PoStnina plačana v gotovini. Cena Din 2‘— Izhaja nak dan zjutraj rozvea ▼ ponedeljkih in dnevih po pras* nikih. — Posamezna Številka Din 1 —, na 16 straneh Din 2'—■* mesečna naročnina Din 20’—, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne rraitn*. m Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava T Ljubljani, GradUfe 4, teL 30-68. Podruiniea v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, telefon 29-60. Podruiniea T Celju, St. 108 Ljubljana, nedelja, dne 5. oktobra 1930 Leto I. Zaključek enajste skupščine Društva narodov Skupščino je zaključil včeraj njen letošnji predsednik Titfulescu - Vprašanje spremembe pakia je »stalo nerešeno in pride prihodnje leto vnovič pred skupščino - Velika važnost konvencije o pomoči napadenim državam Ženeva, 4. oktobra. AA. Zadnja seja skupščine Društva narodov je bila posvečena poročilu prve komisije o spremembi, da se izenači pogodba o Društvu narodov s paktom, imenovanem po Briandu in Kel-loggu. Poročevalec je poudaril, da je zaenkrat nemogoče glasovanje o tem, da pa je naloga vseh vlad, da še enkrat prouče politično stran tega vprašanja, tako da bi mogla skupščina leta 1931 sprejeti spremembo, ki naj spravi v sklad oba pakta. Poročevalec je naposled izjavil, da bo treba vse storiti, da se uveljavi obče načelo, ki se z njim držve' odrekajo vojni in sprejemajo obvezno miroljubno urejevanje vseh sporov. Zadnji je govoril lord Cecil, ki je pozval vse vlade, naj doprinesejo vse mogoče žrtve za mir. Ženeva, 4. oktobra. AA. Zadnja seja Društva narodov je pretresala poročilo prve komisije glede spremembe pakta o Društvu narodov, kako bi se ta pakt prilagodil Briand-Kelloggovem paktu. Poročevalec odbora je prečital tozadevno reso-'ucijo odbora in jo tolmačil. Naglasil je, da se ni moglo priti že zdaj do sporazuma in dejal, da je treba pozvati vse vlade, naj na novo razložijo vse politične prilike, tako da bi se moglo to vprašanje rešiti na zasedanju 1931. Na koncu je Titulcscu kot predsednik imel zaključni govor, t katerem je rezumi-ral dela v tem zasedanju ter čestital Društvu narodov k doseženim rezultatom, ki pokazujejo jasen napredek. Aludirajoč na vprašanje manjšin, je izjavil, da bo najboljša solucija tega vprašanja v sodelovanju in odkriti lojalnosti med manjšino in vlado, od katere manjšina obvisi. Naglasil je, da mora biti zdaj skupščina Društva narodov pripravljena na novo etapo, t kateri bo reševala velike gospodarske in politične probleme. Ženeva, 4. oktobra. Med najvažnejšimi konvencijami, ki so bile spravljene pod streho na letošnji skupščini Društva narodov, je konvencija o finančni pomoči državi, ki bi bila neizzvano napadena. Konvencijo so podpisale že na seji sledeče države: Jugoslavija, Češkoslovaška, Avstrija, Belgija, Bolivija, Anglija, Bolgarija, Kuba, Danska, Španija, Estonija, Etijopija, Finska, Francija, Grčija, Albanija, Litva, Norveška, Holandija, Peru, Perzija, Poljska, Portugalska, Romunska, Švedska, Avstralija, Irska. Med evropskimi državami niso podpisale konvencije: Madjarska, Nemčija, Švica, Italija in Luksemburg. Med onimi državami, ki so jo podpisale takoj, se nahajajo tudi tri južno - ameriške republike (Bolivija, Kuba, Peru), en britanski dominijon (Avstralija) in dve drugi iizvenevropski državi (Etijopija in Perzija). Med državami, ki niso podpisale konvencije, so navedle posamezne različne razloge in pridržke. Švica se je sklicevala na svojo nevtralnost, radi česar ne more biti deležna pri tem mednarodnem činu. Nemški delegat je opozarjal na napore Nemčije za gospodarsko ozdravljenje države. Državni svet bo sklepal o tem, ali Nemčija pristopi h konvenciji ali ne. Italijanska delegacija je stavila najrazličnejše re- zerve že pri izdelovanju načrta te