in listi so poslali tja celo posebne poročevalce, da bi strokovnjaško in — resno pisali o njej. ^Nekatere miši,« poroča n. pr. »Morningpost«, »so se po vsem videzu navzele blaziranih manir, ki označujejo razstavljene pse in mačke.« Chaplin ima dober nos Kakor znano, je odkril Chaplin na svojem evropskem potovanju več krasnih filmskih zvezdnic. Med njimi je tudi romunska dijakinja Florentine Constantinescu, ki jo kaže naša slika. Ameriška športna igra, ki je ne poznamo Ena najbolj priljubljenih ameriških športnih iger je igra lacrosse, ki jo goje zlasti dijaki. Igra sliči hockeyu, le da se namestu palice rabi nekakšen raket in namestu ploščice žoga iz trdega gumija. Igra je indijanskega izvora. Lastno ženo je ugrabil Budimpeštanski lesni trgovec Štefan Schmergel, ki ga je bila njegova komaj 18-letna žena Klara zapustila po kratkem skupnem življenju, je hotel na velikonočno nedeljo na svojevrsten način vzpostaviti zakonsko skupnost. V noči od sobote na nedeljo se je odpeljal z avtomobilom v spremstvu svojega brata in dveh prijateljev, med katerimi je bil tudi znani boksarski mojster Erdos, v Madžarsko Su-botico, kjer živi njegova mlada žena pri svoji sestri. V nedeljo sta šli bivša Schmer-glova žena in njena sestra v kavarno ln ko sta se vračali, je planil Schmergel proti svoji bivši ženi, jo dvignil in odnesel v avtomobil, ki je nato jadrno oddrdral proti Budimpešti. »Rop« se je izvršil tako urno, da ni nič pomagala intervencija nekega gospoda iz ženine družbe. Boksar Erdos je na njem preizkusil svojo moč ln gentleman se je zvrnil po tleh. Sestra odvedene žene je takoj po dogodku stekla na policijo in naznanila, da je bila mlada žena odvedena s silo. Na meji Budimpešte je sprejel vozilo oddelek stražnikov. Schmergel je moral izstopiti in se izkazati. Izpovedal je, da ne more živeti brez svoje žene in da jo je z nasilnim ugrabljenjem hotel prisiliti k zopet-ni zakonski skupnosti. Ker pa je žena rekla, da noče več živeti z njim, so jo poslali nazaj v Madžarsko Subotico, proti možu in njegovim spremljevalcem pa so vložili kazensko ovadbo zaradi nasilnega ugrabljenja. Schmergel se je oženil s Klaro šele pred 8 meseci, toda kmalu po poroki je prišlo med možem in ženino rodbino do spora, zato so Klarini sorodniki vložili tožbo ln zahtevali ločitev. Mož je na policiji povedal tudi to, da je bila njegova bivša žena izprva zelo ogorčena, potem pa je zahtevala, naj ugasnejo luči, da se naliči in končno se je možu polaskala zaradi njegovega pogumnega nastopa... Mrtveci pišejo! stfla ponoči neovirano pobegniti preko meje. šlo ji je pač za dobro lekcijo prebivalstvu ln ne za žrtve, namen pa se ji je posrečil v polnem obsegu. Lady Conan Doyle, zatrjuje čisto resno, da je prejela od svojega pokojnega moža prvo pismeno sporočilo z njegovo lastno pisavo. Pa to ni aprilska šala, ampak so na svetu ljudje, ki verujejo slične bedastoče. Pa ne da bi pokojni Co-can Doyle napisal na onem svetu novo detektivsko povest! Sovjetski agent kot svetnik V severnem delu britske zapadne Afrike in zapadno od čadskega jezera leži Ftaro muslimansko trgovinsko mesto Ka-no, ki je sedež napol samostojnega emi-rata. Tu se je neki dan pojavil možakar po imemi Mustafa. ki je začel z ognjevitimi pridigami podpihovati muslimansko prebivalstvo proti kristjanom in oznanjati povratek k strogim predpisom prave vere. Kmalu se je zbrala okoli njega velika množica pristašev, ki so ga smatrali za svetnika. Vse svoje imetje so mu dali na razpolago, zgradili so mu razkošno hišo in molilnico, pa se je na zunaj kazal povsem nedostopnega za dobrine tega sveta. Emiru to gibanje ni bilo posebno všeč, pa tudi angleška uprava je dobro čutila njegovo nevarnost, vendar se ni nihče upal nastopiti proti njemu, ker bi utegnilo to med sfanatiziranim ljudstvom izzvati oborožen upor. Tu so se Angleži izkazali za mojstre diplomate, kakršni so vedno bili. Neki dan so prestregli neko Mustafovo pismo, iz katerega so ugotovili povsem nedvoumno da je Arabec čisto navaden sovjetski agent, ki skuša pod krinko verskega gibanja naščuvati ljudstvo v deželi proti Angležem. Natančno je poročal nekemu svojemu tovarišu v velikem mestu severne Afrike o dotedanjih uspehih svojega organiziranega gibanja, ki je pripravljalo za dogleden čas dobro premišljen prevratni udar. Ko so tako dognali njegove prave namene, bi ga lahko aretirali in obsodili na de-portacijo. TocU Angleži tega niso storili, pač pa je vedelo v teku štiri in dvajsetih ur vse mesto, da je Mustara goljuf, pa ne svetnik. Nihče se ni zavedal, od kod je prejel to vest, tako spretno so jo znali Angleži razširiti med ljudstvo, pač pa je bil vsakdo ogorčen na boljševiškega agenta. Vse mesto je navalilo na njegovo hišo in bi ga bili linčali, da ga ni angleška policija sama vzela v svoje varstvo. Oblast je bila celo tako velikodušna, da ga je pu- Lov za zlatom v Braziliji Iz Ria de Janeira poročajo o novem lovu za zlatom, ki spominja po svojih izrastkih na svoječasno mrzličnost v Klon-dikeju. V brazilski provinci Mineas Gere-as so namreč odkrili bogate žile zlate rude. Vest o rudosledih je spravila na noge nešteto ljudi, ki prihajajo v deželo sreče z aeroplani, avtomobili in drugimi prometnimi sredstvi ter se pogajajo za nakup zemljišč. Dobra ideja — slabe posledice V Mattoonu (Illinois) je gledališki ravnatelj javno razglasil, da bo imel vsakdo, ki prinese za velikonočne praznike k blagajni eno jajce za reveže, brezplačen vstop k gledališki predstavi. Na ravnateljev poziv se je javilo približno 2000 ljudi. Ker pa je v gledališču prostora samo za 1100 oseb, je ostalo 900 interesentov brez prostora, ki so se uprli in jeli obmetavati gledališče z jajci, ki so »pobarvali« pročelje. Ravnatelj ni vedel izhoda iz zadrege in je dal razglasiti, da se bo po prvi ;gri vršila še druga predstava, kamor bo imel prost vstop vsakdo, bodisi da je prinesel jajce ali pa čc ga tudi ni pdnesel. Ta izjava ie za silo pomirila množico. Trideset let na žebljih Trideset let že sedi ta indski fakir na deski z nabitimi žeblji in prosi miloščine. E. Ebeusteim 14 Dva zakona Roman SJišal jo ie, kako je v salonu zraven njegove sobe osladno be- sedičila z Eriko o toaletah, obiskih, kuharici in raznih marnjah. Prvi krat se je porodilo v njem čuvstvo razdraženo sti in nejevolje nad staro gospo, ki jo je dotlej častil kot vzor vseh čednosti. Prav res da ne bi bila smela tolikanj popuščati Erikini nespameti. A zdajci je začni v sosednji sobi njen glas: »Ali, dete, vse stanovanje smrdi po smotkah! Menda vendar ne boš dovolila možu, da bi ti takole zakajal dom? Vso fino prevleko na pohištvu ti bo pokvaril!