(Priloga k „Soči“)
Glasilo c. kr. kmetjiskep društva v Gorici.
Ureduje: Viljem Dominko.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. SO kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne v ačajo.
Št. 7.	V Gorici 28. julija 1893.	Leto XII.
Komisijsko poročilo
v pokušnji vin v Dornbergu
dne 7. maja 1893.
Komisijo za pokušnjo vin so sestavljali gospodje dr. Mihael vitez Hentschel kot predsednik, Viljem Dominko, France pl. Gi-roncoli, France Žepič, Josip Rubbia, Ignacij Kersevani, potem zastopnika dornberško občine župan Josip Šinigoj in France Berce in zastopnika vinarskega in sadjarskega društva Ferdinand Perozzi in Josip Šinigoj.
Razstavljenih je bilo 41 pokušenj vina ; z ozirom na prejete številke so se razdelila v 3 razrede.
V I. razred so se postavila tista vina, katera so prejela številko 10 in pa odlikovanje z jedno, dvema in tremi zvezdami; v II. razred vina s številko 10 pa brez zvezd in v III. razred vina s številko 9.
Pokušnja kakor tudi razredba ste se vršili letos strože kakor po navadi in to vsled posebnega naročila c. kr. kmetijskega društva in pa z ozirom na napredke, ki so jih naredili vinorejci, od kar obstoji vinarsko društvo.
Razvrstitev odlikovanih vin.
£ nd O) O C3 S3	Razred	Ime in priimek pridelovalca •		Kake vrste vino	Leto trgatve
1	B*s | Josip Vodopivec h. st		139	Rulandec	1892
2	z\ez- | •■amil "	Josip Šinigoj	„	100	Riesling	»
				Zbrano grozdje	
3		Andrej Gergolet		belo navadno	
4		Ivan Bizjak		»	n	»
5	i	Josip Šinigoj	„	147	Riesling	>
G	zvez- : duma	Vincencij Šinigoj „	140	belo navadno	>
7		Josip Mrevlje	„	50	či no, Barzamin	
8		Josip Berce	,	169	črno mešano	»
9		Josip Mrevlje		belo navadno	»i
10	I 8 1	Josip Šinigoj	„	147	Riesling	„
11	zvez- do	Andrej Kavčič	„	296	belo navadno	p
12		Evgenij Selva		Riesling	n
13		Josip Vodopivec 8	139	belo navadno	>
14		Josip Šinigoj	„	100	* »	
15	n	Josip Mrevlje	s	16	n	»	n
16		France Berce	„	169	Riesling	n
17		Ivan Bizjak		modra Frankinja	1891
18		Evgenij Selva		Malvazija	1892
19		Ivan Drufa		črno navadno	
20		Ivan Bizjak			1)
21		Andrej Šinigoj	„	148	belo navadno	n
22		Andrej Kavčič	„	296	n	n	n
23		France Berce	„	169	»	n	
24		Ivan Kralj	„	93	Riesling	n
V obče so bila razstavljena vina, bela in črna, vsa dobra in mnogo jih je bilo prav izbornih, kar nam dokazuje uže to, da je komisija izmed 41 uzorci od ličila jih 24 in da je večji del drugih pri razvrstitvi prejel številki 7 in 8.
Prav izvrstna sta pa bila Rulandec štv. 14 Josipa Vodopivca hiš. štv. 139, katerega je komisija posebno pohvalila in pa Riesling štv. 4 Josipa Šinigoja.
Med črnimi vini sta se odlikovali pokušnji štv. 34 in 16 Franceta Berce-ta in Josipa Šinigoja.
Uzorec štv. 35 vina iz posušenega grozdja se pri razredbi ni vzel v poštev, ker je bil slabega okusa in se ni mogel vštevati med fina vina.
Enako se nista razredila uzorca štv. 25 in 22, prvi ne, ker je močno dišal po rumu, drugi pa, ker je vlekel na cik.
Po končani pokušnji je predsednik zahvalil deležnike na njih trudu in ust rajnem prizadevanji na potu napredka; pohvalil pa je tudi dorn-berške vinorejce, da z veliko marljivostjo nasajajo trte najboljših vrst in tekmujejo med seboj v napravljanji dobrih viti, kar se jim sicer uže zdaj dobro izplačuje, ker prodajajo svoj pridelek po znamenitih cenah.
Žalibog, pogrešajo še veduo zaželjeno društveno klet, za katero prosijo uže toliko let.
