Fizika v šoli 17 Didaktični prispevki Tekmovanje srednješolcev v znanju fizike mag. Ciril Dominko Gimnazija Bežigrad Povzetek T ekmovanje srednješolcev v znanju fizike je poleg tekmovanja v matematiki najstarejše tekmovanje v znanju v Slo- veniji. Je pomemben vidik dela z nadarjenimi dijaki, pri pripravah in izvajanju sodelujejo učitelji mentorji, šole, državne institucije in društva. Navedenih je nekaj zgodovinskih mejnikov pri razvoju tega tekmovanja na državni in mednarodni ravni, predstavljene so vloge deležnikov pri tekmovanju in opisano je trenutno stanje. Ključne besede: fizika, astronomija in astrofizika, tekmovanja v znanju, srednja šola, mednarodna olimpijada v znanju Secondary School Physics Competition Abstract The Secondary School Physics Competition is, in addition to the Mathematics Competition, the oldest secondary school subject area competition in Slovenia. It represents an important aspect of working with gifted students as the competitions involve teacher-mentors, schools, state institutions and associations. The article lists and describes several historical milestones in the development of this competition at the state and international level, the roles of stakeholders, and the current state of affairs. Keywords: physics, astronomy and astrophysics, subject area competitions, secondary school, International Physics Olympiad Uvod Uspeh tekmovalcev na tekmovanjih v fiziki temelji na kombinaciji nadarjenosti in znanja s področja fizike. Pred leti, na začetku tekmovanj, so rezultati za tekmo- valce vedno pomenili neko zunanjo potrditev, za men- torje in učitelje pa so bile naloge na tekmovanju vodilo za delo z najbolj uspešnimi in nadarjenimi dijaki. T akrat namreč še ni bilo eksternega preverjanja. Danes, ko ima- mo v našem šolskem sistemu eksterno maturo, pa lahko dijaki na tekmovanjih pokažejo kakovost, ki je pri oce- nah pri pouku ali maturi ne morejo; povprečne ocene v slovenskem šolskem prostoru so se v zadnjem obdobju precej zvišale in ločljivost je v formalnem šolskem siste- mu premajhna. Zato se je poskušalo vzpostaviti sistem tekmovanja in problemske naloge na tekmovanjih vedno sestaviti tako, da se je dijake diferenciralo in da najvišje dosežke dosegajo res najboljši. Posebej pomemben je mednarodni vidik tekmovanj v znanju fizike. Kot udeleženci mednarodnih tekmovanj iz države z majhnim številom prebivalcev smo z rezul- tati že večkrat pokazali, da se po posameznih dosežkih lahko primerjamo z veliko večjimi državami. T o pa je zelo pomembno za samopodobo naših tekmovalcev, v glavnem bodočih fizikov. Ob tem se je treba zavedati, da obstaja tudi nekaj, sicer v primerjavi z uspešnimi tekmovalci bistveno manjše šte- vilo nadarjenih dijakov s področja fizike, ki jim oblika tekmovanja (podvržena določenim zakonitostim, kot je omejen čas oziroma hitrost reševanja nalog) ne ustreza. Zgodovinski pregled tekmovanj srednješolcev v znanju fizike in sedanje stanje T ekmovanje v fiziki je poleg tekmovanja v matematiki najstarejše tekmovanje v znanju v Sloveniji. Prvo tek- movanje je bilo izvedeno leta 1951 med dijaki zadnjih Slika 1: Logo 16. mednarodne fizikal- ne olimpijade v Portorožu. 18 dveh letnikov višjih gimnazij, kar danes ustreza tretjemu in četrtemu letniku gimnazije. T emu tekmovanju je sle- dil nekajletni premor. Naslednje tekmovanje je bilo leta 1964. Od takrat se izvaja vsako leto [1], letos že 56-ič. Sprva se je tekmovanje imenovalo Republiško tekmo- vanje iz fizike. Razen prvega je vsa naslednja tekmovanja organiziralo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, se- veda velikokrat ob pomoči Oddelka za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko (prej Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo) in, vsaj na začetku, Inštituta Jožef Stefan. Kar nekaj začetnih tekmovanj je potekalo na Katedri za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljublja- ni (sedaj Fakulteta za matematiko in fiziko, Oddelek za fiziko), kasneje pa se je izvajanje tekmovanj preneslo na gimnazije oziroma druge srednje šole po celotni Slove- niji. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začelo na ravni Jugoslavije vzporedno z republiškimi tekmovanji izvaja- ti tudi Zvezno tekmovanje mladih fizikov. Na tem tekmo- vanju so poleg srednješolcev sodelovali tudi osnovnošolci osmega razreda. Do leta 1991 se je na tem tekmovanju izbirala olimpijska ekipa. T ako zvezno tekmovanje je bilo leta 1987 tudi na Srednji naravoslovni šoli Ljubljana (sedaj Gimnazija Bežigrad). Zadnje zvezno tekmovan- je, na katerem je sodelovala tudi ekipa iz Slovenije, je bilo 26. zvezno tekmovanje mladih fizikov leta 1990 v Apatinu (V ojvodina). Republiško tekmovanje (po osamosvojitvi državno) se je vseskozi spreminjalo. Nekaj sprememb so narekovale organizacijske zahteve, največ pa pogoste šolske reforme. Vsebinsko so bila tekmovanja do vključno leta 1983 or- ganizirana po letnikih gimnazije, saj je bila snov razdel- jena po gimnazijskem programu, od koder je prihajalo največ tekmovalcev. V gimnazijskem programu je bila do takrat fizika v drugem, tretjem in četrtem letniku. Z na- stopom usmerjenega izobraževanja leta 1981 je vstopila v prvi razred srednjih šol SVIO fizika (Skupna vzgoj- no-izobrazbena osnova). V teh letih je bilo organizirano posebno tekmovanje v fiziki za prvi letnik, za višje letni- ke srednjih šol raznih usmeritev, predvsem naravoslov- no-matematične, pa je od leta 1984 tekmovanje potekalo v štirih skupinah, razdeljenih po snovi. V skupini A je bila mehanika, v skupini B energija, v skupini C elek- trika in magnetizem, v skupini D pa optika. Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, s koncem usmerje- nega izobraževanja in ponovno ustanovitvijo gimnazij, je spet prišlo do spremembe organizacije tekmovanja. V gimnazijah se je fizika preselila v prve tri letnike kot obvezni predmet za vse dijake in v četrti letnik kot iz- birni predmet za maturo, v različnih programih drugih srednjih šol pa odvisno od programa. Od takrat je bila v skupini A mehanika glede matematike prirejena zahtev- nosti prvega letnika, zato so lahko v tej skupini tekmo- vali samo dijaki prvega letnika. Skupina D je pokrivala celotno srednješolsko snov fizike, dijaki te skupine pa so reševali tudi eksperimentalno nalogo. Iz te skupine so v tem obdobju izbirali olimpijsko ekipo, saj se od leta 1992 Slovenija kot samostojna država udeležuje medna- rodnih fizikalnih olimpijad. V začetnih letih na državnem tekmovanju ni bilo orga- nizacijskih težav zaradi prevelikega števila tekmovalcev, z leti pa je to postalo težava. Rešitev so bila šolska tek- movanja, izbiro pa je na osnovi rezultatov s posameznih šol opravila republiška tekmovalna komisija. T a način je vseskozi obremenjeval šole, ki so imele veliko dobrih tekmovalcev. Ti se zaradi na šolo omejenega števila niso mogli udeleževati republiških tekmovanj. Cilj komisije je namreč bil, da bi imela vsaka šola, ki se je želela ude- ležiti tekmovanja, kakega predstavnika. Zato, in ker se je število sodelujočih šol po ustanovitvi velikega števila gimnazij po letu 1990 povečalo z 20 na več kot 50, so po letu 1994 spremenili celotno vertikalo tekmovanja. T ako je bila Slovenija razdeljena na osem regij in na teh, regijskih tekmovanjih sodelujejo