« Erika je odgovorila: »Oh, mamica, to je samo od kraja tako. Kje pa moreš že prvi dan odvaditi moškega vseh samskih nečednosti? Le počakaj, vzgojila si ga bom, da bo kaj!« Takoj nato je vtaknila glavo skozi vrata: »Heinz — mama je prišla. Ali je ne prideš pozdravit?« Osorno je odgovoril: »Prav žal mi je, saj vidiš, kako je tu. Ce naj do večera opravim, ne smem niti minute zamuditi.« »Danes pa res nisi ljubezniv,« se je pokujala. »Vsaj za trenutek bi se pokazal.« »Prav žal — ne glede na to, da sem ves zakajen.« Erika se je zasmejala. »A — tedaj si naju slišal?« Nato je zaprla vrata. Tista minuta mu je vdihnila novo misel: vzgoja za zakon! Doslej je imel samega sebe za nekaj zelo nepopolnega, Eriko pa za SOKOL Sokolsko društvo Ptuj. Ob priliki I. in 0 župnega prednjaškega tečaja v Ptuju ie priredil prosvetni odsek dva družabna po« poldneva za deoo in naraščaj, z namenom, da tečajniki, ki sc prispeli iz najrazhcnej« ših krajev mariborske sokolske zupe, vidijo, kako naj se prirejajo tak* popoldnevi za mladino, ki naj nudijo poleg telovadbe, me. sečno vsaj po enkrat našemu naraščaju m deci nekoliko zabave in razvedrila^ V nede« ]jo dne 8. marca se je vršil družabni popol« dan za naraščaj. Popoldan je bil posvečen kraljeviču Marku Otvorili so ga nanscaj« riki s pesmi io Pohod Sokolov, nakar je na* raščajnica Kraljeva deklamirala pesem Kraljevič Marko i orao. Sledilo je predava, nje prosvetarja br Šestana o kraljeviču Marku, nato pa recitacija naraščaj nik a ter« čiča Smrt kraljeviča M^rka. Za tem je zbor mešanske šole pod vodstvom br. Rasla za. pel prav lepo pesmi Slavija, Jednu sem nizu imel, Pasel Janko je voli in Oj Doberdob. I'o kratkem odmoru, ki ga je izpolnila godba naraščijnikov, se je vršilo še predavanje prof br. Kanduča o Rimu in Pornipejih s spremljevalcem skioptičnih slik. S pesmijo »Pohod Sokolov« se je nato zaključil lepo uspeli popoldan. — V nedeljo dne lo mar* ca pa se je vršil istotam družabna popoldan dcce. Ker je bil napovedan tudi Gašperček i7. Maribora, je bila msalrJca nabito polna. Kot prva točka so bili na sporedu Letni časi z deklamacjami. godbo in petjem. Brat H asi je ob tej priliki z zanimivim pri« poved,ovanjem vodil decc skozi vse letne čase, podičrtaval razne izpTemembe v naravi, ki n opravljajo posebno deci mnogo veselja, in recitiral tu in tam kako času primerno pesmico. Pravo razpo'oženje pa je ustvaril še 7 godbo in petjem dekliškega zbora Vsa deca je z velikim zanimanjem sledila izva« ijanjem br. Hasla, kliub temu, da je njeno pozornost odvračal Gašperček. ki je bil za n jo novost Sledila je nato predstava lutko, vega gledališča »Snegulčica« pod vodstvom br. LavTenč'"ča iz Maribora, nakar 6e je deca z zadovoljnimi obrabi razšla. Sokolska četa v Črešnjevcu je priredila dne 6. aprila, na velikonočni ponedeljek, svoj prvi nastop- Program je obsegal sle. deče: predavanje br staroste, ki je v lepih besedah očrfal pomen Sokolstva in obenem v glavnih potezah naznačil celotni program. Nato so sledile pevske točke: »Ptička nad hišo žvrli« in »Slovenske mladenke,« katero je opremljal na harmoniju br pevovodja. Sledila je dvodeianka »Laži»zdravnika,« ki sp jo naši mladi fantie in dekleta podali prav dobro, kar dokazuje veliko zadovolj« stvo publike; res je. kakor pravijo: »Ako je kaj dobro, je to. kar z ljubeznijo dojame in si vtisne v nepozaben spomin preprosta kmečki duša! Zatem so zapeli 3 koroške narodne ter pokazali mnogo čustva in smisla ra petje, nakar so dodali še Devovo »Megla« ca« s pristnim kmečkim zanosom. — Vmes li prav lepe sposobnosti. — Prireditev je bi* pa so igrali mladi muzikanti, ki so pakaza* la sijajno obiskana. Pokazala se je velikan* ska potreba po telovadnici, na kar naj me« rodajni činitelji nikar ne pozabijo! Vsa za« hvala gre br. starosti in podstarosti ter bla* gajniku, sestri načelnici, vsem, ki so koiič« kaj pripomogli k tako lepemu uspehu, vsem mladim Sokolom in Sokolicam, ki so z že« lezno voljo prebrodili vse težave ter v ne« prijetnih zimskih večerih hiteli po celo« dnevnem napornem delu k va;am v hrepe* nenju po lepši bodočnosti našega naroda. Končno pa zahvala vsem onim, ki so pri« redit ev posetili ter tako pokazali ljubezen do Sokolstva in njegovega cilja ter so upo« števali velikansko požrtvovalnost naših na« debudnih mladih Tako naprej, vi vrli stra« žarji vznožja zelenega Pohorja naprej! Spodnje posavsko sokolsko okrožje. Dne 15. :n. m. so zborovala v Brežicah po. savska sokoLska društva. Okrožje tvorijo društva: Bizeljsko, Boštanj, Brežice, Cerk. lje, Dobova, Kapele, Krško, Senovo, Sevni* ča, Sv. Križ. Rajhenburg, Raka in četa v Globokem Po izjavah zastopnikov posamez« nih društev je izpregovoril in podal 6voje mnenje se starosta celjske župe brat Smert« nik. Skoro soglasen je bil sklep za odstop od župe Zagreb m pristop k župi Celje, ker za ustanovitev posavske sokolske župe zaen« krat še niso podani pogoji. Ta važen sklep je rodila potreba, da imajo društva v Drav* ski banovini