»Domači trtorejci“, pravi govornik,„ vedč prav dobro, koliko rodč različne trte plemenitih vrst in prepričani so, da bi si z na-sajevanjem takih trt, zagotovili lepe dohodke; toda, kaj pomaga pridelovati izvrstnih vin, ko sila veleva, da se morajo uže v letu trgatve oddati, ker bi se sicer v obstoječih slabih kleteh lahko pokvarila. Vse drugače bi bilo, ako bi imeli dobro klet, kder bi vina lahko pravilno vrela in dozorevala pri vedno enaki toplini 8° R ter postajala v naslednjih letih popolna, izvrstna.
Društvu manjka potrebnih sredstev za ta namen (kakih 4000 gld.) Zato pa si bo komisija vštevala v dolžnost, da bo podpirala dotične, c. kr. kmetijskemu društvu podane prošnje v dosego državne podpore.
Predsednik čestita dornberški občini, njenemu vinarskemu društvu in društvenemu predsedniku g. Ferdinandu Perozzi-ju zaradi prelepih dosedanjih uspehov.
G. Perozzi se je v daljšem govoru zahvalil na laskavem priznanji, priporočivši se ob enem uadaljni dobrohotnosti c. kr. kmetijskega društva.
Predsednik se je z otožnimi izrazi spominjal prerano umrlega g. Josipa Stiegler-ja, kateri jo skozi mnogo let sodeloval pri enakih vinskih pokušnjah in kateremu je v najlepši moški dobi neusmiljena smrt pretrgala nit poštenega, razumnega in marljivega življenja.
Gosp. Viljem Dominko je predlagal, naj bi se pri bodočih pokušnjah dovolil tistim društvenim zastopnikom v komisiji, kateri so ob enem razstavljavci, samo posvetovalen in ne tudi odločilen glas. Za to se bo brigati prihodujim komisijam.
Letos ni bilo možno, obiskovati kleti raznih posestnikov, društveni vinograd in drevesnico, ker je bilo preslabo vreme.
Predsednik je sklenil sejo s trikratnim „Živio“ presv. cesarju Francu Josipu I, ki se je navdušeno ponavljalo med zbranimi udi.
V Gorici dne 6. junija 1893.
Predsednik:
Dr. pl. HENTSCHEL.
Odstavljanje žrebet in telet.
Važna naloga živinorejca je, odstaviti mladiča tako, da pri prehodu z mleka na drugo krmo, le malo občuti in ne zaostaja potem v razvoju. Kakor so že dovoljno pokazalo skušnje, zamoremo mladiču z nepravilnim odstavljanjem škodovati in celč tako, da ostanejo nasledki za vselej.
Nikdar ne odstavimo mladiča kar naenkrat, če ga nismo že poprej na to zadostno pripravili. Mladiča pa pripravljajmo na ta-le način :
Kadar še sesa, vadimo ga, da se poloti razen mleka tudi drugih močnatih pijač (kakor posnetega mleka, ovsene moke, lanene moke ali krušne omake) in trde krme (dobrega iu drobnega sena, dobre trave, korenja, repe, raztrganega ovsa i. t. d.)
Ločimo ga večkrat od matere in proti koncu, ko ga mislimo
popolnem odstaviti, pripustimo ga samo še enkrat ali dvakrat na dan k starki.
Sploh se naučimo odstavljati mladiča najlažej, ako opazujemo živali v naravi. Poglejmo proste živali ; opazili bomo, kako se večkrat in tudi kolikor stareji postajajo mladiči, po več časa ločijo od mladiča.
Prav v onem razmerju toraj, kolikor več trde krme mladič lahko použije in probavi, odtegne se mu starka z mlekom ali podaljša dobo od sesanja do druzega, Tako privadi divje živeča starka svojega mladiča, da si prične tolažiti lakoto s travo in zelišči in žejo z vodo, in prav tako ustavi si starka polagoma izločevanje mleka.
Pozabiti ne smemo nikdar, da vsak prehiter prehod z mleka na trdo krmo ne škoduje le prebavilom, ampak celemu telesu in to tembolj, kolikor manj nam je mogoče tudi dalje vsak dan še posebej praviloma napajati z mlekom. To pa, s čemer nadomestu-jemo mleko, in naj je še tako dobra in priporočena krma, ne more nikdar niti za polovico nadomestovati pravega sesanja. Ko mladiča krmimo, ne zanašajmo se nikdar preveč na vsakovrstne omake in surogate, ker te pokladamo mladiču le tedaj lahko, ako jih hočemo porabiti poleg mleka kot pomočilo krmo pri odstavljanji.
