cy£yxxo\ DOLENJSKI GOZDAR letnik XXI. SPREJELI SMO SPORAZUM O POSLOVNO-TE-HNIČNEM SODELOVANJU GG Novo mesto Novoles Že ob devetmesečnem obračunu, še laže pa ob zaključnem računu bomo v obeh delovnih organizacijah, v Novolesu in v Gozdnem gospodarstvu, obravnavali in ocenjevali rezultate poslovanja tako, da jih bomo primerjali tudi med seboj. Po obravnavah polletnih oizvod, izkupiček skupnega proizvoda, ki ga v imenu vseh udeleženk proda zadnja v reprodukcijski verigi, pa skupni prihodek. rezultatov poslovanja posameznih temeljnih organizacij smo razpravljali tudi o predlogu samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju, s katerim želita delovni organizaciji Novoles in Gozdno gospodarstvo spodbuditi nadaljnji razvoj dohodkovnih odnosov. Hkrati ugotavljamo, da so prav obravnave in ocene rezultatov poslov anja posameznih obdobij pripomogle do tega, da smo pred letom dni začeli pripravljati sporazum o poslovnem sodelovanju, s katerim bi poskusili izriniti tržno stihijo, ki zadnje čase neučinkovito ureja ekonomske odnose. Spoznali smo namreč, da morajo ekonomske odnose med delavci začeti urejati instrumenti, za katere se bomo delavci sami dogovorili. Ob poglobljeni razpravi zaključnih računov za obdobje zadnjih nekaj let, ko smo uspešnost ali dohodkovno mero razstavljali na dele, iz katerih je sestavljena, smo prišli do poglavitnega vprašanja, ali res razlika med prihodki in materialnimi stroški z minimalno amortizacijo pomeni dohodek temeljne organizacije. Če je v sedanjem času odgovor še lahko pritrdilen, bo z zadnjim razvojem odnosov, ki jih je spodbudil prav zakon o združenem delu, moral biti nikalen. Gre za spoznanje, da združevanje sredstev vodi do skupnega dohodka tiste organizacije, ki sredstva upravlja, in tiste, ki jih je vložila, in da združevanje dela in sredstev vodi do skupnega prihodka dveh ali več organizacij, ki so v proizvodnem procesu tehnično — tehnološko povezane, tako da je rezultat dela skupni pr- Akumulacija je pogoj za normalno gospodarjenje Primerjava nekaterih važnejših kazalnikov uspešnosti poslovanja za več let nazaj, še najbolj izrazito pa za 1983 leto, kaže, da sta obe delovni organizaciji, Novoles in Gozdno gospodarstvo, približno enako dobro gospodarili. Če primerjamo najvažnejša kazalnika — akumulacijsko stopnjo obeh organizacij, lahko rečemo, daje kljub samovolji, ki vlada v našem gospodarskem sistemu na področju delitve dohodka, v primerjavi s slovenskim gospodarstvom nadpovprečna. Kaj hočemo s tem povedati? Nič drugega kot to, da se organizaciji zavedata, kako pomembna je za nadaljnji razvoj prav delitev dohodka v takšnem razmerju, kakršnega pozna ekonomska teorija, ne pa današnja gospodarska praksa. V prvem primeru pri delitvi dohodka najprej izločimo del dohodka za rezervni in poslovni sklad, saj je akumulacija pogoj za normalno gospodarjenje, ne pa predmet delitve, v drugem primeru pa je možno s preprostim povečanjem vrednosti točke za obračun osebnih dohodkov ne samo skrčiti akumulacijo na minimum, temveč povzročiti izgubo, ki naj bi jo potem poravnala družbena skupnost. Postavlja se vprašanje, ali lahko razvijeta dohodkovne odnose organizaciji, izmed katerih posluje prva z izgubo, druga pa namenja del čistega dohodka v poslovni sklad? Odgovor jejasen. V reproduk- avgust1984 cijski verigi, v kateri so organizacije tehnično — tehnološko povezane, so za tesnejše sodelovanje in končno za prehod na sistem skupnega prihodka, ki omogoča razvoj na višji ravni, potrebni tudi dolgotrajni dobri poslovni odnosi. Ne da bi naštevali poslovnih področij, kjer sta Novoles in Gozdno gospodarstvo uspešno sodelovala, lahko rečemo, da imata organizaciji danes že vse možnosti za prehod na višjo raven medsebojnega poslovnega sodelovanja. Kaj nam ponuja samoupravni sporazum o po-slovno-tehničnem sode-lovanjuj? Z akcijskim programom so strokovne službe Novolesa in Gozdnega gospodarstva dobile zadolžitev, da skupaj proučijo vsa področja poslovanja, kjer obstojajo možnosti tesnejšega medsebojnega sodelovanja delavcev obeh organizacij. Mešana delovna skupina je pripravila gradivo, kije služilo za sestavo osnutka samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki smo ga obravnavali skupaj s polletnim obračunom uspeha poslovanja. O osnutku sporazuma so predhodno razpravljali poslovodni organi in delavci strokovnih služb na skupnih sejah, kjer so lahko takoj uskladili vse pripombe. Na podlagi teh je bilo ocenjeno, da je sporazum za obe delovni organizaciji sprejemljiv. Področja medsebojnega sodelovanja S tem sporazumom bosta organizaciji urejali naslednja področja medsebojnega sodelovanja: 1. planiranje dobave hlodovine, 2. medsebojno f inančno poslovanje, 3. sodelovanje pri zaposlovanju delavcev, 4. sovlaganja in udeležba v skupnem dohodku, 5. udeležba v skupnem prihodku. glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto številka 8 V prvem primeru imamo opravka predvsem z dobavo bukove hlodovine in deviznim prilivom. Gozdno gospodarstvo ne bo več izvažalo drobnejšega bukovega lesa, ker ga je Novoles pripravljen predelati. Za ta les je določena še dodatna stimulacija pa tudi nadomestilo za izpadli devizni priliv. V drugem primeru imamo opravka s čistim finančnim področjem, ki zajema skupno načrtovanje deviznih in dinarskih tokov. S tem bomo racionalizirali izvajanje poslovnega procesa, zagotovili optimalno likvidnost, zmanjšali tveganje v poslovnem procesu ter krepili materialno osnovo združenega dela. V tretjem primeru imamo opravka z reševanjem invalidnih gozdnih delavcev, ki po nekaj letih dela v gozdu ne morejo več opravljati težkih del, pa tudi z zaposlovanjem gozdnih delavcev v izjemno dolgih in hudih zimah. V četrtem primeru imamo opravka z združevanjem sredstev oziroma s skupnim vlaganjem sredstev na osnovi razvojnih programov in srednjeročnih načrtov razvoja obeh delovnih organizacij ter