tudi sedež župe v isti banovini. Prav in za razmah sokolske ideje zelo važ« no je, da se letošnji okrožni zlet vrši na vasi dne 7. junija v Boštanju. Ondotno dru* štvo slavi letos 10 letnico obstoja in se bo gotovo potrudilo, da čim najbolje izvede or* ganizacijo tega zleta. — Naslednjo nedeljo 23. marca je bil v Krškem zbor društve« nih načelnikov okrožja. Izbrano je bilo sle. deče okrožno načelstvo: načelnik brat Kari Verk iz Boštanja, podnačelnnk brat Mirko Vidmar iz Cerkelj, načelnica sestra Stana Juvančeva iz Sevnice in podnačelnica sestra Boža Marokova iz Dobove. Vodstvo sokolskega tečaja v Trebnjem javlia vsem udeležencem tečaja, da se isti na Belo nedeljo t. j. 12. t. m ne bo vršil, ampak 5« le naslednlo nedeljo 19. t m. ob 13. uri v osn. šoli. Zdravo! Iz življenja na deželi SREDIŠČE Kakor običajno je imela na velikonočna ponedeljek središka sokolska godba koncert Program je bil res izbran. Koncert je otvoril orkester s koračnico: »Muzikanti slava vam« (E. Stolz), nakar je izvajal narodni putpuri »Duh slovanski« (Vekoslav Raba) Nato je izvajala godba na pihala svoj program pod vodstvom mar. ljivega kapelnika M Kocjana. Vsi komadi so bili podani precizno. Naibolj sta ugaja* la »Kalif iz Bagdada« in »Klarinetni Pep. ček«. Obisk je bil naravnost škandalpžen, česar godba gotovo ni zaslužila. Prodalo se ie komaj 40 vstopnic Seveda se ljudje radi sklicujejo na gospodarsko krizo, ka* tero pa sp mnogi baš ta dan pridno reševali po raznih »puTsenšankih« in gostilmh SLOVENSKA BISTRICA. Nedavno se je vršil občni zbor podružnice SPD, ki se ga je udeležilo mnogo članov. Iz poročil posnemamo, da je štela podružnica lansko leto 83 članov Društvena imovina je na. rasla za celih 5000 Din in znaša sedaj že 18.990 Din. Markacijski odsek je obnovil vse potrebne markacije, fotoamaterski pa pripravlja materijal za tujsko prometno razstavo. V ta namen je občni zbor votiral 500 Din, domače olepševalno društvo pa 1000 Din. Udeležba na ljubljanski razstavi bo zagotovljena, če bo tudi občina dala pod. poro. Glavna skrb podružnice je nimerava. na zgradba planinske koče na Velikem vr. hu. Načrt in proračun je že pripravljen, ven. dar so zbtrovalci sklenili nakupiti najprej stavbišče, nato pa priskrbeti še vsaj dvoje načrtov, da bo izbira lažja Za letos se je sklenilo zbirati le denar in gTadbeni mate* sijal, šele ko bo gmotna stran docela reše. na, bo mogoče misliti- na realizacijo načr« tov. Zato hoče podružnica prirediti v juliju veliko planinsko tombolo. Za načelnika je bil izvoljen lesni industrijec g. Ivan Žuraj. — Stavbna dovoljenja za nove. enodružin. ske hišice na Šolski cesti so dobili gg.^Fr. Žafran, zasebni uradnik Josip Jelen. čev. Ijar. Blaž Koropec. mizar in Jakob Razbor. šek, kolaT Vsi bodo v kratkem pričeli z zidavo. — Mesar in krčmar g R^steiger je za velikonočne praznike prodajal prvovrstno volovsko meso po 12 Din. Ponudil je tudi garnirili redno dobavo potrebnega mesa po 8.95 Din. SV ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Na mestu venca na grob blagopokojnega br. Senekoviča Alojza, staroste naše sokol, ske čete, je podarilo tukajšnje učiteljstvo Sokolu 200 Din. Lepa hvala! BLED. Nova občinska uprava na Bledu je pod vodstvom novega župana g. dr. De Gleria začela živahno delovati. 24. marca se je vršila prva seja nove občinske uprave, katere se je udeležil tudi sreski načelnik g dr. Vidmar vz Radovljice, ki je za-prisegel novi odbor. — Tudi v Ribnem pri Bledu jc sklical 31. marca naš sreski načelnik g. dr. Vidmar ves ribenski občinski odbor na iz. brezhibno, popolnoma dozorelo bitje. Zdaj sa ie mahoma obSo spoznanje, da sloni na njem velika odgovornost: tudi Erika je še potrebovala vzgoje in vodstva. Dekliška leta so bila samo pomladna doba njenega življenja. V njeni duši si je bfl prisvojil njivo, ki je mnogo obetala, a kakor poljedelec, tako tudi on ni smd držati rok križem. Ce mu je bilo do dobre žetve, le moral orati in pleti, dokler je bila pomlad. VIII. Komaj so bili minuli prvi trije dnevi s svojim pospravljanjem, svojimi opravki in izprehodi, je Erika že opomnila svojega moža, da je skrajni čas za obiske. Njemu je bila ta reč zelo nedobrodošla. Pravkar je marljivo do-vrševal vrsto sestavkov o primerjajočem jezikoslovju, ki so mu delali veliko preglavic. Članki so bili namenjeni za neko znanstveno revijo; prve korekturne odtise je bil že prejel, uredništvo je zahtevalo konca in v vseučiliških krogih se je pojavljalo živo zanimanje za stvar. In zdaj je žena hotela, naj se zaradi dolgočasnih obiskov odtrga od dela! Izkušal je Eriki dopovedati, da je za obiske še dovolj časa in da je v tem trenutku preveč vprežen. Ali ona ni hotela ničesar slišati o kakem odlogu. Trdila je, da je to njegova dolžnost do samega sebe, do svojega položaja in do nje. Kaj bodo pa ljudje rekli? Mislili bodo, da je dobil ženo, ki se je sramuje. In ona si je že pripravila tako dražestno obleko za obiske — pastelno višnjevo z belimi svilenimi obšivi in tenčičnim vstavkom. In k temu prelesten klobuček. Njeni razlogi so se mu zdeli otročji in smešni. Izkušal je porabit! to priliko za svoje namene; vzel jo je v naročje, ji nežno prigovar- reden sestanek. Na tem sestanku se je in. formiral g. načelnik o razmerah in raznih potrebah občine. — V Ribnem so montirali pretekli teden cerkveno uro, brez katere so bil Ribnani že čez 15 let Blejski pod. župan mdučitelj v pokoju g. Franc Rus je na zadnji občinski seji odložil mesto novo« imenovanega podžupana. — Ker je zadnji čas bilo pri nas lepo vreme, so se začeli oglašati že tudi tujci. LJUTOMER. Mladinski koncert glaske, nega društva bo 3. maja. Društva se naj blagovolijo ozirati na to prireditev. — Podmladek RK na mešč inski šoli nastopi 19. t. m. v Sokolskem domu s pevskimi m telovadnimi točkami ter deklamacijami. Po programu tombola v prid revni mladini. 