Prvo leto moramo mladiča dobro in obilo krmiti, ker takrat se hitro razvija. Ako zanemarjamo v mladosti in ga pustimo stradati, potem se nikdar več pravilno ne razvije. Iz mladiča ne bo nikdar to, kar bi bilo tedaj v prvem letu, ko bi ga bili pravilno in dobro krmili; mladič ne bo le slabo razvit, ampak tudi pozneje nam ne bo toliko koristil, kolikor bi lahko zahtevali. Mladiča, kateri je odinenjen bodisi za rabo ali za pleme, no smemo nikdar pitati, pa tudi preskrbim ne smemo ravnati s krmo, ker pretolsta žival ne bo imela pravih krepkih kosti in mišic, pa tudi obrejila se bo težko. Skrbimo toraj, da bo mladič le dovolj mesuat in da ne bo zaostajal v rašči; varujmo se pa takega krmenja, po katerem se preveč opita.
Ko zapazimo, da je pričelo žrebe posegavati po travi in senu, da želi toraj suhe krme, dajmo mu malo ovsa (početkoma najbolje raztrganega) in drobnega sena. Povečati mu moramo potem od časa do časa množino ovsa z ozirom na velikost in dobro ješčost, na 2 7»— 3 klgr., in primanjkljej moramo nadomestiti potem s 5—(i
klgr. drobnega sena. Čeprav bi pokladali starejemu žrebetu tudi slame, korenja i. t. d., vendar ne smemo mu odtegniti navedene množine ovsa, posebno prvo leto ue.
Če pokladamo žrebetu, ko še sesa, dovolj ovsa, odvadi se vedno bolj maternega mleka, in zato ga bo lažej odstaviti. Oves pospešuje v prvi mladosti krepkcst .mladičev, jim dela kosti, krepi mišice in kite. o
Kako dolgo naj pa žrebe sesa ? O tem nam je le splošno govoriti. Ako je žrebe močno in smo ga pravilno krmili, potem bo v starosti 13—15 tednov že tako, da ga lahko popolnem odstavimo ; če je pa šibko, potem pustimo, da sesa še dalje, da le kobila preveč ne onemore. Povsem pa moramo skrbeti, da žrebe, ko je bilo odstavljeno, ne jame	hirati. Po potrebi dajmo mu	potem, razen	ovsa in
sena, vsak	dan	še po 5—6 litrov kravjega	mleka, ko smo	ga	na-
molzli. Priporočali bi, vaditi žrebe, še ko sesa, na kravje mleko.
Cern	natančneje smo ravnali pri odstavljanji in ločonji	od	matere, tem	bolje	bo. Ko smo mladiča materi	vzeli, zaprimo	ga	kje,
kjer niti rezgetajoče matere ne čuje.
• Hlev za žrebeta ne sme biti temen, pa tudi ne vlažen, ampak naj bo primerno svitel in suh in tak, da se mladič lahko dovoljno prosto giblje v njem. Nikar ne privežimo žrebeta, ker to slabo upljiva na pravilni razvoj udov ; žrebe dobi trde noge in se lahko pokvari. Majhen ograjen prostor blizo hleva bi jako ugajal, da spuščamo vanj žrebeta, samo da so na dobrem zraku. Glede prostega gibanja na prostem moramo še opomniti, da mora biti žrebetu mogoče, ude rabiti, jih vaditi, da bode žival pravilno zraščeua; ako se na prostem giblje bo zdravo, prsni koš in tudi dihalni organi se dobro razvijejo, žrebe se bo utrdilo. Le tedaj, 'ko se žrebe dovoljno giblje na prostem, prebavi tudi omenjeno množino ovsa, jo pravilno porabi, če moremo, storimo prav dobro, da ženemo po leti odstavljeno žrebe na pašo. Da se pa ukrepi, skrbimo vrh tega za primerno množino ovsa.
Pri odstavljanji telet moramo polagoma ravnati, kakor pri žrebetih, toraj vaditi jih moramo, da počasi popuščajo mleko in se lotijo druge hrane.
Kakor piše pisatelj, dal je teleta krmiti tako-le:
Prvih 14 dni ukazal je dati teletu sladkega mleka, kakor hitro je bilo namolžeuo in sicer toliko, kolikor so ga zamogla s pravim
tekom popiti. Napajali so jih trikrat na dan in jim dajali vselej mleko lastne matere. Po 14. dneva dodali so frišnemu mleku vselej po malem vedno več in več sladkega, posnetega mleka in sicer tako, da so dobila teleta, ko so bila stara 6 tednov, še samo posneto mleko. Od takrat dalje nadomeščali so sladko mleko vedno bolj s tolčenim ali pinjenim mlekom, sirotko, omako zmečkanega zrnja, z uparjeno krmo, oljnatimi prešami i. t. d. in privadili so jih, da so pila gorko vodo,
Dobrega sena pokladali so teletom do starosti 3 tednov in dali vsak dan še enkrat polno pest zmečkanega ovsa ali rži, kateri so dodali kacih 15 gramov soli.