posamezne šole s poljubnim številom tekmovalcev. Skupno na regijskem tekmovanju v vseh regijah sodeluje okrog 900 tekmoval- cev. Vsaka regija ima za državno tekmovanje določeno kvoto tekmovalcev, in sicer glede na število šol oziroma število dijakov ter glede na uspešnost tekmovalcev na dr- žavnih tekmovanjih v zadnjih štirih letih. Na regijskem tekmovanju so tekmovalne komisije sestavljene iz učitel- jev fizike s srednjih šol iz regije in te komisije določijo udeležence državnega tekmovanja iz svoje regije. T ako je na državnih tekmovanjih od leta 1995 bolj ali manj stalno število tekmovalcev, 125 v vseh štirih skupinah. Deset najuspešnejših tekmovalcev državnega tekmovan- ja iz skupine D pa se udeležuje izbirnega tekmovanja za olimpijsko ekipo. Na tem tekmovanju prihaja v poštev seveda vsa srednješolska fizika, raven nalog pa je že del- no prilagojena ravni na olimpijadah. Leta 2001 so bile zaradi spremenjenih učnih načrtov za fiziko spremenjene tekmovalne skupine. Dijaki od tedaj tekmujejo v treh skupinah, I, II in III, ki se razlikujejo po snovi. Skupina III nadomešča prejšnjo skupino D. Pri taki razdelitvi snovi po skupinah se je z leti poka- zalo, da predvsem dijaki prvega letnika gimnazijskega programa zaradi učnega načrta za prvi letnik ne more- jo tekmovati v skupini I oziroma lahko v njej tekmuje- jo samo izredno nadarjeni dijaki, ki v okviru krožka ali kako drugače usvojijo še dodatno snov. Za kontinuiteto tekmovanj pri prehodu iz osnovne šole v srednjo ta pre- kinitev v prvem letniku ni bila ugodna, zato je bila leta 2014 vpeljana tekmovalna skupina O. V tej skupini lah- ko tekmujejo dijaki srednjih šol, ki prvo leto poslušajo fi- ziko v srednji šoli (v glavnem prvi letnik), naloge pa so iz osnovnošolske snovi. Namen tega je predvsem populari- zacija in zagotovitev kontinuitete tekmovanj pri preho- du iz osnovne v srednjo šolo. Naloge so podobnega tipa kot pri tekmovanju Matematični Kenguru, tekmovanje je šolsko in ga izvedejo učitelji fizike na šoli. T ekmovan- Fizika v šoli 19 Didaktični prispevki je v skupini O ni stopenjsko, zato lahko tekmovalci, ki so tekmovali v tej skupini, tekmujejo tudi na regijskem tekmovanju in se preko tega uvrstijo na državno. V šolskem letu 2017/18 je prišlo še do ene spremembe tekmovalnega sistema. Nekatere velike šole, kjer je bilo veliko dijakov zainteresiranih za udeležbo na regijskem tekmovanju, so imele težave, ker jih toliko v primerjavi z drugimi šolami niso mogle prijaviti. Zaradi pravila, da se prve stopnje kateregakoli tekmovanja lahko udeleži vsak, ki želi, so morale te šole pred prijavo na regijsko tekmovanje samostojno izvesti neke vrste kvalifikacijsko tekmovanje, kar pa za učitelje teh šol ni bilo enostavno. Za te šole je bilo vpeljano šolsko tekmovanje, na katerem pa lahko sodelujejo tudi druge šole, ki tega sicer ne bi potrebovale. Prej opisano šolsko tekmovanje skupine O se je preimenovalo v Čmrlj in obdržalo svoje značilnosti. Sistem tekmovanj v srednješolski fiziki je trenutno nas- lednji: Čmrlj, popularizacijsko tekmovanje za dijake, ki imajo prvo leto fiziko v srednji šoli, iz osnovnošolske snovi. T ri stopnje tekmovanja, šolsko, regijsko in držav- no, v treh tekmovalnih skupinah I, II in III, ki se razliku- jejo po snovi. Uradno ime tekmovanja je T ekmovanje sre- dnješolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja. Za pre- hod na mednarodna tekmovanja je izbirno tekmovan- je, na katerem se v kombinaciji z rezultati na državnem tekmovanju izbereta ekipi za Evropsko fizikalno olimpi- jado in Mednarodno fizikalno olimpijado. 