12. t. m. popoldne nastopijo v Sokolskem domu diletanti iz Maribora, oziroma Studencev z zabavno burko »Križni pajek«. Pridite! — V tukajšnji župni cerkvi 6ta se poročila na velikonočni ponedeljek trgovski sotrudnik g. Ivan Žmavc in vrla Sokoli ca gdč. Anica Horvatova, hči predsednika Trgovskega in obrtnega društva g. Janka Horvata. Bilo srečno! SEVNICA. V kratkem se bo pričela pri nas gospodinjska šola. Pouk se bo vršil dnevno v šolskem poslopju. Poučevala bo strokovna učiteljica iz Ljubljane o sploš« nem gospodinjstvu m kuhanju. Dekleta m gospodinje vabljene k obilni udeležbi. — Notar g. Ivan Ušlaker je pri pošiljatvi de« narja na pošti pomotoma plačal 1 stofak preveč. Pod geslom »Notar se ne sme zrno* titi« je daroval 100 Din Sokolu, za kar se mu društvo najlepše zahvaljuje. Knjigarna Uči« teljske tiskarne je poslala sokolski knjižni*, ci več mladinskih knjig. Tudi njej najlepša hvala! SELŠKA DOLINA, ljudsko štetje v na. ši dolini gre počasi izpod rok, ker mora vsak popisovalec skoro vse ali pa sploh vse sam izpolniti. Nekateri ljudje so 6ilno ne« zaupljivi in jim ne moreš dopovedati, da ne gre ne za obdavčenje in ne za novo vojno. — Skoro vse upanje, da se bo v naši dolini uvedla električna razsvetljava, se je raz. b tonilo v nič, čeprav si vsa dolina želi elek. trične luči. — Da je potrebna pri nas avto. busna zveza, vemo vsi. Prosimo, naj se do* volijo domačinu iz Železnikov g. Viktorju Benediku že zaprošene vožnje. Proja Ze« lezniki—Škofja Loka ne zadostuje naši do« lini. DRAVOGRAD. Sokol je priredil veselo« igro »Čevljar baron«. Vsi igralci so rešili svoje vloge prav dobra Pevske točke je naučil g. Nabergoj zelo posrečeno. Dober vtis je napravil konec drugega dejanja, ka« terega so morali igralci na željo občinstva ponoviti. Zahvala gre tudi našemu požrtvo. valnemu kvartetu, ki je med odmori ne« utrudljivo sviral. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, kar je le v vzpodbudo igralcem. Želeti je še več takih iger. jal, pridigal o duševni skupnosti, vzajemnem razumevanju, resnem gledanju na življenje — in o tem, da je dolžnost vendarle pomembnejša od družabnih neumnosti. Imenoval jo je svojo pametno ženico, ki gotovo izprevidi vse to in ne bo iskala svoje sreče izven doma, ampak pri njem. Uspeh je bil ta, da ga je nekaj časa molče poslušala, nato pa mrdnila z obrazkom in se nazadnje razjokala. »2e vidim,« je zaihtela, »da me kratkomalo nimaš rad. Vzel si me samo za deklo in zdaj hočeš, da naj bom kot taka z vsem zadovoljna!« »Ali, Erika! Kako moreš bki tako krivična! Jaz da te nimam rad? Pri tej priči mi daj poljubček in prekliči svojo grdo besedo!« Trmasto se je obrnila od njega. »Ne! Saj vem, kaj je! Še vedno misliš na Majo! Z njo bi bil gotovo rad tekel k Ponciju in Pilatu — nobene želje ji ne bi odbil!« »Erika!« ji je strogo segel v besedo. »Sama ne veš, kaj govoriš!« Z očmi jo je zaklinjal, naj molči, in njegov obraz je bil bled kakor smrt. Ona pa je hladno dodala: »Prav ničesar ne prekličem. Vem, da si se oženil z menoj samo zato, ker ti je tisti bogati Anglež pred nosom ujel Majo!« Tedaj ga je premagal stud do te nizkotne zlobe, ki je neusmiljeno izbirala najbolj žaljive besede, da bi se maščevala nad njim. Ne da bi le besedico odgovoril, je odšel iz sobe. Erika se ves dan ni poizkusila spraviti z njim. In ko se je zvečer pozneje nego druge dni vrnil z vseučilišča, mu je služkinja povedala, da je šla z gospo mamo v opero in bo najbrže pri mami tudi prenočila, ker se konča predstava šele o polnoči. Tedaj je še enkrat vzel klobuk in šel v gostilno večerjat. Prvi pogled pade v oči. Zakaj bi se torej zadovoljevali s starimi nepravimi očali ali ščipalnikom, ki ne stoje dobro, in ki škodijo vašemu izgledu, vašim očem in zdravju, in ki zmanjšujejo sposobnost vida. Naj vam vaš optik odredi dobra in prijetna očala. Pokažite svojim očem to prijetnost: Nosite »ZEISS-PUNKTAL«-stekla! KOPRIVNICA V BOHINJU. Sokol je preložil predstavo v Boh. Bistrici zaradi bolezni več igralcev na poznejši čas. ŠMARJE PRI JELŠAH. Dramski odaek Sokola je vprizoril 27. in 29- marca na novem odru dobro naštudirano Molierjevo komedijo »Skopuh«. Igra, ki zahteva same dobre igralce, je uspela nad vse pričakovanje. Igralci so častno rešili vloge. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano in ni štedilo z aplavzom. Želimo, da nam dramski odsek kmalu zopet priredi novo igro. DOLNJA LENDAVA. Ker je ▼ tmsUn zakona župan mesta, kjer je sedež cestnega odbora, načelnik odbora, je bil imenovan za načelnika lendavskega cestnega odbora g. Šiftar. V sredo 1. t m. se je izvršil prevzem poslov. Tako ima lendavski cestni odbor že tretjega načelnika. — Poštni avtobus je s 1. t m. začel redno voziti na progi Murska Sobota - Dobrovnik - Dolnja Len- džLVA BREZJE PRI POLJCANAH. Naša občina bo gotovo med prvimi, ki je ljudsko štetje končala že 2. t m. Da se je vse tako naglo in dobro izvršilo, je zasluga agilnega župana g. Frana Vezjaka. Naštelo se je med drugim 534 oseb, 119 družin, 108 stanovanjskih hiš in 93 kmetijskih gospodarstev- KOROŠKA BELA-JAVORNIK. V četrtek je sreski načelnik g. dr. Vidmar v Radovljici razdelil odlikovanja za državljanske zasluge naslednjim gospodom: stavbnemu podjetniku g. Herbertu Krenu red sv. Save V. stopnje, tovarniškemu motornemu vodji Janezu Rabiču zlato medaljo, dočim je za Martina Noča, ki je pred kratkim umrl prevzel zlato medaljo njegov sin. ŠOŠTANJ. Sokolski naraščaj Je uprizoril 29. marca Igro s petjem ln plesom »čudežne gosli« v režiji sestre Cilke Tro-bejeve. Krasni kostumi ln lepo izvedeni plesi so pripomogli, da Je igrica izvrstno uspela. Režiserki kakor tudi sestrama Mariji Trobejevi in Ulagovl Iskrena hvala! — Notarski kandidat br. Lojze Ferlan Je premeščen v Vranje