konvencije, a ob času podpisa je izjavila, da ni prejela od svoje vlade nikakih navodil, tako da konvencije ne more podpisati. Pomen konvencije je podčrtal grški delegat, ki je naglašal, da je ta mednarodni čin velik uspeh, radi katerega je treba čestitati v prvi vrsti finski vladi, ki je dala inicijativo za konvencijo ter sodelovala pri njenem vstvarjanju z največjo marljivostjo. Govornik je rekel dalje, da bo ta konvencija velike važnosti predvsem za revnejše države. Te države bodo imelo takojšnjo pomoč in nagle kredite v primeru, da bodo nezasluženo napadene. Za velike države pa je važna moralna stran konvencije in velika njena vrednost je v tem, da se bo nudila napadeni državi skupna pomoč potom Društva narodov. Govornik je zaključil, izražajoč željo, da ne bo treba te konvencije sploh nikoli uporabiti, toda njen obstoj kot tak je že na sebi svečan opomin na naslov držav, ki bi se hotele podajati r kake tragične avanture. Tudi Hitler hoče veljati za odrešenika Evrope »Nemški nacionalistični pokret je življenjska potreba ne samo za Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo« Veliko odposlanstvo iz Vojvodine na gr^bn kralia Petra Osvoboditelja Novi Sad, 4. oktobra. Jutri odpotuje iz fovega Sada velika deputacija iz Vojvodine na crob blagopokoj n ega kralja Petra Osvoboditelja ,da se pokloni njegovim manom. Deputacija šteje okrog 350 članov z zastopniki oblasti in kulturnih društev na čelu. Deputacijo vodi podban g. Nikolič. Vlak odide ob 4.40 zjutraj in bo vozil z veliko br-zino ter ne da bi se ustavil, razen v Topči-deru. V Mladenovac prispe ob 7. uri. De-putacija bo od tam z avtomobili krenila na Ople"’"'' Ob 23. uri se vrne v Novi Sad. Angleški parlament se sestane 28. t. m. London, 4. oktobra. AA. Parlamentarno zasedanje se bo začelo 28. oktobra. L!oyd George bo predložil Macdonaldu zakonski predlog, tičoč se pobi j;i ijn gospodarske krize in stavk. Šest členov zakonskega predloga govori o delih za moderniracjio Anglije, posebno prometnih sredstev v nezdravih krajih in o telefonih. Kancelar Briining nadaljuje pogajanja Berlin, 4. oktobra. AA. Briining nadaljuje pogajanja s šefi strank za bodoči delo vlade. Socijalistična stranka je pokazala voljo sodelovati pri pobijanju sedanje krize. Potovanje grofa Bethlena Budimpešta, 4. oktobra, d. Grof Bethlen bo 29. oktobra nastopil potovanje v Ankaro. Ob istem času pričakujejo v Ankari grškega ministrskega predsednika Venizelosa in grškega zunanjega ministra Mihalokopu-losa. Z grofom Bethlenom se bodo pogajali o gospodarskih vprašanjih. Sredi novembra odide grof Bethlen v Berlin in na Dunaj. Komisije za izpraševanje glasbenih učiteljev odpravljene Beograd, 4. oktobra. AA. Na podstavi čl. 132 zakona o srednjih Šolah je minister prosvete razveljavil določbe bivše hrvatsko-slavonske pokrajinske vlade, oddelek za bogoslužje in pouk z dne 25. decembra 1912 o izpraševanju kandidatov za glasbene učitelje. Obenem so razrešeni dolžnosti dosedanji člani izpraševalnega poverjeništva za pevske učitelje in učitelje glasbe v Zagrebu. Isti odlok ee nanaša na podobno komisijo v Ljubljani. Gospodarska kriza in bankirji Cleveland, 4. oktobra. AA. Hoover je na seji ziveze bančnikov, govoreč o gospodarski krizi, dejal, da bo ta kriza zelo skrajšana, če bodo bankirji iimeli več zaupanja do evojih klijentov. London, 4. oktobra, n. »Times« prinaša razgovor svojega dopisnika s Hitlerjem, ki je dejal, da ne more dati jasnega odgovora na vprašanje o reviziji mirovnih pogodb, ker pri tem ne gre za to, kar bi on hotel, marveč za to, kar bo mogoče storiti, če pride resnično do revizije. Na vsak način, je dejal Hitler, je bilo nepošteno od državnikov, ki so podpisali mirovne pogodbe, dasi so vedeli, da jih nemški