1 Gostitelji tekmovanj na regijski ravni so srednje šole iz teh regij in se vsako leto izmenjujejo. Enako je z držav- nim tekmovanjem, pri čemer je pogoj, da so gostitelji vsako leto z drugega dela Slovenije. Izbirno tekmovanje poteka vsako leto na Oddelku za fiziko Fakultete za ma- tematiko in fiziko v Ljubljani. Naloge za vsa našteta tekmovanja, razen mednarodnih, sestavljajo večinoma študenti fizike, bivši tekmovalci, predvsem bivši olimpijci. Ti so tudi ocenjevalci izdelkov na državnem in izbirnem tekmovanju. Mednarodna fizikalna olimpijada in Evropska fizikalna olimpijada – priprave in dosežki Slovenija se od leta 1992 udeležuje mednarodnih fizikal- nih olimpijad [2]. Svoje tekmovalce je imela na olimpi- jadah že prej, vendar v okviru jugoslovanske ekipe. T ak- rat se je ekipa sestavljala na zveznih tekmovanjih, ki so se jih udeleževali najuspešnejši tekmovalci z republiških tekmovanj tedanjih članic jugoslovanske federacije. Od leta 1995 za olimpijsko ekipo izbirajo tekmovalce iz skupine III (izjemoma, če imajo nekateri tekmovalci med prvimi desetimi iz te skupine na državnem tekmo- vanju manj kot polovico možnih točk, tudi nekatere iz skupine II) na izbirnem tekmovanju, kamor se uvrstijo preko regijskega in državnega tekmovanja. Slovensko olimpijsko ekipo sestavlja pet tekmovalcev z največjo vsoto točk z državnega in izbirnega tekmovanja. Vsako leto pred odhodom na olimpijado potekajo pet- dnevne priprave. Na njih tekmovalce pripravljajo iz sno- vi, ki je predpisana v katalogu znanj za mednarodno fizi- kalno olimpijado, ni pa je v naših učnih načrtih. Priprave so bile v preteklosti iz teoretičnega in eksperimentalnega področja, v zadnjih letih pa potekajo eksperimentalne priprave že med letom na Pedagoški fakulteti v Ljublja- ni, teoretični del pa na petdnevnih pripravah pred tek- movanjem. T e vodijo večinoma bivši olimpijci, sedaj v glavnem sodelavci na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko, Inštituta Jožef Stefan in Pedagoške fakultete v Ljubljani. Rezultati na mednarodni fizikalni olimpijadi, ki jih do- segajo naši tekmovalci, so dobri. Med okrog 80 državami se Slovenija po kriteriju doseženih priznanj neuradno uvršča nekje od prve tretjine do polovice. Ker ne tekmu- jejo ekipe držav, ampak posamezniki, uradnih rezultatov po državah ni. V letih od 1967, ko je bila prva Mednarodna fizikalna olimpijada, pa do 1991, ko je razpadla Jugoslavija, je v jugoslovanski olimpijski ekipi na olimpijadah sodelova- lo 15 dijakov iz Slovenije. Ti dijaki so skupno osvojili dve srebrni medalji, štiri bronaste in dve pohvali. V tem obdobju, leta 1985, je bila Slovenija v okviru Ju- goslavije organizatorica 16. mednarodne fizikalne olim- pijade v Portorožu. T ekmovanje je potekalo na Srednji 1 Poročila z regijskih in državnih tekmovanj ter olimpijad in naloge z regijskih in državnih tekmovanj ter rešitve so vsakoletno objavljene v reviji Presek, ki jo izdaja DMFA Slovenije. O zveznih tekmovanjih mladih fizikov je poročal Matematičko-fizički list. Slika 2: Reševanje eksperimentalne naloge na mednarodni fizi- kalni olimpijadi v Portorožu. Prvič na olimpijadi je meritve zaje- mal računalnik. Izdelala ga je Iskra. 