z udeležbo v skupnem dohodku. Vlaganje sredstev v drugo organizacijo vodi do skupnega dohodka tiste organizacije, ki sredstva uporablja, in tiste, ki jih je dala oziroma združila. V zadnjem primeru pa imamo opravka z ugotavljanjem udeležbe v skupnem prihodku kot izkupičku za skupni proizvod, kije rezultat skupnega dela obeh delovnih organizacij, kar pomeni, da uveljavljamo delavci Novolesa in Gozdnega gospodarstva odnose skupnega prihodka in da prehajamo s tem na višjo raven medsebojnega poslovnega sodelovanja. Kako bomo urejevali odnose skupnega prihodka v Novolesu in Gozdnem gospodarstvu? Gozdno gospodarstvo proda Novolesu letno okoli 35.000 (Nadaljevanje na 84. strani) (Nadaljevanje s 83. strani) m3 bukove hlodovine (80 odst. vsega poseka) in 12.500 m3 smrekove hlodovine (30 odst. vsega poseka). Vso hlodovino predela Novoles v naslednje končne proizvode oziroma skupne proizvode z vidika sistema skupnega prihodka: vezane plošče, gugalnike in stole, stilno in ploskovno pohištvo iz bukove hlodovine in smrekov žagan les. Gozdno gospodarstvo bo prodajalo hlodovino Novole-su po načrtovanih cenah, in sicer tako, da bo izstavljalo namesto dosedanjih računov tako imenovani začasni obračun v udeležbi pri skupnem prihodku. V tem primeru predstavljajo načrtovane cene za hlodovino predujem udeležbe pri skupnem prihodku. Načrtovane cene za hlodovino ali začasno udeležbo bomo določali na podlagi pričakovane oziroma načrtovane uspešnosti poslovanja obeh delovnih organizacij. Kar zadeva dosedanjega prodajnega cenika gozdnih sortimen-tov, bomo ohranili samo razmerja med cenami posameznih gozdnih sortimentov. Planirano uspešnost poslovanja pa predstavljata dva kazalnika, enaka akumulacija na povprečno vložena poslovna sredstva in enaki osebni dohodki in skupna poraba na pogojnega delavca. Po preteku vsakih šestih mesecev bomo izvršili poračun za vgrajeno hlodovino v skupne proizvode, ki smo jih v tem času prodali na domačem in tujem trgu. Delež v skupnem prihodku kot izkupičku za skupni proizvod bomo ugotavljali na podlagi planske cene, ki je seštevek materialnih stroškov, amortizacije, davkov in prispevkov iz dohodka, osebnih dohodkov, potrebnih sredstev za sklad skupne porabe, za rezerve in poslovni sklad. Novoles in Gozdno gospodarstvo sta že doslej dobro sodelovala Zaradi lažjega razumevanja bomo tehniko poračuna oziroma izračuna udeležbe v skupnem prihodku opisali na primeru žaganega lesa. Najprej sestavimo planski ceni za smrekov hlod in za razrez enega kubika smrekove hlodovine na Novolesovi žagi. Če obe planski ceni seštejemo, dobimo plansko prodajno ceno skupnega proizvoda — žaganega lesa. Zaradi 30-odstotne-ga odpadka velja planska cena za prodajno ceno skupnega proizvoda (0,70 m3 žaganega lesa), pridemo do odstotka, ki pripada Gozdnemu gospodarstvu, kadar je žagan les prodan. Moramo pa takoj poudariti, da razporejanje skupnega prihodka zahteva, da imata obe delovni organizaciji podroben vpogled v vse sestavine kalkulacije, da ne bi tista, ki slabše gospodari, iz skupnega kotla zajela preveč in oškodovala tistega, ki gospodari bolje. Še drugače povedano, odnosi so urejeni, če so vsi elementi načrtovane cene standardizirani. Prav zaradi standardov se dosežejo boljši poslovni izidi, hkrati pa sta obe delovni organizaciji, kar zadeva plačano realizacijo iz skupnega proizvoda, v bolj izenačenem položaju. Za zaključek moramo poudariti, da prehajata delovni organizaciji Novoles in Gozdno gospodarstvo na sistem skupnega prihodka in s tem na višjo raven medsebojnega sodelovanja že nekaj let, saj je Novoles vsako leto, ko je zabeležil dobre poslovne rezultate, priznaval Gozdnemu gospodarstvu dodatni dobropis. Takšno doplačilo za prodani les pa ni v resnici nič drugega kot udeležba v skupnem prihodku. POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO v obdobju od 1.1.1984 do 30.6.1984 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in s planom za leto 1984 zap.elementi št. doseženo od l. 1.83—30.6.83. plan 1984 doseženo od 1.1.84—30.6.84. indeks dos. 84/83 84/plan I. celotni prihodek 577.919.565.I3 1.675,357.870,00 780,413.000,80 13 5 47 2. materialni stroški 245.449,604,84 731.163.202,00 325.516.906,46 13 3 45 3. amortizacija 27,746.033,00 78.539.299,00 40,067.962,00 144 51 4. dohodek (l-2-3) 304.723.927,29 865,655.369,00 414,828.132,34 136 48 5. obveznosti iz. dohodka 115,712.643,70 332,939.760,00 142,953.289,2 0 124 43 6. čisti dohodek (4-5) 189.011.283.59 532,715.609,00 271,874.843,14 1 44 51 7. za osebne dohodke 98,765.613,52 337,006.265,00 142,565.675,23 144 42 8. za sklade (6-7 ali I0+11 + 12+13) 9. izguba 90,245.670,07 195,709.344,00 129.309.167,91 143 66 l(). za poslovni sklad 72,301.603,89 99,782.327,00 97,771.428.91 135 98 11. za rezervni sklad 7.034.431.55 32,697.661,00 15,803.898,75 225 48 12. za sklad skupne porabe- prosti del 6,653.647,83 38,303.377.00 9.125.621,75 137 24 13. za sklad skupne porabe- stanov, del 4,255.986,80 24,925.979,00 6,608.218,50 155 27 14. povpr. št. zaposlenih 15. povprečni neto OD 768 15.623 767 774 25.157 101 161 101 I6. izpl. sred. skup. porabe- prosti del — POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO od 1. 1. 1984 do 30. 6. 1984 zap. št. elementi SkUPA.I Ciči TOZD NOVO MI ŠK) rozi) STRAŽA TOZD PODTURN TOZD C RMOŠN.IK 1 TOZD CRNOM11J 1. celotni prihodek 780.413.000.80 81.697.475.70 1 15.181.254.00 102. 2 00.606.40 55.052.615.50 55.117.520.05 S materialni stroški 325.516.906.46 29,391.432.36 29.341.281.30 25. 004.757.15 18.545.688.86 15.578.793.15 3. amortizacija 40.067.962.00 5.236.477.00 4.686.873.00 4.022.793.00 3.500.144.00 3.533.070.00 4. dohodek (1-2-3) 414.828.132.34 47.069.566.34 81.153.099.70 73.173 .056.25 33.006.782.64 35.985.656.90 5. obveznosti iz dohodka 142.953.289.20 16.009.917.15 22.989.455.65 28.940.355.90 14.066.244.50 11.743.624.15 6. čisti dohodek (4-5) 271.874.843.14 31.059.649.19 58.163.644.05 44 .232.700.35 18.940.538.14 24.242.032.75 7. za osebne dohodke 142.565.675.23 15.845.831.50 19.179.1 19.50 18.3 72.865.20 13.528.017.53 16.133.409.70 8. za sklade (skupaj) 129.309.167.91 15.213.817.69 38.985.524.55 25. 