v Srbiji. Sokol mu je priredil skromno odhodnioo, pri kateri ae Je za društvo pos ovil od br. Ferlan a starešina br. Rejec, ki je poudarjal velike zasluge za naš dramski odsek. HOTEL in RESTAVRACIJA poprej „Lamper" pri kolodvora v Sevnici ob Savi priporoča sedaj popolnoma na novo opremljene sobe za tujce in avtogaraže po najnižjih cenah. Kot član trgovskih potnikov in zastopnikov nudim vsemu potujočemu občinstvu z dne 1. aprila t. 1. za znižane malenkostne zneske prav prijetno prenočišče in izvrstno domačo hrano. — Blagovolite se prepričati — Za cenjeni obisk se priporočava 5502 L I. MERC Zahvala Moj 6. t. m. umrli mož Jernej Ser jak je bil šele 2 meseca član novoustanovljenega društva »Samopomoč hišnih in zemljiških posestnikov" v Ljubljani. Društvo pa je takoj drugi dan po smrti izplačalo nam pripadajočo posmrtnino. Za hitro pomoč se društvu javno iskreno zahvaljujemo, obenem pa toplo priporočamo to dobrodelno društvo vsem posestnikom, da se ga oklenejo. 5507 V Ljubljani, 7. aprila 1931. Nežika Šerjak In otroci v Ljubljani. Izdihnil je svojo blago dušico naš zelo ljubljeni sinček MILKO po dolgem trpljenju v nežni starosti 10 let. Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek, dne 9. aprila ob 15. url bi mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadužnica bo darovana v ponedeljek, dne IS. aprila ob 7. uri v stolni in župni cerkvi. Maribor, dne 8. aprila 1931. Žalujoči starši: ANTON in ALOJZIJA LIPOVŠEK — ANTON in SLAVKO, bratca, in babica ALOJZIJA DROZG 5509 Ob priliki smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda inž. Hermana Reiserja izrekamo za Številne Izraze iskrenega sočutja svojo najglobokejšo zahvalo. TEREZA REISER roj. KALMANN, INGE, ERIKA, HELGA in SIGRID REISER 5510 NAJPOPOLNEJŠE STEKLO ZA OKO. En pogled v izložbe optične delavnice zadostuje, da vam pokaže, kje morete dobiti Zeiss-Punktal stekla. Katalog »Punktal 436« in vsa bližja pojasnila pri M. PAVLO-VIC, glavno zastopstvo za Jugoslavijo. Beograd, Mil. Draskoviča (Sremska) ul. br. 9, telefon 37-00. 4572 t Občin* Ljubi j« B* Mestni pogrebni ht«4 Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod tfvatt Medic zasebnik ln posestnik dne 8. t. m. po dolgem, težkem trpljenju, previden a tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Stara pot štev. 15. Sv. maše zaduflnice ae bodo darovale v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 8. aprila 193L Žalujoči ostali. INSERIRAJTE V „JUTRU" KSILOLITNI TLAK n knhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, nrade, industrijo ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen In ne drag, polaga »MATERIAL" trg. dr. z a l LJUBLJANA, Dtmaiska c. % TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL f Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni in nepozabni sin in brat, gospod CELESTIN HAUPTMAN dijak L letnika učiteljišča v Maribora v torek, dne 7. aprila po kratki bolezni, v cvetu mladosti, previden s svetotajstvt, v 18. letu, za vedno zatis-nil svoje blage oči. Pogreb predragega se bo vršil v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob 15.30 uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežje na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 10. aprila ob 6. uri v župni cerkvi pri sv. M&gdalenL Svečlna — Maribor, dne 8. aprila 1931. Žalujoča MAMA, RRATJE in SESTRE. Cetfc malim cjfaMtM« Ženttve, dopisovanja, naznanUa ter oglasi trgovskega, aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina sm Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostati oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina ta šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati ie pristojbino Z.— Din. Prti stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 •Vo«/cre ma lih vil asov dobite takoj ps izida tista 9 podružnicah 9 Jntra' 9 »Maribor**, 9 Ce/fu, 9 «V©eem mestu., 9 HSfhevtjah in mo Jesenicah, ki sprejemajo tndi naročila na mate oglase in inserate. ' rtz ,z Brivskega pomočnika mlajSaga, 1 vso oskrbo v b L'ši sprejme Marko Vrča, brivec, Polzela. 13002-1 Trg. vajenca poltenih staršev in s pri-DMm« naobrazbo sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglas, odd-elku »Jutra«. 12993-1 Dva učenca aa lesno stroko, proti začetni plači in starejšega les. manipulanta vajenega parnih žag sprejmem aa parno žago blizu Celja. Slednji ima prosto stanovanje in kurjavo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šir'ro »U-čenra in manipu-lant St. 3528«. 12907-1 Mesto služkinje najraje v kakem mest« i&čem za takoj pri manjši družini. Tonudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu vod šifro »Marljiva in poltena«. 1299-1-1 Kuhinjske učenke sro-ejme h »tel »Bellevne« v Ljubljani. 13030-1 Elektromonterja Vprašanega, neomenjenega, treznega in zanesljivega, veščega vseh elektrotehničnih del, kakor tudi popravila vseh strojev v lesni industriji, sprejmemo takoj Ponudbe na poštni predal St. 153._13962-1 Šoferja i>eo*enjenega, zanesljivega in treznega, popolnoma veščega vseh popravil <*prej-me.mo takoj. Ponudbe na TKhštni predal štev. 153. 1 12961-1 Vrtnarja »ooSenjenega. treznega ta zanesljivega, veščega Popravil v svoji stroki, sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal štev. 153. 12960-1 Pek. vajenca t. oskrbo v hiši sprejmi ta.Tcoj Filip A m b r o ž i č, Rle-d I. V ponudbi je navesti tndi starost. 12947-1 Orodne strugarje in orod. ključavničarje prvovrstne potrebujejo aeroplanske delavnice Brege v Kraljevn. — Po-iridbe z navedbo prejšnjega slnžbn-vanja, pogojev in na-rodnosti na gori navedeni naslov. 12939-1 Mladega brivskega pomočnika dobrega delavca, za stalno službo išče Franjo Zabjek, Ljubljana, Cerkvena nI. 1 12912-1 Poštno pomočnico z izpitem, sprejmem takoj za večjo pogodbeno pošto ob postaji v" Savinjski dolini." Pismene ponudbe pod šifro »Pošta« ' na oslasni oddeleik »Jutra«. 