Ko so bila teleta stara 3—4 mesece, dajali so jim enako krmo kot odraščeni živini, zraven pa, ko niso bila stara še 6—9 mesecev, da bi mogla iti na pašo, posebno pijačo z raztrganim ovsein ali oljnatimi prešami. Tudi teleta se morajo dovolj'no gibati na prostem.
Teleta odmenjena za meso moramo obiluiše krmiti, ona za mleko pa le primerno. Ce krmimo teleta za mleko obilo, nastavljala bodo preveč mesa iti tolšče in dajala le malo mleka; če jih krmimo pa primerno, potem bodo prihodnje krave bolj mlečne.
Nikar ne krmimo za meso odmenjenih živali preveč, nikar pa tudi ne premalo tistih, katere so odločene za mleko.
B. Bost - Hadrup.
Centralblatt f. d. ra. Landw.
Meteljka ali nemška detelja, lucerna,
Meteljka spada med detelje in sicer k pičnim zeliščem stročnic ali metuljnic. Ta detelja ima posebno lastnost, dovažati zemlji dušca, katerega sprejema tudi naravnost iz ozračja. Nahajati se dve vrsti meteljke, in sicer ima prva višnjev cvet (Medichgo sativa) druga pa rumen cvet (Medicdgo intermedia). Slednjo sejemo večinoma tam, kjer prva dobro ne uspeva. Dobimo jo pa redko kedaj, lo r ni posebne vrednosti in trajajo posejane rastline k večemu štiri leta. Zato naj pregovorimo tu o meteljkj ali oni z vijolčastimi cveti.
Domovina tej detelji sti Španjska in južna Francoska. Udomačila se je vendar tudi pri nas, tako da jo sejejo tudi v severnejših krajih. Ljubi vroče poletje in vlažno gorko obnebje, strpi tudi lahko veliko sušo, da celb največ zmed vseh rastlin. Vlažno, mrzlo in megleno vreme jej ne ugaja, zato je solnčna, nagnjena lega najbolja za to rastlino. Zahteva dobro, globoko zemljo, v kateri je tudi dovolj apna in je suha, ter se nahaja pod gornjo plastjo v globočini ilovica ali pa opoka. Kor gredo korenine prav globoko, zato je veliko važnejša za njo spodnja plast, nego zgornja, katero pripravimo za setev.
Trajne mokrote v spodnjih plasteh meteljka ne prenaša. Kjer voda zaostaja, jo moramo odpeljati ali zemljišče odvoditi, drenažirati. Zelo pa ljubi zemljo, v kateri je veliko sprsteniue ; v njej raste prav dobro. Vendar pa ni gornja zemlja prvi pogoj njene rašče, ampak spodnja plast je večinoma tista, katera pospeši raščo. če je spodnja plast taka, potom sejemo meteljko tudi lahko na lahkih zemljah. Skrbeti moramo pa, da gornjo plast zboljšamo in sicer jo dobro preorjemo in prav .močno pognojimo z hlevskim gnojem. Rastline se bodo potem kmalu krepko razrastle in dospejo s koreninami v spodnjo dobro plast zemlje. Neobhodno potrebno je, da je njiva za deteljo prosta plevela; zato moramo skrbeti, da uže poprej vsak plevel zatremo, preden napravi seme, ko so bile na njivi še druge rastline.
Če hočemo sejati meteljko, potem zberimo najsposobnejše njive in jih z oranjem dobro pripravimo. Priporočali bi in celč potrebno je, da sadimo okopavme na njivo, preden jo posejemo ; če je pa zemlja zelč plevelna, potem bo prav, če sadimo okopavino trikrat zaporedoma, jim močno gnojimo z hlevskim gnojem in zemljo globoko preorjemo. Preden seme meteljke posejemo, preorajmo zemljo jeseni prav globoko in pustimo neporavnano njivo tako čez zimo, da jo mraz prešine. Ko se je zemlja spomladi dovolj osušila, pov-lečimo jo močno z brano in če mogoče, poravnajmo zemljo z njivsko vlačugo, katero si napravimo iz gostega vejevja ali pa vzamemo staro leseno leso in jo obtežimo s kamenjem; zemlja bo ostala potem dalj časa rahla in se ne osuši prehitro. Preorajmo njivo nekoliko poprej, preden posejemo meteljko, pa ne globoko, povlecimo zemljo močno z brano in posejmo. Najbolji čas setve je meseca maja. Ni je skoraj bolj občutljive rastline za mraz, kakor je mlada meteljka, zato ne sejajmo je nikdar, preden ni dovolj toplo.