20 pedagoški in naravoslovno-matematični šoli Koper (se- daj Gimnazija Koper). Na olimpijadi je sodelovalo 20 držav, tri pa so bile opazo- valke. Sama organizacija in izvedba olimpijade je precej odmevala tudi po svetu, saj se je olimpijada v tem času glede udeležencev širila na vse celine. Opazovalki in s tem kandidatki za udeležbo na naslednjih olimpijadah sta bili na primer Kitajska in Združene države Amerike [3]. V letih od 1992, ko smo prvič sodelovali na olimpijadi kot samostojna država Slovenija, pa do vključno 2017 je v slovenski ekipi na olimpijadah sodelovalo 117 dija- kov (leta 2003 se olimpijade nismo udeležili zaradi epi- demije SARS-a). Ti dijaki so osvojili dve zlati medalji, šest srebrnih, 34 bronastih in 44 pohval. Zlato medaljo sta osvojila Matija Perne leta 2002, kar je sploh prva zlata medalja za Slovenijo na katerikoli mednarodni olimpijadi iz znanja, in Aleksej Jurca leta 2017. Do leta 2017 so na vseh mednarodnih olimpijadah iz znanja slovenski tekmovalci individualno osvojili štiri zlate medalje: dve iz fizike, eno iz astronomije in astrofizike ter eno iz biologije. V obeh obdobjih mednarodnih olimpijad so nekateri tek- movalci nastopali večkrat, štirje tekmovalci celo trikrat. V jugoslovanski olimpijski ekipi sta to dosegla Dean Mo- zetič v letih od 1981 do 1983, ki je osvojil eno srebrno in eno bronasto medaljo, ter Andrej Vilfan, ki je v letih od 1987 do 1989 osvojil eno srebrno in dve bronasti medal- ji. V slovenski olimpijski ekipi pa Matjaž Payrits, ki je v obdobju od 2007 do 2009 osvojil dve srebrni medalji, ter Aleksej Jurca, ki je v obdobju od 2015 do 2017 prejel eno zlato medaljo in dve bronasti ter je najuspešnejši slovens- ki tekmovalec na mednarodnih fizikalnih olimpijadah. Seveda so vse izvedbe olimpijad od leta 1967 do 2017 težko primerljive med seboj. Na začetku je sodelovalo le nekaj držav iz t. i. Vzhodnega bloka, medtem ko sedaj sodelujejo države z vseh celin. Vmes so se pravila za po- deljevanje priznanj spreminjala. Lani je bila po večletnih dogovorih in pripravah izvede- na prva Evropska fizikalna olimpijada. O vrednotenju rezultatov je še prezgodaj govoriti, treba pa je dodelati sistem izbire tekmovalcev za to ekipo na državni ravni, ker so datumi izvedbe olimpijade za naš šolski sistem neugodni. Letos se na primer dijaki četrtega letnika te olimpijade ne bodo mogli udeležiti, ker istočasno poteka splošna matura. Mentorji tekmovalcev Mentorji tekmovalcev so zelo pomembna komponen- ta pri razvijanju nadarjenosti tekmovalca. T udi uspehi tekmovalcev so praviloma zelo odvisni od simbioze med tekmovalcem in njegovim mentorjem. Občasno pa se pojavijo izjeme – zelo nadarjeni dijaki, ki lahko brez velike pomoči mentorja dosežejo zavidljiv rezul- tat, tudi uvrstitev v slovensko olimpijsko ekipo. Razvoj obeh, tako tekmovalca kot mentorja, pa je navadno so- odvisen. Zemljevid rezultatov na državnem tekmovan- ju po regijah in po šolah skozi večletna obdobja kaže zanimivo sliko (ob predpostavki, da ostaja razporeditev nadarjenih dijakov po Sloveniji več ali manj enaka, pri čemer že upoštevamo, da je njihova koncentracija po regijah različna zaradi različne naseljenosti): po Slo- veniji nastajajo slike črnih območij slabih tekmovalnih rezultatov, ki se v večletnih obdobjih lahko tudi spre- minjajo, kar kaže na odsotnost ustreznega mentorskega dela na teh območjih. Na prisotnost mentorjev in kakovost njihovega dela vpli- vajo mnogi dejavniki, od osebnih do sistemskih. Prav slednji ob čedalje bolj neustreznem družbenem in gmot- nem položaju učiteljev najbolj negativno vplivajo na ka- kovost mentorskega dela. T reba se je tudi zavedati, da je delo z zelo nadarjenimi dijaki strokovno na visoki ravni in zahteva zelo usposobljenega učitelja. Vloga šole pri podpori priprav na tekmovanja in njihovem izvajanju Vloga šole, predvsem iniciativa aktiva fizikov in polna strokovna, materialna in organizacijska podpora vodstva šole, je pri pripravah na tekmovanja tako za tekmovalce kot mentorje zelo pomembna. Sprva se kaže v viziji šole, razvojnih načrtih šole, projektih šole, ozračju na šoli, kasneje pa v pomoči pri organizaciji