859.835.15 5.412.520.61 8.108.623.05 9. 10. izguba za rezervni sklad 15.803.898.75 1.882.782.65 3.246.124.00 2.926. 922.00 1.320.271.50 1.439.426.25 II. za poslov ni sklad 97.771.428.91 11.318.907.54 33.831.121.05 21.0 58.449.15 2.683.865.1 1 4.896.194.30 12. za sklade skupne porabe prosti del 9.125.621.75 1.166.000.00 1.023.000.00 1.023.000.00 814. 000.00 1.034.000.00 13. za sklade skupne porabe stanov, del 6.608.218.50 846.127.50 885.279.50 851.464.00 594.384.0 0 739.002.50 14. povpr. število zaposlenih 774 106 103 105 74 94 15. l\>vprečni neto OD 25.157 23.697 25.468 24.565 25.431 23.956 zap. št. elementi rozi) TRANS: IN ORAD. TOZD VRT. IN IIOR I. lOk NOVO Ml STO K)k C RNOMI1 .1 TOk iribn.h: DSSS 1. 1 'E 1 108.430.552.75 25.622.4(19.01) 100.646.955.80 60.4 02.486.00 45.211.143.60 30.849.982.00 2. materialni stroški 56.519.839.27 11.957.947.62 67.035.930.20 37.9 22.927.80 25.273.173.60 8.945.135.15 3. 13.458.822.(K) 726.958.00 662.619.00 1.088.679.00 957 .327.00 2.174.200.00 4. dohodek (1-2-3) 38.451.891.48 12.937.503.38 32.948.406.60 21.390. 879.20 18.980.643.00 19.730.646.85 5. obveznosti iz dohodka 9.030.706.50 2.780.621.00 15.373.118.00 10. 190.689.95 7.788.047.80 4.040.508.60 6. čisti dohodek (4-5) 29.421.184.98 10.156.882.38 17.575.288.60 II. 200.189.25 1 1.192.595.20 15.690.138.25 7. za osebne dohodke 15.206.964.50 5.571.975.30 12.000.150.50 7.001. 442.00 6.187.052.50 13.539.847.00 8. za sklade (skupaj) 14.214.220.48 4.584.907.08 5.575.138.1(1 4.198. 747.25 5.005.542.70 2.150.291.25 9. 10. izguba za rezervni sklad 1.538.075.50 517.500.00 1.317.936.00 855.635.1 5 759.235.70 11. za poslovni sklad 1 1.243.398.48 3.454.947.08 3.070.1 1 1.10 2.613. 391.10 3.601.044.00 - 12. za sklad skupne porabe prosti del 773.000.00 352.000.00 638.000.00 429.000.00 385.000.00 1. 524.621.75 13. za sklad skupne porabe stanov, del 695.746.50 260.460.00 549.091.00 300.721.00 260.273.00 6 25.669.50 14. povpr. štev. zapo. na kon. mes. 67 32 58 39 35 61 15. povprečni neto OD 27.551 24.436 26.448 23.863 24.672 28.091 Poročilo o poslovanju GG Novo mesto za I. polletje 1984 Zaostanek zaradi hude zime še ni nadoknađen Za poslovanje Gozdnega gospodarstva Novo mesto v 1. polletju 1984 je značilno, da še vedno nismo uspeli nadomestiti izpada v proizvodnji, kije nastal zaradi slabega vremena pozimi. Ta ugotovitev velja za oba sektorja gospodarjenja, še bolj pa za zasebni sektor. Tako znaša skupna proizvodnja lesa v 1. polletju letos 95.312 m\ kar je 89% lanske proizvodnje. V družbenem sektorju je posekanih 67.459 m1 lesa ali 92% glede na lansko leto, v zasebnem sektorju pa odkupljenih in posekanih z lastnimi delavci 27.853 m1 lesa, kar znaša 83% lanske proizvodnje in odkupa. Pri prodaji lesa je zmanjšanje še znatneje kot pri proizvodnji. Tako smo prodali skupno 86.170 m’ lesa, kar je za 17% manj kakor lani. Na družbeni sektor odpade 61.081 m’ prodanega lesa ali 14% manj kot lansko leto, na zasebni sektor pa 25.089 m3 lesa ali 24% manj kot lansko leto. Čeprav so se prodajne cene lesa v obdobju enega leta povečale za 59%, so odkupne cene zaradi zaostanka v preteklih letih še vedno premalo spodbudne za večjo blagovno proizvodnjo v zasebnem sektorju. Dober finančni izid Kljub izpadu v proizvodnji smo ustvarili dober finančni uspeh. Ta uspeh je v prvi vrsti rezultat modernizacije v proizvodnji v preteklih letih in poslovanja z lastnimi sredstvi. V preteklih letih smo namreč predvsem na račun nizkih osebnih dohodkov veliko sredstev vlagali v sklade, tako da nismo v svojem poslovanju odvisni od bančnih posojil, ki so v letošnjem letu izredno draga, saj znaša obrestna mera že 42%, s tendenco še nadaljnjega povečevanja. Predvideno je, da bomo že v prihodnjem letu dosegli realno obrestno mero, ki bo za 1% višja od stopnje inflacije, kar pomeni, da bodo obresti znašale okrog 60% letno. Z omenjeno prodajo lesa in iz dohodka iz drugih dejavnosti, predvsem iz gozdnogojitvene dejavnosti, transporta, gradnje gozdnih cest, drevesničarstva, vrtnarstva in hortikulture in drugih postranskih dejavnosti, smo ustvarili celotni prihodek v višini 780 milijonov din, kar je za 35% več kot lansko leto. Materialni stroški Materialni stroški so se tudi letos povečevali počasneje od celotnega prihodka, kar kaže na večjo ekonomičnost v poslovanju. Materialni stroški znašajo v obračunskem obdobju 326 milijonov din, kar je za 33% več kot v lanskem letu. Njihov porast je za 2% manjši od porasta celotnega prihodka. Amortizacija je dosežena v višini 40 milijonov din ali za 44% več kot lansko leto. Omejeni izpad v proizvodnji in prodaji gozdnih sor-timentov vpliva na manjši porast celotnega prihodka in na manjši porast materialnih stroškov, vendar pa ne vpliva na manjši porast amortizacije. Amortizacija je fiksni strošek in je obračunana v skladu z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev ne glede na to, ali so stroji in naprave izkoriščeni ali niso. Zato se delovne skupnosti morajo zavedati, da je treba nabavljeno opremo čimbolj izkoristiti. Dohodek Dohodek dobimo, da od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in amortizacijo. Ker so materialni stroški počasneje naraščali od celotnega prihodka, je indeks dohodka višji od indeksa delotnega prihodka in znaša 136%, kar pomeni 415 milijonov din. Materialni stroški namreč vplivajo veliko več na dohodek kot pa amortizacija. Obveznosti iz dohodka smo plačali 143 milijonov din ali za 24% več kot lansko leto. Ta indeks je nižji od drugih postavk v obračunu predvsem zato, ker je iz delovne skupnosti skupnih služb vrnjeno tozdom in tokom 10 milijonov din, ker sredstva delovni