Navadno sejemo meteljko kol detoljo med ječmen, oves ali jaro pšeuico; paziti moramo pa, da žita ne posejemo preveč gosto, ker mlade in nježne rastlinice zadušč. Zato posejmo le polovico one množine žita, katero porabimo navadno, ko ga sejemo samo za se, in še to sejajirm v precej oddaljenih vrstah, da bo imela mlada ine-teljka dovolj zraka in svetlobe. Po mnogih poskusih se je pisatelj prepričal, da je veliko bolje, sejati deteljo samo, ne da bi jo mešali med žito, ker se rastline bolj okrepijo in nas že v prvem letu odškodujejo z dobro košnjo. Cim slabeja je zemlja, toliko bolj je priporočati, da se med deteljo ne seje žito. Na težkih in sprsteninskih zemljah razraste se potem še prav dobro, ko smo žito požčli.
Seme posejmo prav gosto in ne porabimo na hektaru inanje, nego 40 klgr. Meseca avgusta pokosimo jo večinoma na prvo, nikar je pa ne kosimo pozneje, ker je neobhodno potrebno, da se še pred zimo zopet dobro razraste iu se čez zimo sama nekako pokrije. Nič prav ni, ako zaženemo ovce na deteljo, ker tega rastline ne prenašajo in kmalu potem pokažejo se na njivi prazna mesta.
Nikar ne razgrnimo čez zimo po detelji konjskega gnoja, ker se potem nekako pomehkuži, pod gnojem se zbirajo miši in kar je še najslabeje, raste po takem gnoju rada trava, katera pa deteljo zaduši. Kjer raste trava, ne raste meteljka. Prav tako škodujemo jej, ako jo polivamo z gnojnico iu raztrošamo po njivi kompost, ker tudi s temi gnoji spravimo le travo in plevel na njivo. Gnojenje meteljko je ceno in priprosto. Ker spada k rastlinam, katere zbirajo dušeč, zato ni potreba, da bi ga dovažali, ker vsrka ga iz ozračja in zemlje v obili množini. Pognojimo jej vsako leto zgodaj spomladi z 2—3 metrič. centi superfosfata gipsa po hektaru.
Hitro, ko mogoče, očistimo deteljišče. Zgodaj spomladi povlecimo je prav močno z železno brano in sicer tako, kakor bi bila njiva novič obdelana. Y poznejših letih nam ne bo skoraj več mogoče, posebno na težkih zemljah, dobro prerahljati in očistiti jo. Potem moramo vzeti močnejše brane, katere še obtežimo s kamenjem. Razen pristujoče zemlje, je mesarjenje deteljišča leto za letom najbolj važno, ako hočemo, da bo deteljišče skozi več let dajalo lep dohodek.
Vselej krmimo meteljko v svežem stanu in ne sušimo je, ker v zelenem stanu se da najbolje izkoristiti; če jo pa sušimo na de-teljjšču in jo potem tam spravljamo v kopiče, zaduši pod njimi detelja
in nastala bodo gola mesta. Celo takrat, ko smo sejali žito med deteljo, pazimo, da ne ostane v kopicah predolgo na njivi, ker pod njimi se rastline zaduše. Kedar nastopi o času žetve slabo vreme, prenesimo požeto žito z njive kam drugam.
Da ne bomo nikdar primorani deteljo sušiti, pričnimo s prvo košnjo prav zgodaj, tako končamo s košnjo zelene krme na enem koncu, pri tem bo doraščena za drugo košnjo že na drugem koncu zopet. Če pokosimo deteljo zgodaj, ko je še mlada, rastla bo potem hitreje in bolje. Ako smo pričeli zgodaj kositi, potom računamo lahko na tri dobre košnje. Navadno grešijo kmetovalci s tem, da pričenjajo z zelenim krmenjem prepozno ; potem ne morejo porabiti sveže krme, ampak jo morajo posušiti. Ako nam jo zelene krme preveč, pokosimo jo, ko je pričela cvesti in posušimo jo v kozolcu, kajti če je trda in drvena, ne bo druga košnja prava in pomanjkalo bo zelene klaje.
Meteljka vstraja z ozirom na zemljo in dobro oskrbavanje 10—15 let. No posojajmo je pa zopet na isto mesto naslednjih 8—10 let. Ta rastlina je najbolja, da jo sejemo pred setvijo drugih rastlin, ker, kakor žo omenjeno, spravimo ž njo toliko duš,ca v zemljo, da lahko brez gnoja sledč za njo tri pridelki in dajo prav dobro žetev.
Kmečki živinorejec.
O porabi mleka.
(Dalje)
Kako je ravnati z izločenim sirom ?
Od onega trenutka, ko smo mleku dostavili sirila, prične iz-delavanje sira.