12898-1 Pomočnico h gospodinji staro nad 30 let. sprejmem takoj k štiričlanski družini v večjem kraju ob želoz-nici v Savinjski dolini. — Pismeno ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena moč«. 12899-1 Kuharico perfektno sprejmem v boljšo hišo, proti mesečni plači 500 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13040-1 Mlad hlapec (sluga) praktičen v vseh domačih delih in sposoben tudi dela pri kakem stroj«, pošten in zvest, dobi slnžbo sredi Ljubljane. Oskrba v biši in plača po dogovora Nastop službe 30. aprila. Naslov v oglasnem o-ddesl-ku »Jntra«. 13054-1 Čevljarskega prikrojevalca g«ru}?h delov, poštenega m feurjenega, staTega od 25—30 let, sprejmem v trajno delo. Prednost imajo z več spričevali prikro-ievalnih tečajev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13056-1 Zobotehnika perfektnega v kavčuku hi zlata, sprejmem s 1. majam v Ljnbljani. Reflekti-r.un le na prvovrstno moč Pismen« ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 25«. 13058-1 Vajenko sprejme modul salon Ravnikar, Gosposka ulica 4/p. 13051-1 Praktikanta finjo) kot pisarniško moč Išče stavbno podjetje v Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Praktikant (taja) s poznejšo plačoc 13064-1 Služkinja samostojna kuharica, _ ki govori nemško ali italijansko. dobi stalno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 1(3100-1 Služkinjo pridno in pošteno sprejmem k 8 osebam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 13096-1 Vratarja začasnega išče hote! Štrukelj. 13087-1 Trg. pomočnika specerista ali slične stroke, 18—22 let starega, povsem simpatičnega, v vsakem ozirn zanesljivega, pridnega in poštenega 'an-ta, z lepim in podkupljivim nastopom napram strankam, sprejmem takoj ali s 1- majem v dobro ta stalno službo v Mariboru. Posoj j« znanje nemščine tudi v govoru ta dober račnnar. Prednost imajo podeželski. Le oglasu odgovarjajoči naj se javijo osebno dne 12. t. m. dopoldan na naslov, kl ga pove oglas, oddelek Jutra 13111-1 Potnika mlajšega, ta pridnega, »a južne kraje naše države sprejmem takoj v stalno slnžbo proti mesečni plači in dnevnicam. Ponudbe na naslov: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 12995-5 Šoferja dobrega mehanika, zmožnega tudi popravljanja čev-l.ar&kih strojev, sprejmem tikoj. Le resni interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 12880-1 Čevljar, pomočnika za športna dela. gojzarje itd. takoj sprejme Zalo-kar, Mestni trg štev. 19. 13076-1 Mesar, pomočnika veščega vseh mesarskih poslov, z večletno prakso, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13059-1 Fiksum ln provizijo dobe v manufakturi verzi-rani potniki za obisk pri vatnih strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Fiksum«. 11870-5 Mayer Lexikon 13 zvezkov najnovejše Izdaje, popolnoma čist, proti takojšnjemu plačilu poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.«. 13060-8 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 13027-4 Nemščino hi klavir temeljit« poučujem. — Ponndbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 13045-4 Catnernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jngo - Anto) telefoa 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 851 Petsedežen avto snaoik« Chrys!er Pljmouth v najboljšem stanju naprodaj. Vozen samo 8000 km. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Ugodna prilika 81«. 13881-16 Avto potaedsfea, v zelo dobrem stanju, znamke Essex prodam. Pojasnila daje Franc Božiček, Hoče pri Mariboru 13S68-10 T51 Gradbeni materijal Dobro uvedena trgovina na prometnem kraju v Zagrebu, bi prevzela koani-sional-no skladišče stavbnega lesa, proti garanciji. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Broj 755«. 12669-3 Poltovorni avto lahek, take« prost, zeVo iripraven za trgovca, peča ali mesarja, za 12.000 Din prodam, ozir. zamenjam za vino ali Špecerijsko blago. — Na ogled v restavraciji Iv. Rahne — Mo&te St. S. 1Ž238-10 Postrežnico snažno in pošteno, sa pospravljanje boljših frob sprejmem. Naslov t oglas, oddelkn »Jutra«. 13080-3 Knjigovodja- bilancist i I S « »esta za par ur dnevno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutro« pod Šifro »Perfekten«. 13010-2 Kupim motor •>Harley Davidson«, malo vožen. Ponnd.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500 ccm«. 13002-10 Kuharica samostojna, stara 80 let, želi službo gospodinje pri starejšem samskem gospodu ali vdovcu. Gre pa tudi kot hišnica. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pou značko »1. maj 1931«. 13011-2 Hariey Davidson O. H. V. ▼ najlepšem stanju, 8.50 cm, lepo vožen originalno prelakiran, zamenjam za prikolico ali tudi na obrok« prodam. Ponudbe aa ojjlas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Ugodni Harley«. 13108-10 Moško kolo dobro ohranjeno proda KOhler, Dunajska cesta 19 13000-11 Moško kolo malo rabljeno kupi Franc Jerko, Črnuče — Podboršt št. 10. 12931-11 Trgovski pomočnik starejši, išče službo skladiščnika ali kaj sličnega. Gre 2 meseca samo za hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč 001«. 13001-2 Mlad trg. pomočnik špecerist in manufakturisit z veletrgovine, želi z majem premeni ti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1909« 13024-2 Moško kolo steklene omare za modistke ta vijoltaa poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12990-6 2 skobelnika (Hobelbank) in mizarsko orodje proda Marija Staut Ljubljana, Karlovžka cesta 9/T3, desno. 13017-6 Službo tekača sluge ali kaj sličnega 'šče mlad fant, vojaščine prost Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 13038-2 2 železni blagajni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 13020-6 V Maribora ali tudi kje drugje «e!i službo stavbni ta _ strojni ključavničar, s strojno de-lovodsko SoJo ter risarsko in delavniško prakso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šitro »Vojaščine prost«. 