skupnosti v tem obdobju še niso bila v taki višini potrebna zaradi manjše porabe teh sredstev v 1. polletju za delovno skupnost in zaradi drugih prihodkov, ki jih je imela delovna skupnost skupnih služb v tem obdobju. Če teh sredstev ne bi vrni- (Nadaljevanje na 86. strani) PROIZVODNJA IN ODKUP LESA DO KONCA JULIJA 1984 - ZAOSTANEK V ZASEBNIH GOZDOVIH glav. tehn. goli p ros. skupaj list. les TOZD Novo mesto načrtovano m' 3443 8038 4478 5779 21738 doseženo m' 2268 4668 3194 3236 13366 v< 66 58 71 56 61 TOZD Straža načrtovano m' 9692 9115 3620 4815 27242 doseženo m' 7638 5682 2143 1640 17103 Vi 79 62 59 34 63 TOZD Podturn načrtovano m' 22187 6273 3057 3674 35191 doseženo m' 14641 2514 2533 1373 21061 % 66 40 83 37 60 TOZD Črmošnjice načrtovano m' 9762 9924 4825 2464 26975 doseženo m' 5927 4442 3465 1466 15300 'Z 61 45 72 59 57 TOZD Črnomelj načrtovano m' 4887 5477 6767 4727 21858 doseženo m' 2652 3548 1765 3384 1 1349 % 54 65 26 72 52 TOK Trebnje-družbeni načrtovano m' 500 342 675 314 1831 doseženo m' 488 193 407 214 1302 98 56 60 68 71 Skupaj družbeni gozd. načrtovano m' 50471 39169 23422 21773 134835 doseženo m' 33614 21047 13507 11313 79481 v 67 54 58 52 59 TOK Novo mesto načrtovano m' 7950 13730 5630 8890 36200 doseženo m' 5222 6263 2904 2981 17370 'Z 66 46 52 34 48 TOK Črnomelj načrtovano m' 1035 15235 5890 * 1130 23290 doseženo m' 813 6830 1915 181 9739 '/< 79 45 33 16 42 TOK Trebnje načrtovano m' 1900 3900 1500 3100 10400 doseženo m' 1699 2307 — 899 4905 v, 89 59 — 29 47 Skupaj zaseb. gozd. načrtovano m' 10885 32865 13020 13120 69890 doseženo m' 7734 15400 4819 4061 32014 'Z 71 47 37 31 46 Skupaj GG načrtovano m' 61356 72034 36442 34893 204725 doseženo m' 41348 36447 18326 15374 111495 v 67 51 50 44 54 Gozdnogojitvena dela opravljena do konca julija plan real Pogozdovanje nega Redčenje Os. p., Sp, Ns Ml, Gš, Nsprvo, drugo, poveč Skupaj Š1F naziv 'Z ha 01 TOZD plan 16.65 149.06 245.00 410.71 Novo mesto real 7.61 25.35 120.35 153.31 (/< 45.7 17.0 49.1 37.3 02 TOZD plan 9.22 82.07 286.33 377.62 Straža real 5.12 35.56 98.53 139.21 Vi 55.5 43.3 34.4 36.9 03 TOZD plan 25.50 109.00 53.50 188.00 Podturn real 16.87 50.40 6.50 73.77 c/. 66.2 46.2 12.1 39.2 04 TOZD plan 14.50 72.50 112.50 199.50 Črmošnjice real 7.70 4.00 18.00 29.70 Vi 53.1 5.5 16.0 14.9 05 TOZD plan 28.10 211.55 272.69 512.34 Črnomelj real 10.36 87.20 101.50 199.06 'Z 36.9 41.2 37.2 38.8 13 TOK plan 2.20 31.10 32.00 65.30 Trebnje real 0.00 6.30 7.15 13.45 Vi 0.0 20.3 22.3 20.6 SK SLP plan 96.17 655.28 1002.02 1753.47 real 47.66 208.81 344.88 601.35 Vi 49.6 31.9 34.4 34.3 11 TOK plan 37.30 222.00 206.20 465.50 Novo mesto real 15.94 60.69 80.20 156.83 Vi 42.7 27.3 38.9 33.7 12 TOK plan 41.20 130.30 153.50 325.00 Črnomelj real 16.35 61.18 22.60 100.13 Vi 39.7 46.9 14.7 30.8 13 TOK plan 5.90 121.05 76.00 202.95 Trebnje real 0.00 6.70 32.15 38.85 Vi 0.00 5.5 42.3 19.1 SK ZS plan 84.40 473.35 435.70 993.45 real 32.29 128.57 134.95 295.81 Vi 38.3 27.2 30.9 29.8 SK GG plan 180.57 1128.63 1437.72 2746.92 real 79.95 337.38 479.83 897.16 v, 44.3 29.9 33.4 32.7 AOP (Nadaljevanje s 85. strani) li, bi “bil indeks obveznosti iz dohodka dosežen v višini 132%, kar bi bilo sorazmerno drugim postavkam iz periodičnega obračuna. Manjše obveznosti Cisti dohodek znaša 272 milijonov din ali za 44% več kot lansko leto. Tak indeks je dosežen v glavnem zaradi relativno manjših obveznosti iz dohodka. Iz čistega dohodka poravnavamo osebne dohodke in formiramo sredstva za sklade. Za osebne dohodke smo namenili 143 milijonov din ali 44% več kot lansko leto. Ostanek čistega dohodka pa za sklade, v višini 129 milijonov din ali za 43% več kot lansko leto. Poprečni osebni dohodek je dosežen v višini 25.157 din ali za 61% več kot lansko leto. Visok porast neto osebnih dohodkov je rezultat nizke osnove v lanskem letu. Upoštevati moramo dejstvo, da so v letu 1983 osebni dohodki bili v prvi polovici leta zamrznjeni, tako da smo šele v drugem polletju nekoliko povišali osebne dohodke. Če primerjamo letošnji povprečni osebni dohodek s celoletnim lanskim povprečnim osebnim dohodkom potem je letošnji povprečni osebni dohodek višji za 29%. Rezultate posameznih tozdov, in tokov nimamo namena na tem mestu posebej razlagati. Pripomnimo lahko le to, da je izpad v proizvodnji povzročil večje finančne težave v zasebnem kot v družbenem sektorju. To velja predvsem za tok Novo mesto in tok Črnomelj, medtem ko je pri toku Trebnje izpad pri odkupu nadomestila večja proizvodnja v družbenem sektorju. 5 £ TEDEN £ TURIZMA NA £ DOLENJSKEM * £ V soboto, 1. septem-* bra, se bo zopet pričel že £ tradicionalni teden turi-£ zma v Novem mestu. Vr-? stile se bodo zanimive t kulturne, kulinarične in ' športne prireditve, odpr-t tih pa bo tudi več razstav. 5 Za nas posebno zanimi-£ va razstava GOZD — BOGE — CVETJE bo na £ Osnovni šoli Grm odprta £ 8. in 9. septembra. £ Vabljeni! ■\%\%%\\\\\\\%%\\%\\ Vsekakor se bo potrebno do konca leta še močno potruditi, da bomo izpolnili letni načrt proizvodnje in nadomestili S 1. julijem 1983 seje pričel uporabljati nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je prinesel nekaj novosti. Naši delovni invalidi neposredno občutijo najbolj spremembe pri novi definiciji invalidnosti in pri novem načinu izračunavanja nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Pri teh novostih se pojavlja mnogo nezadovoljstva in iskanja dodatnih pojasnil, za- primanjkljaj, ki je nastal pozimi. Vodja lin. rač. službe: MILAN DRAGIŠ1Č, dipl. oec. to je potrebno novosti nekoliko obrazložiti. Osnovno je, da vemo, da so delovni invalidi vsi tisti delavci, ki so bili ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. Ni pomemben vzrok nastanka invalidnosti (nesreča pri ali izven dela, bolezen ali poklicno obolenje), le kriteriji za pridobitev te pravice so pri obolenjih in poškodbah izven dela nekoliko