Najvažneje za nas je, da zadenemo pravi .čas ali dobo, ko je treba sirnino razrezati in razdrobiti, ker sirilo še tudi pozneje deluje. Ako pomislimo, da sirnina v mleku ni raztopljena, ampak skrknjena, potem ni nikar dvomiti, da moramo skrknjeno snov razrezati, da sirotka odteče, ter mastne kapljice ostanejo. Da se
sirotka izloči in sirnina zgosti, tipljiva pose'no toplina, zato moramo gledč na vrsto sira, potem ko smo skrknjeno snov razdrobili in razrezali, še ogreti. Kolikor bolj ogrejemo, bolj trd bo tudi sir, dozoreval bo pa zato počasneje.
Kako se sir preša ?
Namen prešanja je trojni in sicer, da dobi sir stanovitno obliko, da sirotko odpravimo in da bode zunanja skorja prožna, trda in stanovitna.
Močno sprešani sir je trd, a malo prešani mehek ; ker se z močnim stiskanjem odpravi več sirotke, zato bo tudi tak sir bolj počasi vrel.
Važno je, da dobi sir, potem ko smo sirotko odpravili, trdo skorjo, zato moramo s početka polagoma prežati, a pozneje krepkeje stisniti.
Ko sir prešamo, moramo ga večkrat obrniti.
Za prešanje trdega sira porabimo še posebne rute iu stiskalnice raznih oblik. Kot najbolj znana je Pfanhauser-jeva preža, pri katerej se stiska s pomočjo vijaka.
Kako je sir soliti ?
Sir solimo na tri načine in sicer : bodisi s soljo, sč solno vodo ali pa solimo sirnino kar naravnost. Mehke vrste sira sold se. suho, večinoma tudi trde, nekatere, kakor holandski sir v slani vodi; solenja sirniue ni pa nikakor priporočati, ker sol se hitro raztopi, ter odteče s sirotko, in sir ostaue premalo slan.
Namen solenju je : okrepitev skorje, ohranitev potrebne vlage in ohranenje sira, da se ne pokvari. Suho solimo sir tako, da ga od vseh strani potrosimo z drobno semleto solijo.
Kako dolgo je sir soliti, odvisno je od velikosti hleba in vrste sira.
Kako je ravnati pri dozorevanji sira ?
Ko je sir posoljen, potem ga spravimo v posebne prostore na polico, kjer bo dozoreval. Najbolja toplina za dozorevanje sira jo 12—15°' G.
Ako te topline ni, potem moramo jo priskrbeti.
Na dozoritev sira upljiva jako tudi vlaga, zato bi so ne smel v nobenem takem prostoru pogrešati vlagomer.
Kako dolgo treba, da sir dozori, odvisi povsem od vrste sira.
Dokler sir dozoreva, moramo ga pogostoma obračati in po potrebi mazati ali prati.
Posebno sirarstvo.
Na zavodu kr. kmet. in gozdarskem v Križev-cu, napravljajo se zmed mehkih sirov sledeči: limburžki, švarcenberžki, ueufšatelski Romadour in Camembert uzquargle.
Trdi so sledeči: švicarski, eidamski in holandski.
Največ se napravlja limbužki, švarzenberžki in švicarski, druge vrste pa le tedaj, kedar je poleti veliko mleka, kar je tedaj najbolje, ko se živali poklada zelena krma.
Limburžki sir.
Za napravo limburžkega sira vzame se popolno mleko, t. j. neposneto in navadno mleko namolženo opoldne, ker molze se ob 11. uri predpoldne. Za 20 kosov sira vzame se 35 litrov mleka, ktero se s posodo vred vloži v kotel, v kterem je nekoliko tople vode.
Ko je toplina mleka narasla na 35° C, dostavi se mleku sirila, 'dobro premeša in pusti na miru 25 minut. V tem času je skrknjena sirnima že navadno dovolj gosta, a spoznati je najbolje potem, da se rada odloči od posode.
Na 10 litrov mleka uzame se jedilno žlico sirila, a k temu na 35 litrov mleka 1/2 žlice barvila od Hausena.
Ko je vse skrknilo, sledi lomljenje, kar storimo lahko z navadno žlico za po hiranje sirnine. Lomi se pa takole : razreže se sirnina z žlico ali nožem po dolgič in počezno, p dem pa kosa in lomi dalje, dokler niso koščeki veliki le kot lešniki. Tako razdrobljen sir naliva se potem z litrom v oblike.
Oblika posodam je ona kakor za švarzenberžki sir, a napravljene so iz mehkih desk, ktero so 12 cm. dolge, 12 cm. široke.
Stranice so na več krajih prevrtane; a dna nimajo. Da sirotka bolje odteče, postavijo so posode na posebne luknjaste deščice, ktere so obrobljene s tristranimi okviri.