priprav ter podpori mentorjem in v končni fazi pri samih tekmovanjih. Na mnogih šolah je ta dejavnost bistvena pri delu z nadar- jenimi dijaki. Prav tako bistvena je podpora šol pri organizaciji šolskih, regijskih in državnih tekmovanj. Slika 3: Prva zlata medalja za Slovenijo na 33. mednarodni fi- zikalni olimpijadi na Baliju, Indonezija, leta 2002. Od leve proti desni: mag. Ciril Dominko (vodja), Davorin Učakar, Andraž Sto- žer (pohvala), Matija Perne (zlata medalja), Gašper Žerovnik (pohvala), Matjaž Humar (pohvala), dr. Jurij Bajc (vodja). Fizika v šoli 21 Didaktični prispevki Vloga drugih institucij pri podpori tekmovanj Različne državne institucije so pri izvajanju tekmovanj vseskozi sodelovale predvsem finančno in organizacij- sko, vsebinsko pa predvsem po osamosvojitvi Slovenije. Formalno tekmovanja s strani institucij dolgo niso bila urejena, šele leta 2008 je bil izdan Pravilnik o sofinanci- ranju šolskih tekmovanj. S tem pravilnikom so se določili postopki, kriteriji in merila za sofinanciranje organiza- cije in izvedbe državnih tekmovanj za učence, dijake, vajence in študente višjih strokovnih šol, sofinanciranje udeležbe na mednarodnih tekmovanjih ter na olimpija- di iz znanja za dijake in študente višjih strokovnih šol po predhodnem izboru na državni ravni ter postopek zago- tavljanja sredstev iz proračuna [4]. Šele s tem pravilni- kom so se različna tekmovanja precej izenačila v postop- kih izvajanja in predvsem, kar je bil najpomembnejši do- sežek tega pravilnika, da so bili kolikor toliko poenoteni kriteriji za podeljevanje zlatih priznanj. T o naj bi bilo edino priznanje, po katerem bi se dosežki na različnih tekmovanjih lahko medsebojno primerjali. Glede financiranja izvedbe tekmovanj so imeli organiza- torji tekmovanj najmanj težav v devetdesetih letih prejš- njega stoletja. T akrat je ministrstvo za šolstvo pokriva- lo v glavnem vse stroške za vse stopnje tekmovanja do vključno državnega, ministrstvo za znanost pa stroške od izbirnega tekmovanja do vključno mednarodne fizi- kalne olimpijade. V tem času je bilo kar nekaj delovnih organizacij v Sloveniji in tudi javnih institucij priprav- ljenih sponzorsko podpirati tekmovanja, tako državna kot mednarodna. Po letu 2000 pa so se začele težave s sofinanciranjem tekmovanj. Da bi lahko izpeljali tekmo- vanja po vsej vertikali, od šolskega na začetku do med- narodne olimpijade na koncu, je bilo treba na začetni stopnji tekmovanja vpeljati kotizacijo za vsakega tek- movalca. Posebna težava so veliki stroški mednarodnih olimpijad, kadar so organizirane v oddaljenih državah. T ežava se je povečala, ko sta se združili ministrstvi za šolstvo in znanost in je vir financiranja za mednarod- na tekmovanja praktično usahnil. Situacijo je nekoliko omililo financiranje mednarodnih tekmovanj s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje. Na razvoj tekmovanj vplivajo tudi druge državne insti- tucije. T ako je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipen- diranje v pravilnikih za pridobitev štipendij za nadarje- ne postavil pogoj, da kandidati za pridobitev potrebuje- jo izjemen dosežek, pri čemer prideta v poštev zlato in srebrno priznanje. T aka odločitev je imela velik vpliv na udeležence tekmovanj pa tudi na priznanja, saj prej omenjeni Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj ni poenotil kriterijev za različna tekmovanja glede po- deljevanja srebrnih medalj, ampak samo zlatih. Fizikalno tekmovanje, tako kot še mnoga druga iz ma- tematike, fizike in astronomije, poteka pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA). Iz DMFA vedno izhajata predsednik državne