ostrejši, nadomestila zaradi manjšega ose- bnega dohodka pa so za vse določena na enak način. Nova določila o invalidnosti: Po stari zakonodaji je bila invalidnost lil. kategorije priznana vsakemu delavcu, ki zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel več opravljati svojih oziroma del in nalog, na katere je bil razporejen (npr. sekač), ne glede katera delaje po nastanku invalidnosti opravljal (npr. gojenje gozdov, vzdrževanje cest). Sedaj pa je invalid 111. kategorije samo tisti delavec, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more opravljati niti svojega dela (se-čka) niti nobenega drugega dela, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim izkušnjam. Vemo pa, da zahtevamo za opravljanje del in nalog pri sečnji in tudi pri gojenju gozdov isto strokovno usposobljenost, zato sekač, ki glede na zdravje še lahko dela pri gojenju, ni invalid 111. kategorije, ima priznano le „spremenjeno delovno zmožnost”, s katero pa ni povezano prejemanje nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Delovna organizacija je pristojna, da v svojih samoupravnih aktih določi, ali bo takemu delavcu s spremenjeno delovno zmožnostjo iz svojih sredstev izplačevala razliko med osebnim dohodkom sekača in gojitelja ali pa ne. Za primerjavo naj navedem, da bi bil invalid 111. kategorije tisti sekač, za katerega bi invalidska komisija podala mnenje, da je zmožen samo še za dela, ki zahtevajo nižjo strokovno usposobljenost, kot jo že ima (npr. vzdrževanje cest). Vse navedeno velja za delavce, ki so vložili zahtevo za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri pristojni skupnosti v Novem mestu po 30. juniju 1983. Vsi tisti invalidi lil. kategorije, ki so to pravico uveljavili oziroma vložili zahtevek zanjo pred 30. junijem 1983, pa invalidnost ter z njo povezano nadomestilo ohranjajo še naprej. Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu (Velja le za invalide III. kategorije, ki prejemajo nadomestilo iz sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in ne za delavce s Teh dveh so sedaj veseli pri vsaki hiši, ker vozita težko pričakovana drva. (Foto: J. P.) Novosti v izračunavanju nadomestil Nova določila o invalidnosti ter nov način izračunavanja nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu Po šestletnem rednem obratovanju je bil obtesovalni stroj znamke Lindner v tesalnici v Straži potreben temeljitega popravila. Po izvršeni obnovi marca letos stroj spet redno obratuje. Občasno preneha le zaradi pomanjkanja primerne drobne oblovine iglavcev. Stroj vodi Anton Košir. (Foto in tekst: inž. .Jože Kure) spremenjeno delovno zmožnostjo, katerim bo razliko izplačevala delovna organizacija iz svojih sredstev). Po zaključnem računu za leto 1983 so invalidi III. kategorije prejeli sklepe od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o dokončni odmeri nadomestila za leto 1983 in sklepe o višini akontacije razlike za leto 1984. Dokončna odmera nadomestila za leto 1983: Pri ugotavljanju dejanske višine nadomestila se je od osebnega dohodka za povprečne delovne uspehe na svojem delu oziroma delu pred nastankom invalidnosti (višina OD v letu 1983) odštel osebni dohodek za povprečne delovne uspehe na drugem ustrezne delu. Pri obeh se upošteva tudi minulo delo (odstotek na delovno dobo). Primer: — invalid bi v letu 1983 sprejel za povprečne delovne uspehe, če bi še delal kot sekač, 20.949 din, — v letu 1983 je 60% delovnega časa delal pri vzdrževanju gozdnih cest in 40% delovnega časa pri gojenju gozdov, za kar bi ob povprečnih delovnih uspehih prejel 14.795, — višina nadomestila je torej: 20.949 — 14.795 6.154 din. Ker pa je delavec pri opravljanju drugega ustreznega dela pri gojenju gozdov in pri vzdrževanju gozdnih cest prejel 15.410 din, to pomeni daje za 4,1% presegel normo. Zato se mu nadomestilo zveča za 4,1% (252,30_ din) in znaša 6.406,30 din. Če pa bi prejel nižji osebni dohodek od 14.795 din, bi to pomenilo,da ni dosegal norme in bi se mu nadomestilo v višini 6.154 din zmanjšalo za ustrezen odstotek. Veliko invalidov je za leto 1983 prejelo preplačilo nadomestila, zato sedaj nekaj časa ne dobivajo nadomestila oziroma prejemajo ustrezno znižamo nadomestilo. Vzroka za preplačilo sta lahko dva: — da delavec ni dosegal norme oziroma povprečnih delovnih uspehov, — da je delal več v gojenju gozdov in manj pri vzdrževanju gozdnih cest, kakor je bilo predvideno pri izplačevanju akontacije, in zato prejemal nižji osebni dohodek. Akontacija razlike za leto 1984 Pri izračunu akontacije za leto 1984 se že upoštevajo novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina akontacije nadomestila se izračuna tako, da se od dejanskega osebnega dohodka, ki ga je prejel delovni invalid v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, odšteje osebni dohodek delovnega invalida v letu 1983. To razliko sedaj invalid prejema kot akontacijo, po zaključnem računu za leto 1984 pa se mu bo nadomestilo znižalo oziroma bo moral vrniti preplačane zneske, če ne bo dosegel normalnih (100%) delovnih učinkov na ustreznem delu. Primer: delavec je postal invalid III. kategorije maja 1977 in od takrat dalje ne opravlja več del v sečnji, ampak pri gojenju gozdov. Osnova za izračun nadomestila je njegov dejanski osebni dohodek v letu 1976 ) npr. 4.000 din). Ta znesek se pomnoži z indeksom 507 (ker so se osebni dohodki v naši delovni organizaciji povečali v letih od 1976 do 1983 za 407%). Od dobljenega zneska 20.280 din odštejemo osebni dohodek invalida za normalne delovne rezultate v letu 1983 (npr. 14.000 din) ter dobimo višino pripadajočega nadomestila 6.280 din. To nadomestilo sedaj delavec prejema mesečno vse leto 1984, po zaključnem računu pa bi moral za vsak posamezni mesec vrniti 628 din, če npr. za 10% ne bi dosegel norme. Tudi pri akontaciji nadomestil je prišlo pri nekaterih invalidih do preplačila. Vzroki