V vsako tako posodo nalije se .t litre zmesi. Iz posode so sir
vzame, ko se je sirotka odcedila in spravi se potem na mizo za stiskanje.
Širokost slednje je 38 cm., a dolga je po potrebi, eden ali več metrov.
Miza ima dve krajši in dve daljši nogi, tako da je nagnjena. Po sredi je žleb, od tega so zopet stranski jarčki, po kterili sirotka odteka
Stiska so s pomočjo dveh drogov (letava?), ktera se po dolgič tako položita na mizo, da se sir s pomočjo počez položenih deščic pritiska na desno in levo stran mize.
Da sirotka bolje odteka, položijo se na dno tenke šibice. Tn ostane sir 24 ur, ter se ga 4—5 krat obrne. Po 24 urah razreže se vsaki sir z ostrim nožem na dve enaki polovici, ter se posoli.
Vsaki kos sira uzame se v roko in na vse strani se pritisne v posebni posodi nahajajoče se soli. Potem položi so sir drug k drugemu na mizo za solenje sira, na kar se poprej še po površji mize pod sirom potrosi soli in prav tako še sir po površji potrese s soljo.
Na solilni mizi ostane 24 ur in se ga pogostoina obrača, 24 ur pozneje odstraniti je s sira sol in poklada se ga na police za sušenje, kjer ga treba s početka večkrat na dan, pozneje pa le enkrat na dan obrniti.
V 14 dneh sir dozori in ga lahko pradamo. Ako se na površji sira napravi plesenj, opere se s čisto vodo in odrgne s ščetko.
Iz dveh litrov mleka se dobi 1 kos sira, kteri tehta 18—20 dkgr., kterega se proda za 15 kr. Zato, če odbijemo stroške, dobimo za liter mleka 7 kr., s čemur je gospodar lahko zadovoljen.
(Dalje prih ).
■C..* USN H2 EU Jt za gospodarstvo in gospodinjstvo.
Razpis štipendijev. — Vis. c. kr. kmet. miuisterstvo razpisuje štipendij letnih 250 gld. za učence prihodnjega triletnega tečaja na kmetijskem učilišči „Francisco Josephinutn" v Modlingu. Pogoji, po katerih se sprejemajo učenci v ta zavod, so :
Privolitev starišev ali varuhov; —- najmanj 16 letna starost; z dobrim uspehom končan 4. razred kake srednje šole; dokaz enoletne prakse na kakem posestvu.
Za učence vrtnarske šole v MOdlingu „Elisabethinum“ sta za prihodnji dvoletni tečaj razpisana dva štipendija po 250 gl,, jeden nosi ime hi j. V. preš v. Cesarja, drugi pa ime Nj. V. preš v. Cesarice.
V to šolo se sprejemajo učenci, čo imajo privolitev starišev ali varuhov, so z dobrim uspehom končali ljudsko šolo, imajo najmanj 15 let, pa so telesno krepko razviti. Želeti je tudi kaj prakse v ’ vrtnarstvu.
Prošnje za vse te štipendije je vložiti najkasneje do 5. septembra 1893 pri vodstvu učilišča „Francisco Josephinum“ v MOdlingu.
* *
*
Da odstraniš drevesni štor, priporočajo, da štor poleti ali jeseni, večkrat globoko navrtaš sč svedrom in natlačiš v votline drobno stolčenega solitra, ter potem zabiješ z le-enim klinom. Trdč, da les po zimi tako strohni, da ga potem zelo lahko odpraviš.
* *
*
Apno iz plinarnic pripraviš lahko tako, da ne bo rastlinam škodovalo in ga potem porabiš kot gnoj. Pomešaj ga z zemljo in razgrni.
Potem spravi ga na kup in pomešaj ruševja, blata iz jarkov, cestnega blata, hlevskega gnoja, plevela in rastlinskih odpadkov ter pokrij kup z zemljo. Osem dni pozneje prekopaj in prevrži kup in ponavljaj to skozi 6—8 mescev, vsake štiri ali pet tednov, potem spelješ gnoj brez vse skrbi na njivo.
* *
*
Pikiranje zelenjadnih rastlin. — Pikiranje ni pri teh rastlinah
prav ueobhodno potrebno, pa zelo priporočljivo, ker kapus, vrzoto ali zelena, kateri smo skrajšali korenine, vspeva veliko bolje, kakor pa rastlina, katero smo izgojili po navadnem načinu ; kapus napravi lepših glav in zelena debelejših korenov.
Pri pikiranji moraš pa paziti, da so rastlinice še mlade, da jih toraj, ko imajo še le jeden ali dva lista, že* presadiš ; če so stareje, ni več pravega uspeha, ampak celo škodljivo je to.