tekmovalne komisije, ki je odgovoren za strokovni del tekmovanja, in tajnik komisije za popularizacijo fizike, ki je odgovoren za organizacijo in izvedbo tekmovanj. Društvo skrbi, da se tekmovanja strokovno in organiza- cijsko izvedejo na najvišji ravni. V ta namen je bila razvi- ta programska oprema InfoServer, ki zelo olajša delo mentorjem pri prijavah na tekmovanja, organizatorjem na vseh stopnjah izvedbo tekmovanj, tekmovalcem in mentorjem pa dosegljivost rezultatov. Zelo pomembna vloga DMFA je materialna osnova za izvedbo tekmovanj. Društvo pridobiva sredstva kot javna sredstva iz javnih razpisov, iz kotizacij za tekmovanja, ki jih plačujejo šole, razliko pa pokriva iz dopolnilnih pridobitnih dejavnosti, sredstev donatorjev, članarine in iz organizacije seminarjev in predavanj za člane društva. Zelo je pomembna vloga društva pri izdajanju strokovne literature s področja fizikalnih ved, posebej pa s področja, ki se neposredno tiče tekmovanj. T ako društvo že od za- četka tekmovanj skrbi, da so naloge s tekmovanj in nji- hove rešitve objavljene: vsako leto sproti v društveni re- viji za mlade matematike, fizike in astronome Presek ter na spletni strani DMFA, na daljše časovno obdobje pa v zbirkah v knjižni obliki. T ako so do sedaj v okviru društ- va DMFA – založništvo izšle štiri zbirke z več ponatisi (tretja zbirka je sestavljena iz dveh knjig). V zbirkah so zbrana besedila nalog in rešitve z republiških in držav- nih tekmovanj z vseh stopenj tekmovanj, nekaj nalog pa je tudi z zveznih in izbirnih tekmovanj ter olimpijad. Zbirke so namenjene predvsem tekmovalcem in men- torjem. Ker nekateri dijaki zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov nimajo mentorjev, sta tretja in četrta zbirka Slika 4: Druga zlata medalja za Slovenijo na 48. mednarodni fizi- kalni olimpijadi v Yogyakarti, Indonezija, leta 2017. Od leve proti desni: dr. Jurij Bajc (vodja), Urban Duh (pohvala), Luka Govedič (srebrna medalja), Aleksej Jurca (zlata medalja), Marko Čmr- lec (bronasta medalja), Klemen Bogataj in dr. Barbara Rovšek (vodja). Foto: Barbara Rovšek. 22 urejeni tako, da se ti dijaki lažje samostojno pripravljajo na tekmovanje. Poleg besedil nalog in rešitev sta doda- ni vmesni stopnji: v rezultatih reševalec najde številski rezultat, v namigih pa poskušamo reševalca usmeriti na pravo pot. Na začetku zbirke je kratek fizikalni vademe- kum (priročnik). V njem je nekoliko obširnejša razlaga tistih pojmov, količin in enačb, ki so v srednješolskih uč- benikih omenjeni le bežno ali sploh ne, se pa pri nalogah na mednarodni ravni pogosto pojavljajo [5]. T ekmovalec lahko naloge rešuje samostojno, če rezultat ni pravilen in namig ni pomagal, pa je na koncu še obširna obrazlo- žena rešitev. Na spodnjih slikah so naslovnice do sedaj izdanih zbirk nalog in rešitev z republiških oziroma državnih tekmo- vanj – od začetka tekmovanj do vključno leta 2013. Viri in literatura [1] Hribar, M. (1971). Rešene naloge iz fizike z republiških tekmovanj. Ljubljana: Mladinska knjiga. [2] http://ipho.org. [3] Edge, R. D., Eisenkraft A. (1986). The International Physics Olympiad. The Physics Teacher 24, 265– 269. [4] Uradni list RS (2008). Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj. Uradni list RS, št. 31/2008: 2834. [5] Dominko, C., Golli, B. (2003). Rešene naloge iz fizike z državnih tekmovanj: 3. del. Ljubljana: DMFA – založništvo. Prva zbirka: Naloge od začetka tekmovanj do leta 1970. Tretja zbirka. Prva knjiga: Vademekum in naloge. Druga knjiga: Namigi in rešitve. Od leta 1984 do 1998. Druga zbirka: Naloge od leta 1971 do 1983. Četrta zbirka: Naloge od leta 1999 do 2013.