so naslednji: V juliju so pričeli naši revirni gozdarji z rednim od-kazilom. Letos bo za sečnjo 1985 odkazano v treh revirjih g. g. enote Poljane 24.000 m' iglavcev in 15.000 m’ listavcev, skupaj 39.000 m’, v manjših parcelah g. g. enote Straža Toplice pa 1.100 m'. Odkazovalci tarnajo, da je zelo težko od-kazati predvideno količino. Tudi povprečni premer dreves se je močno zmanjšal. Minili so časi, koje bilo možno v Rogu odkazati v enem dnevu 800 ali celo 1000 m’. Upokojitve delavcev: 26. junija 1984 Dragutin Milankovič, roj. 24. aprila 1926, cestar in gojitelj, nekdanji sekač iz delavskega doma; 27. junija 1984 Ljubica Matijevič, roj. 8. septembra 1927, delavka v gojenju iz Podstenic; 30. junija 1984 Valent Filipovič, roj. 20. septembra 1933, cestar in gojitelj, nekdanji sekač iz Meniške vasi; 7. julija 1984 Stipe Matijevič, roj. 4. januarja 1927, voznik pri spravilu lesa iz Podstenic. Vsi so bili upokojeni invalidsko z daljšo delovno dobo pri nas. Na lastno željo je 5. julija 1984 prekinil delovno razmerje po krajši zaposlitvi pri nas Vjekoslav Butkovič, roj. 28. — akontacijo do maja 1984 so prejemali po načinu izračuna iz starega zakona, nov izračun pa je zanje manj ugoden, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zahtevala od vsakega invalida podatke o osebnem dohodku, ki ga je invalid prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, ni pa se upoštevalo dejstva, da so nekateri invalidi že v tem koledarskem letu pred nastankom invalidnosti opravljali druga ustrezna dela in ne več svojega dela, zaradi tega bomo za vse invalide še enkrat preverili, če je prišlo pri njih do navedenega nesporazuma in nekateri bodo nato prejeli nove odločbe, — delavec je v letu pred nastankom invalidnosti delal kot sekač in kot gojitelj (ne samo kot sekač) in ima sedaj manjšo osnovo za izračun nadomestila (velja za TOK). SONJA LIČEN TESARI marca 1962, voznik pri spravilu lesa iz Pogorelca. Za določen čas, 6 mesecev, in poizkusno dobo 3 mesece je bil 3. avgusta 1984 sprejet v delovno razmerje Padjan Mit-hed, roj. L maja 1962, voznik pri spravilu lesa. Delal bo skupaj s Safetom Murtičem iz Pogorelca. Šolanje za kvalificirano kuharico je končala naša štipendistka Jožica Erjavec iz Sel in se s L avgustom zaposlila v naši menzi. Zamenjala bo eno od kuharic, ki odhaja v pokoj, trenutno pa nadomešča delavke na dopustu. Najprej bo opravila šestmesečni pripravniški staž. Na oglasni deski smo objavili interni razpis za sprejem novih delavcev — sekačev. Takoj bi vzeli 6 delavcev. Zaželje-ni so mlajši delavci z odsluženim vojaškim rokom iz okolice našega tozda. Vsi, ki nimajo izpita za delo z motorno žago, bodo morali napraviti tečaj. Do pričetka tečaja jih bomo razporedili na druga dela. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. j c 1 g 1»!«. 13 ? 1 '( Pl :j l S NOVICE IZ PODTURNA NOVICE TOK Gozdarstvo Trebnje — V prvi polovici leta je doseženih 50% načrtovanega celotnega dohodka. V družbenih gozdovih je plan izkoriščanja dosežen 62-odstotno, v zasebnih pa je pridobljenega le 39 odstotkov v letu 1984 načrtovanega lesa. — Letos so se v toku zaposlili na novo trije delavci, zaradi česar je povečanje denarja, izplačanega za osebne dohodke, nad povprečnim v GG kar za 49 odstotkov. — Letos bodo delavci toka posekali približno 4000 m’ lesa v zasebnih gozdovih. Do konca junija so posekali 850 m1. — Žaga dobro obratuje. Oddali so že 1400 m1 lesa, kar je 70 odstotkov načrtovanega. — Od 12 deževnih dni, ki jih je treba nadomestiti, so jih 5 že nadomestili. Delali bodo še v soboto, 18. avgusta, 15. in 29. septembra, 27. oktobra, 17. in 24. novembra in 22. decembra. Vsi delavci so s takim predlogom soglašali. — Na območju toka gradijo dve cesti: Sela Sumberk — Hrastov dol in Čatež — Bajturn. — Na sestanku delavcev toka so 28. julija sklenili tudi, da bodo pozornejši do tistih, ki so v bolniškem staležu, da bi preprečili zlorabe. GG Novo mesto — Na seji strokovnega sveta GG so člani razpravljali o predlogu zakona o gozdovih. Izražena je bila misel, da predlog nejasno govori o ustvarjanju in delitvi skupnega prihodka. Zakon bo predvidoma sprejet v skupščini SRS 24. oktobra letos. — Ugotovljeno je bilo, da je dober rezultat v prvem polletju v precejšnji meri posledica povečanih cen, da pa so odkupne cene še premalo stimulativne. — Treba bo spremeniti cene gozdnogojitvenih del. — S prvim julijem je povečana vrednost točke za obračun OD za 20%, v skladu z družbenim dogovorom in uspehom poslovanja pa je možno razdeliti še enomesečni povprečni OD. — Razlika v OD med industrijo in gozdarstvom je pre- majhna, zaradi česar imamo težave pri pridobivanju novih delavcev. — Težave bodo pri uresničevanju načrtovanih gozdnogojitvenih del v zasebnih gozdovih. Toda —je bilo poudarjeno — načrt, ki smo ga samoupravno sprejeli, moramo do konca leta izpolniti. Pri tem moramo upoštevati nekatera dejstva, kot npr. to, daje profil delavca gojitelja glede izobraževanja zapostavljen in daje težko dosegati normative. (Komisija za gojenje gozdov pri poslovnem združenju GG Slovenije, v kateri sodeluje tudi inž. S. Žunič, sije na zadnji seji zadala nalogo, da revidira veljavne pravilnike in normative za gojenje.) Obrazložitev k dnevnemu redu: K 1. točki: Volitve v samoupravne organe so za nami in tako je potrebno konstituirati delavski svet. Na seji bomo izvolili predsednika delavskega sveta DO in njegovega namestnika. Kandidat za predsednika DS je Mirko Bajt, za namestnika pa Jože Kos. Konferenca OOZS Gozdnega gospodarstva Novo mesto je predlagala za predsednika Mirka Bajta, Gozdarstvo Novo mesto, za njegovega namestnika pa Jožeta Kosa, kmeta, tok Gozdarstvo Novo mesto, in zaprosila vse lO OOZS TOZD, TOK in DSSS, da razpravljajo o predlaganih kandidatih ter podajo svoje pismeno soglasje. K 2. točki: Delavski svet je na zadnji seji 28. maja 1984 sprejel naslednje sklepe: — Pripravljen bo poseben pravilnik glede nabave službenih oblek za gozdarsko tehnično osebje. TOK Gozdarstvo Novo mesto — Za cesto v Drganjih selih bodo prispevali tok Novo mesto 400, tozd Straža 400, tozd Transport in gradnje pa 200 tisoč dinarjev. — 17. julija je pred izpitno komisijo pri GG Novo mesto uspešno opravil strokovni izpit gozdarski inženir Viljem Turk (r. 1958), kije zaposlen v tozdu Gozdarstvo Novo mesto. Kot obvezni pisni izdelek je predložil gozdnogospodarski načrt za ^gospodarsko enoto Radoha. Čestitamo! — potrdil je zapisnik zadnje seje, — potrdil je periodični obračun GG Novo mesto za prvo trimesečje 1984, — sprejel informacijo o poteku javnih razprav o spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov, — sprejel osnutek sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju z Novolesom in ga dal v javno razpravo, — sprejel pravilnik o poslovanju odpremnih skladišč, — sprejel pravilnik o dodeljevanju priznanj Gozdnega gospodarstva Novo mesto, sklenil, da se za najboljšo TO proglasi TOZD Gozdarstvo Straža, TOZD Gozdarstvo Novo mesto pa podeli plaketo za najboljšo TO v letu 1982, — da ne pristopi k družbenemu dogovoru za nabavo vozila Magirus RW- 2, — sprejel sporazum o skladu za razvoj tekmovalnega kolesarstva na Dolenjskem in odobril pomoč rokometnemu klubu Novo mesto, — odobril prispevek za vzdrževanje spomenikov na Rogu, — ugotovil, da so delavski sveti TO s sedežem v občini Novo mesto sprejeli sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto za obdobje 1981-1985 (aneks št. 1), — imenoval projektno skupino, — posredovani so bili odgovori na postavljena delegatska vprašanja, — sprejel sporazum o spremembi cen za hlode za žaganje, za furnir in luščenje in za celulozni les ter ostale akte s področja cen, — odobril potrebna finančna sredstva za nakup parcel, — razpravljal o pobudi za nakup uniform za tehnično osebje in o nabavi varnostnih sredstev. K 4. točki: Ob času priprave gradiva za sejo nam še niso znani rezultati gospodarjenja v L polletju 1984, do seje pa bodo temeljne organizacije DSSS gradivo vsekakor prejele, tako da bo o njem možno odločati. Na seji bo treba ugotoviti, ali so bile k gradivu oziroma v zvezi z gospodarjenjem dane kakšne pripombe, ki bi jih moral razrešiti oziroma uskladiti delavski svet. K 5. točki: Fotokopijo samoupravnega sporazuma prilagamo in predlagamo, da o njem razpravljate na svojih delavskih svetih ter pooblastite delegate za glasovanje. Za podpisnika samoupravnega sporazuma se predlaga direktorja DO. K 6. točki: O vsebini samoupravnega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju je tekla razprava na posvetu sekretarjev OO ZK TO in DSSS 9. 7. 1984 in na seji strokovnega sveta 17. 7. 1984, sicer pa je sporazum v javni razpravi od 28. 5. 1984 dalje. Na obeh sejah je bila podana ocena, da s sporazumom izkazujemo pripravljensot za razreševanje sicer zelo dobrih poslovnih odnosov med obema DO. Sporazum se sprejema na delavskih svetih TO in DSSS ob sprejemanju periodičnega obračuna. Za podpisnika sporazuma se predlaga direktorja DO. Območna vodna skupnost Dolenjske je poslala vsem ustanoviteljem v sprejem in pod- IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Dnevni red 1. seje novo izvoljenega delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto v sredo, 15. avgusta 1984: 1. konstituiranje delavskega sveta DO, 2. pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, 3. delegatska vprašanja, 4. razprava in sklepanje o periodičnem obračunu, 5. sprejem samoupravnega sporazuma o postavitvi, ureditvi, varstvu in vzdrževanju spominskega obeležja, parka padlih borcev V. SPB I. dolenjskega bataljona in krajanom v Cešči vasi, 6. ugotovitev, ali so delavski sveti temeljnih organizacij in DSSS sprejeli: — samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju (Gozdno gospodarstvo — Novoles), — samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti Dolenjske, — družbeni dogovor in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z zaščito pred škodami od in na divjadi, — predlog za združevanje sredstev za razširitev poslovnih prostorov Agroservisa, 7. imenovanje člana delavskega sveta DO v razpisno komisijo, 8. zemljiškonjižne zadeve, 9. odgovori na delegatska vprašanja. pis samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti Dolenjske. Kratek povzetek sporazuma: V območno vodno skupnost Dolenjske se uporabniki združujejo z namenom organiziranega, trajnega in rednega zadovoljevanja potreb po vodi in stori- tvah v zvezi z vodo. 5. člen opredeljuje dejavnosti posebnega družbenega pomena: obramba pred poplavami in erozijo, spremljanje stanja vodnega režima, usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacij vodotokov. Vsak poseg v vodni režim naj bi se opravil tako, da se praviloma ne prizadene, temveč po možnosti še izboljša človekovo naravno okolje, skupnost pa si bo prizadevala povečati varnost življenja ljudi in premoženja pred škodljivim delovanjem poplavnih voda Skupnost bo delovala tako, da se obogatijo zaloge vode in izdatnost podtalnice, sodelovala bo pri uvajanju proizvodnih procesov, ki bodo zagotavljali zmanjšanje onesnaženja odpadnih voda, pri gradnji čistilnih naprav ipd. V nadaljevanju je govora o samoupravni organiziranosti (taje podobna kot v vsaki drugi samoupravni interesni skupnosti), delegiranju delegatov in postopku sporazumevanja. Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo tozdi s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno bortno ali drugo gospodarsko dejavnost, v obliki povračila za vodo. Zveza lovskih družin Novo mesto je poslala tozdom Gozdarstvo Novo mesto, Straža, Podturn, Črmošnjice in toku Gozdarstvo Novo mesto v sprejem družbeni dogovor in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obvezno- stih v zvezi z zaščito pred škodami od in na divjadi. V obeh aktih gre predvsem za ustaljena določila in formalnosti, ki jih že vsebujeta zakon o gozdovih in zakon o varstvu, malnosti, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Obveze gozdnega gospodarstva so določene z 8. členom dogovora: obnavljanje pomembnih grmovnih in drevesnih vrst za življenje divjadi, za potrebe divjadi, izločitev določenih gozdnih površin in gospodarjenja, pri gradnji prometnic v gozdu in spravilu lesa upoštevati življenjski prostor divjadi, plan zimske sečnje v okviru možnosti prilagajati potrebam divjadi, sodelovanje z lovskimi organizacijami pri odločitvah o lokaciji gradnje lovsko- tehničnih objektov in krmišč. Lovske organizacije se obvezujejo, da bodo uravnavale številčnost, starostno in spolno strukturo ter zastopanost posameznih vrst divjadi. Samoupravni sporazum opredeljuje obvezo lovske družine, da priskrbi lastniku zemljišča, na katerem je lovišče, ustrezna zaščitna sredstva za preprečevanje škode od divjadi. Lastnik pa je dolžan s temi sredstvi in po navodilih lovske družine zavarovati svoje zcm- • l j išče. V nadaljevanju je določen postopek za povrnitev škode. Navedenim TO predlagamo sprejem obeh aktov, za podpisnika pa se določi direktorja DO Skupščina SIS za gozdarstvo je akte sprejela na seji dne 27. junija 1984. Tozd Agroservis kmetijske zadruge Krka je dostavil predlog za združevanje sredstev. Strokovni svet gozdnega gospodarstva je na seji 26. 6. 1984 podal mnenje, da pristopimo, zaradi zglednega sodelovanja in velikega števila popravil naših vozil v Agroservi-su, k združevanju sredstev. Razdelilnik po TO: TOZD Gozdarstvo Novo mesto 25.000 din Straža 250.000 din Podturn 250.000 din TOZD Transport in gradnje 250.000 din TOK Gozdarstvao Novo mesto 200.000 din skupaj: 1,200.000 din K 7. točki: 15. novembra 1984 poteče mandat direktorju DO. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti je potrebno začeti s postopkom za razpis najmanj 3 mesece pred iztekom mandata. Razpisna komisija je tričlanska, enega člana imenuje delavski svet DO, predlagamo, da je to dipl. inž. Ludvik Starič K 8. točki: Delavski svet tozda Gozdarstvo Podturn je na seji 1 L 7. 1984 na prošnjo Zdenka Jordana, Suhor 3, ki je zaprosil za odprodajo parcele št. 2935/8 k. o. Podturn, travnik, zaradi zidave stanovanjske hiše, po lokacijski dokumentaciji št. 424/82, sprejel sklep: Parcelna št. 2935/8 k. o. Podturn, travnik v izmeri 339 m2, v upravljanju gozdnega gospodarstva Novo mesto, se zaradi predvidene zazidave odstopi stavbno-zemljiški skupnosti Novo mesto. Prosilec Zdenko Jordan naj postopek o odkupu tega zemljišča uredi s to skupnostjo. Tozd Gozdarstvo Podturn predlaga odkup zasebnih zemljišč v izmeri 8.1636 ha v enoti Poljane za kupnino v znesku 1,321.274 din. Tozd Gozdarstvo Črmošnjice predlaga odkup parcele 4349/27 k. o. Črmošnjice v izmeri 1.7400 ha za kupnino v znesku 522.374 din v enoti Črmošnjice. Oba gozdna kompleksa sta last Bena in Berte Kop, Občice 1, kiju želita prodati gozdnemu gospodarstvu Novo mesto, ker se nahajata v kompleksu SLP gozdov GGE Poljane in Črmošnjice. Tozd Gozdarstvo Črnomelj predlaga zamenjavo gozdnih parcel s Francem Plevnikom iz Črnomlja, s tem da je parcela SLP ocenjena na 105.497 din, zasebna parcela pa na 86.960 din. Razliko 18.537 din doplača Franc Plevnik. S to zamenjavo bi zaokrožili kompleks družbenih gozdov. Delavski sveti tozda_ Podturn, Črmošnjice in Črnomelj so sprejeli sklepe o prodaji oz. zamenjavi teh parcel. K 9. točki: Odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje tozda Tran- sport in gradnje bo delegat tozda Gozdarstvo Novo mesto posredoval na seji. S Opravičilo S £ bralcem! £ i • e V prejšnji številki smo v • S članku „Gozdarji so se spet $ • pomenili” zagrešili napako, J • ki jo s tem popravljamo. V • • podnaslovih članka in v pod- • J pišu fotografije Alojza Bob- J • narja napačno omenjamo • S kot kraj tekmovanja Raden- £ J ce, čeprav je iz članka pra- J • vilno razvidno, da je bilo • S tekmovanje v Moravcih. • • Uredništvo J : : DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. - Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto. Predsedniki in namestniki DS tozdov in tokov Pretekli mesec so bili izvoljeni v vseh temeljnih organizacijah novi predsedniki in namestniki obratnih delavskih svetov in skupščin pri obratih za kooperacijo: TOZD Gozdarstvo Novo mesto: predsednik ODS Jure Krampelj, namestnik — TOZD Gozdarstvo Straža: predsednik ODS Jože Kastelic, namestnik Marjan Bartolj TOZD Gozdarstvo Podturn: predsednik ODS Jože Avguštin, namestnik Dušan Stojič TOZD Gozdarstvo Črmošnjice: predsednik ODS Ivan Plut, namestnik Anton Tesari TOZD Gozdarstvo Črnomelj: predsednik ODS Franc Janež, namestnik Jože Vajs l'OK Gozdarstvo Novo mesto: predsednik skupščine Franc Kupm, namestnik Bogdan Zupančič, predsednik ODS Uroš Kastelic, namestnik Pavle Želran JOK Gozdarstvo Črnomelj: predsednik skupščine Rajko Štefanič, namestnik Jože Šprajcar, predsednik ODS Jože Vidmar, namestnik Darko Molek J OK Gozdarstvo Trebnje: predsednik skupščine Anton Kastelic, namestnik Anton Skol, predsednik ODS Alojz Plaveč, namestnik — TOZD Transport in gradnje: predsednik ODS Jože Berus, namestnik Niko Avsenik O I ZD Vrntarstvo in hortikultura: predsednik ODS Alojz Serini, namestnik Jože Bojane DSSS: predsednik Vera Mazovec, namestnik Janez Sašek Upravnik doma Lojze Kovačič pred napol podrtim zidom, za katerim bo verjetno že drugo leto parkirni prostor za naše avtomobile. Kuretovi so bili tudi letos popolni na morju. Za nekaj dni je spustil z rok volan svojega tovornjaka tudi Franci Bradač. Dopust ob morju v Novigradu v besedi in sliki Balinanje s plastičnimi krogci je priljubljeno razvedrilo. Lado Turk je tudi na morju želel biti na tekočem z novicami. Urejena plaža, dostop do morja in tuši, to so vidne pridobitve zadnjih let. (Foto •redajanje soncu pri igri s kartami. SLAVKO KLANČIČAR)