Želenjad, katero imaš v gredicah, posadi potem zopet v gredice; če je pa mi prostem, dovelj toplo, posadiš jo lahko na prosto, če so rastline že na prostem, potem posadi jih zopet na prosto. Zemlja naj bo pa dobra in redilna.
Cvetoče zelje, vrzote, kapus, ročni vohrovt in kolerabo posadi potem, ko si jo pikiral, 4—8 cm. narazen, zeleno pa 2—4 cm.
Ko hočeš presajati na mesto, privzdigni ali izruvaj rastlino z zemljo vred, nikar zemlje ne otresaj. Vzemi malo vrtno lopatico in privzdigni tako, da se bo zemlja držala korenin.
Opazil boš, da so na koreninah skrajšane rastline napravile polno korenin.
* *
*
Iscejanje mleka iz vimena. — Ako se mleko samo ob sebi izceja, je znamenje, da so zaporne mišice v vimenu opešalo. Skušati moramo, da po'zvemo uzrok, da potem pomagamo. Je temu krivo preobilo mleko v vimenu, ne ostane drugo, nego večkrat molzti; je pa kriv temu strah kravo pred molžo, skrbi, da odvrneš vse, kar bi kravo razburilo ali jo bolelo. Da bodo mišice zapornice bolj krepke, operi vime se salmijakom, kafro ali žganjem. Če to ne pomaga, potem natakni na sesce prožen obroček in sicer tam, kjer prehajajo sesci iz vimena, ko misliš molzti, potegni ga se sescev.
* *
*
Da zgodaj dobiš drobnjak, pokrij rastline s praznimi kozarci. Tako pokrito rastline poganjajo hitreje, ker so v gorkejšem zraku, zeleni listi bodo pa tudi nežnejši.
Štv. 612.
Vabilo
na skupno naročbo umetnih gnojil.*)
S tem se razpisuje skupna naročba spodoj zaznamovanih umetnih gnojil z opombo, da se naročajo lahko ne samo udje kmetijskega društva, ampak sploh kmetovalci naše dežele po naslednjih pogojih:
"i.-----
*) V prihodnji številki priobčimo poduk o vrednosti in rabi teh gnojil.
1.	Thomasov fosfat (žlindrina moka). Obsega 17—19 °/0 fosforove kisline ; jako lino »prašen. Cena 11 gld. 50 kr. kvintal.
2.	Kainit z 12 4 °/0 pepelika (potašelja), ali 23 °/0 žvepleno-kislega kalija. Cena 2 gld. 50 kr. kvintal.
3.	Žvepleno - kisli pepelik, zel6 lino zmlet, obsegajoč 96—97 °/o kalija. Cena 12 gld. 20 kr. kvintah
4.	Kilenski solnitar, obsegajoč 95 — 97 % solnitarno-kislega nat,iona, ali pa 15—16 °/0 dušca. Cena 15 gld. 85 kr. kvintah
5.	Guano-snperfosfat, obsegajoč 14—16 °/o v’ vodi raz-topljive fosforove kisline. Cena 5 gld. 55 kr. kvintah
Po teli cenah se bo dobivalo blago brez drugih stroškov v Gorici v zalogi, pa le tedaj, če se naroči skupaj blaga pod štv. 1 vsaj jeden vagon, blaga pod štv. 2 pa pet vagonov, blaga pod štv. 3, 4 in 5 pa vsega skupaj vsaj za jeden vagon.
Ne sprejemajo se manjše naročbe od 100 kilogramov.
Pri naročbi bo plačati na ime varščine 1 gld. od vsacega kvintala blaga pod 1, 2 in 5 in 2 gl. od vsacega kvintala blaga pod 3 in 4.
Naročniki prejmejo blago meseca septembra t. h in poravnajo takrat dotično ceno.
Na zahtevo naročnikov ustavijo se lahko celi vagoni naročenega blaga (po 100 kvint.) na postajah v Tržiču ali Zagraji ali pa se popeljejo do Kormina; kar bo v takih slučajih meuj ali več voznine, to se odbije od zgorej navedenih cen ali pa se jim došteje.
Gnojila bo spraviti iz Goriške zaloge v 8. dneh od tistega dnč naprej, ko se vsakemu naročniku naznani, da je blago tukaj.
Kdor bi blaga ne vzel v določenem času iz zaloge, moral bi vrh kupne cene plačati hranitnino.
Oglasiti se je za naročbo do 15. avgusta tek. leta.
C. K. KMETIJSKO DRUŠTVO.
V Gorici dne 21. julija 1893.
Predsednik:
C O R O N I N I