O, le še deset minut!
Cesarjevič Ludovik Napoleon je padel v vojskil v južni Afriki. Ravno predno so ga Culukalri napadli, ga je neki visji častnik svaril, da naj se umakne, naj beži, ker je nevarnost. Cesarjevič odgovori: »0, le še deset minut ostanimo tukaj, da popijemo svojo kavo!*
Ni pa še minulo deset minut, ko jih sovražna tolpa napade; nekaj se jih je rešilo, cesarjeviča pa prebodejo sovražne suliee. Mater njegovo je ta nagla smrt tako zelo užalostila, da je same žalosti prižla ob pamet. Vedno je ponavljala: »To je bila njegova velika napaka od otročjih let. Nikoli ni hotel ob določenem času iti zvečer v posleljo, zjutraj pa ne iz postelje.* VTselej je prosil in se dobrikal: »0, le še deset minut!« In če je bil tako zaspan, da ni mogel govoriti, vzdignil je svoji ročici in razklenil deset prstov, češ da še deset minut. si želi namečka.« — Samoglavnost in nepokorSčina jih je že brez števila pogreznila v nesreč-o, glej, da še tebe ne bo!