13025-2 Steklenice ram« velikosti buteljk« ugodno naprodaj v botelu idlevue«, Ljubljana. 13029-6 2 zlati moški uri poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra«. 12077-6 Gospodična z večletno notarsko prakso, išče kjerkoli nameščeni«. Gre tudi kot blagaj-ničarka. Ponudb« na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Izurjena strojepiska«. 13016-2 Šofer z večletno prakso, Seli na-jneščemja v Mariboru ▼ tovarni ali pri avtobusnem podjetju. Ponudbe na naslov: Emica Car, Nova vas št. 12, pošta Maribor. 12981-2 Mesto hišnika lSče zakonski par br« otrok. Sem dri. uslužbenec. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 12808-2 Šofer trema la canesljiv, vojaščine prost, samski, »nožen popravil avtomobilov, išče službo h kakršnemkoli avtomobiln. Andrej Topler Guštanj. 12710-2 Damska frizerka prvovrstna, bi rada pre-menila mesto — tudi v sezono. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Prvovrstna moč«. 13114-2 Mesto sluge za takoj išče 22 let star, pošten ta zanesljiv mladenič. Turčič Vatroslav, Celje, Glavni trg štev. 1 — pri hišniku. 18105-2 G. T h. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) Plačilna natakarica dobro izurjena, želi mesta Pinmen« ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Plačilna«. 13081-2 44. >To je pa r«e grdobija!« je «aFivkjd Ci-peljcapelj. >Za to se bom maščeval!« Ze je hotel planiti name; pri tem pa ni pomislil, da mu je Migorepe« še vedno visel na repo. >0 joj, o jo j!« je za vpil Migorepec, ki se je bil pravkar trudoma pobral in v tistem trenutku tndi že spet teiehnil po tleh. Otroška negovalka (Kinderflegerin) z enoletno prakso, išče s 16. majem ali 1. junijem mesto k dojenčku. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 13113-2 iMmia lH&ilt* 10 % provizije dobi tisti, ki mi do 90. aprila proda dobro ohranjeno Oakland limusino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13081-10 Avtobus malo rabljen, _ kupim aH zamenjam za Irmnzino Fiat Ponudbe s točnim opisom na naslov: Našioe, Slavonija, Poštni pretinac 7. 12891-10 Petsedežni avto odprt, generalno popravljen naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Takoj ».000«. 13041-10 Kavarne, hoteli in restavracije! Najfinejše turško mleto kavo, fine kvalitete, 1 kg od 52 Din naprej razpošilja Z. Anderle, Maribor, Gosposka ulica 20. Specljalna trgovina kave in čaja. Zahtevajte vzorce. 12828-6 Nabava žlahtnih hrušk KmetijAa družba v Ljnbljani, Turjaški trg, Ima odatf Se nekaj lepih visokodebelnatib žlahtnih hrušk I. vrste po 15 Dta, " in m. vrste po 8 ;n Dta. 12722-6 Pluge vseh vrst ln velikosti, okopače, brane, kultlva-torje, skarifikatorje ln najmodernejše sejalne ln kosllne »troje Vam nudi najugodneje Anton Kremžar. strojno podjetje, št. Vid nad Ljubljano. 12717-6 Puhasto perje čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 88 kg. čisto. Sobano, kg po 48 Din ln čist! puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov tetjn L. Brozovič, Zagreb Hiea 82. kemična čistilnic* perja. 862 Jedilnico kompletno — kristal koz. service, krožn. Service lz češkega porcelana, za 12 oseb, ter Smvrna preprogo prodam za 13.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 13042-6 2 aparata za kopiranje načrtov enega s žipo_ 70 X 75 cm in enega s šipo is eeluida 60 X 85 ea, proda inž. Rudolf T r e o, Ljubljana, Gosposvetska e«ta St. 13 Zgla^ti se je med 12. in 14. uro. 13071-6 1000 kom. klanf _ zidarski odeT proda inž. Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska e. 12. Zglasiti se j« med 12. in 14. uro. 13072-6/a »Omnia« Miklošičeva c. 14 prodaja: 10 kg-ske niirnberške kuhinjske tehtnice 75 Din; Alpacca doze za sladkor 70 Din; Karafe iz češkega stekla 70 Din; čajne servise, ognjeno pozlačene, štiridelne, s podstavkom samo 150 Din; 1000 komadov damast namiznih, belo-rumenih prtov od M Din naprej; 2 posteljni pregrinjali Japan 200/130 z namiznim prtom samo 240 Din; svilene nogavice z ažuroro 40 Din; rokavice, čudovito cenene od 16 Din naprej; dam-sk« ta moške polčevlje, dobra kvaliteta 110 Dta. Velika izbira na jedilnem priboru, preko 8 vzorcev. Prospekt zastonj 13006-6 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljubljana, Woffova aL 3. 88 Gostilno prvovrstno ta dobro vpeljano, v oentrn poleg Zri-njevca prodam. Osemletna najemninska pogodba. Stanovanj« 2 »ob v biži. Stanarina nizka. Potreben kapital 40.000 Dta — ostalo po dogovoru. Pojatmila daje A. Maritovič, Zagreb. Kr. Marije br. 6. 12893 19 Črešnjeva psiha nova poceni naprodaj v Šiški, Kavško^a štev. 16. 13007-12 Kompletna spalnica ta 2 osebi, z volnenimi modroci naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra 13049-12 Suhe gobe v raaki množini kupimo. Ponudbe z vzorcem na naslov: Schieppati Giuseppe, Milan«, Ootso Como 19. 12119-33 Bencin motor)! orig. »Slavia« pokončne konstrukcije, montirani na voz ali stabilni vedno v veliki Izberi od 2 do 16 HP v skladišču pri Anton Kremžar. strojno podjetje. St. Vid nad Ljubljano. 12716-19 Gostilno dobro idočo oddan • 1. majem v najem. Ponudb« na naslov; Frane Božiček, Hoč« pri Mariboru. 13668-17 Ljubitelji antikvitet so vabljeni na razstavo jutri v petek ta soboto, v Kapiteljski ulici št. 3, dvorišč«, levo. 13078-6 Staro obleko boo, svilen dežnik, plaM, šivalni stroj ta novo torbico prodam. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 13090-6 Kufxinx Kopalno banjo za sedežne kopeli, kupim. Ponudbe s točnim naslovom in navedbo cene na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena banja«. 13005-7 Hišo z gostilno vse novo, ■ krasnim stanovanjem in lepim vrtom, na periferiji Ljubljana prodam. Ako ae odda v najem donaša 11 %. — Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod šifro »Vsled starosti«. 13082-17 Bukova drva suh v večjo množino, za takojšnjo dobavo, za ceno po dogovoru proda Franc Kmet, Trbovlj« U. 12948-16 Rabljene stene pisarno ta rabljen« deske za police kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13012-7 Družabnika (co) s kapitalom 50—100.000 Dta iščem za dobro vpeljano podjetje. Dotičnik bi imel tudi stalno slnžbo v pisarni podjetja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Rentabilno podjetje«. 13063-16 Parcelo 2388 m1 veliko, ob glavni cefti Dravlje—Pržan prodam po Din 10 mJ. Poizve se na Pržanu 8, pošta St. Vid nad Ljubljano. 13066-20 Krasno posestvo z rodovitnimi njivami, sa-donosnikom, travniki in vinogradom, na sotačni legi na Sp. Štajerskem naprodaj. Informacije daje Alojz Štrukelj, St. Vid 25 pošta Begunje pri Cerknici 12999-20 Novo hišo tridružinsko, davka prosto na križišču 2 cest pri trnovski cerkvi prodam. — Pripravna za vsako obrt. Potrebno 100.000 Din kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober nakup«. 12989-30 Pečarsko delavnico vpeljano ta že 20 let obstoječo, z vsem inventarjem, oziroma celo hišo z vrtom oddam 8 15. aprilom v najem za 400 Din me-sočno. Potrebno je 1000 Din kavcije. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 13032-20 4 lorberje . visoka (piramid e> ta 2 manjša (KnglloTber) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13053-6 Otroški voziček peresih, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13055-6 Stavbno parcelo 700 ali 1400 m2, v bllžl ni nove cerkve v Slškl prodam. — Poizve se v Spodnji Siškl, černeto-va ulica 32/1 9456-20 Hišo z vrtom v lepem kraju kamniškega okraja, v neposredni bližini šole ta cerkve, 1 minuto od avtobusne in 6 km od železniške postaje po zelo ugodni oeni prodam. Primerno za vpokojenca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13061-20 Apno staro vgašeno, na dom dostavljeno po Din • 320 m' prodaja Stavbna družba »Kotoma« z o. z., štu-dentovska ulica štev. 7. 13062-6 Bukova drva trboveljski premog in an-"eški koks pri tt. »Kuri->«, Dunajska eesta 33 — Balkan. Telefon št. 34-34. 170-6 Vrtno nto prodam. Poizve se vsaki dan med 12. ta 14. uro v Masarrkovi ulici št. 15. 13069-10 Dvokolesni voz rabljen, in eden nov ter posebno močan naprodaj. Informacij« med 12. ta 14. ro daje inž. Rudolf Treo, .jubljana, Gosposvetska c. ■ i?. 13072-6 Hišo v Trbovljah na prometnem prostoru — enonadstropno, zelo pripravno za trgovino ali obrt — najbolj pa za »ta rinarja, ki ga Se v okraju ni, prodam za 160.000 ali pa dam tudi v najem. Potrebno j« polovica kapitala. Hiša ima 3 trgovske prostore in 2 dvesobni stanovanji, ter nosi letno do 15.000 Din, ta je še 8 let davka prosta. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 13077-20 Hišo z vinotočem v Ljubljani prodam radi družinskih razmer. Eksistenca zasigurana. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izpod cene«. 13063-20 3000 hmeljevk prvovrstnih, dvakrat rab-ierah, ob lepi cesti poceni naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 13104-15 H-k&nnfc. Izdeluje: Borm»*v» A. 6, DOaseidorf, Geii>«l-atraase St. — Zahtevajte prospekit ra pi Bolite 3 Din Crene f>arnvary tedelak moderna ta koanMtlke. En poizkus ■ vzorčena vaa bo e ton overil. — Pošljite še dan.ee v po6tn.lt. mumirah j Dtn za stroške, nakar vam bomo vzorec takoj poslali. Crema Daruvarr bc zadovoljila tudi vas, kar dokazujejo mnoge zahvalni c«. Dobiva sa v vseh trgovinah te stroke v originalnih trioglatlh škatljlcah po ceni IS Din. — Lekarna Birma Subotlca 5 Antiseptično preparirana Afi >OLLA< je mnogo boljša. Dokazano naj*bo!j dovršena. PokraJ. razglednice po Vaši sliki aii negativu, v priasni fotografiji iz gotov! d« 20.000 dnevno tvornica kart Lojze šmac, Ljubljana VII, AleSevčeva St. 26. Zahtevajte ponudbe ta ceniki S42 Kmetovalci! PrrorretM gnojni?®« palk« (pumpe' brane dobite Fr. Stopica, Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 1. 12490-30 «r- I, plug« ta v železni tri SobosHkarska hi pleskarska dela po najnovejših c ah, (Spri tarnal erei) po zmerni ceni izdeluj« le tvrdka Anton StiploSek, Krakovska ulica štev. 5. 13067-30 Entlanje 1 m 1 Din Izdelovanj« damskega perila, strojno in ročno vezenj« najceneje v Vegovi ulici 2 — poleg lekarne n.k^oc 13048-30 ZAHVALA Povodom smrti naše srčno ljubljene mamice in soproge, gospe FRANJE TUTTA roj. Steittbach se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja. Posebno hvalo smo dolžni preč. g. patru Ka-zimirju Zakrajšku, duh. vodji sv. Krištofa, za njegov trud, lajšati naši dragi pokojnici njeno trpljenje. Dalje zahvala vsem darovalcem krasnega cvetja, tvrdki L. M3-kuž, Schneider & Verovšek, Učiteljski tiskarni in sostanovalcem. Istotako se zahvaljujemo pevskemu odseku »Grafiki« za ganljivo petje tn končno prisrčno zahvalo vsem, ki so spremili našo ljubljeno mamico na njeni zadnji poti k večnemu počitku- Maša zadušnica se bo brala ▼ torek, dne 14. t. m. ob pol T. zjutraj ▼ cerkvi sv. Krištofa. Žalujoči ostali. Inserirajte v »Jutru« Vaš zdravnik predpisuje pri vsakovrstnih bolečinah NEOKRATIN o M S ki Vas osvobodi bolečin. Dobite ga v vseh lekarnah. Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod 2 prazni sobi v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._13097-23 Opremljeno sobo z vbodom s stor-njic, iščem v mestu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »1. maj«. 1309S-23 Hojan Josipina ro}. Borštnar soproga načelnika mestnega vojaškega urada ie dne 7. aprila 1931 umrla. Pogreb bo v četrtek, 9. aprila 1931 ob i popoldne izpred splošne bolnice na pokopa- uri „ _ „ , lišče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. aprila 1931 5500 Žalujoči ostali.