narod ne bo mogal izvršiti. Nemški nacijonaListi nočejo prevzeti nikakih obveznosti, ki bi jih ne mogli izpolniti. Glede besed o pobijanju glav, ki jih je izrekel Hitler na procesu v Leipzigu, je dopisniku »Timesa« pojasnil, da je vsako- Dunaj, 4. oktobra, d. Danes dopoldne so se v slavnostni dvorani nižje - avstrijskega obrtnega društva na Dunaju vršila posvetovanja avstrijskih meščan, srednjih strank, katerih so se udeležili Velenemci, kmečka zveza, demokratična srednja stranKa, kakor ti?:li vse vodilne gospo..arske zveze in korporacije. Prejšnji trgovinski minister dr. Schuster js govoril o potrebi, da se ustanovi meščanski /olilni blok, katerega naloga bi bila zbrati meščanske demokratske in napredne stranke. Pritegniti bi bilo tudi kroge nevolilcev. Za vodstvo takega volilnega bloka bi ne bil nihče drugi bolj primeren, kakor prejšnji zvezni kancelar dr. Johann Schober. Če zbor sprejme odločitev, ki se pripravlja, bi takoj odšla deputacia v Perg, ki bi tam na kratkem dopustu mudečega se dr. Schohra prosila, naj stopi na čelo tega bloka za volilni boj. Vsa govorniki so se predlogu pridružili, med njimi tudi predsednik trgovinske zbornice Tilgner. V soglasno Sprejetem sklepu se prejšnji zvezni kancelar dr. Schober, ki bi edini mogel zajamčiti red in mir v državi in vzpostavitev avstrijskega gospodarstva, naproša, da stopi na čelo volilnega bloka. Skupščina je takoj tudi izvolila deputacijo, ki je odšla k dr. Schobru v Perg in mu predložila prošnjo skupščine. Dr. Schober je odgovoril pritrdilno. Ta odločitev je za prihodnji avstrijski volilni boj velike važnosti in pomeni težak udarec za Vaugoinov kabinet in tudi za krščansko - socijalno stranko. Dunaj, 4. oktobra, d. Danes so se začela pogajanja med krščanskimi socijalci in Heiimwehri o skupnem nastopanju pri rio-vemberskih volitvah. Posvetovanja še niso končana. Toliko pa je že gotovo, da bodo le mur lažje razumeti Nemčijo in njene poti kakor Veliki Britaniji, ker ona ni doživela poraza, kakršnega je Nemčija leta 1918. Nemški nacijonalisti niso za revolucijo. Ob priliki volitev so postali druga najja^ja stranka in nove volitve jih bodo postavile na prvo in odločilno mesto v nemškem parlamentu. Svoje politične cilje bodo dosegli z zakonitimi sredstvi. Današnja Nemčija se mora boriti proti boljševizmu, ki preti, da zavlada od Vladivostoka do Ro-kavskega preliva. Nemški nacijonlistični pokret je spričo tega življenska potreba ne le za Nemčijo, nego za vso Evropo. deli Heimwehra podpirali krščansko socijalno listo; to velja za dunajsko, nižje avstrijsko, tirolsko in vorarlberško Heimwehr, ki stoje blizu krščanskim socijalcem. V drugih deželah pa bodo Heimwchri postavili lastne kandidatne liste, posebno na Štajerskem, Koroškem in Gradiščanskem. Samostojna heimwehrovska lista je sioer naperjena proti Velenemcem in proti kmečki zvezi, vendar pa bo tudi krščanskim socijalcem zelo škodovala. Položaj krščanskih socijalcev se komplicira še z vmešavanjem Adolfa Hitlerja v avstrijske volitve. Hitler je danes dopoldne iz Miinchena brzojavno ukazal avstrijskim nacijonalnim soci-jalistom, da gredo samostojno v volilni boj in da z nobeno stranko ne sklepajo zvez. Zato bo velik del Hermwehrov glasoval za Hi tl er jan oe. Dunaj, 4. oktobra, n. Politični položaj v Avstriji se glede na odnošaje med krščanskimi socijalci in Hedmwehri in spričo volilnih izgledov čedalje bolj zapleta. Povsem izcrleda, da je med Heimwehri prišlo končno do razkola. Znaten del Heiinwehrov je sklenil, da gre samostojno v volitve, in sicer ne samo na Štajerskem in Koroškem, temveč tudi po drugih deželah in celo na Dunaju. Razkol je tako velik, da je pretežni del dunajskih Heimwehrov oupovedal s’’ojo udeležbo pri včerajšnji bakljadi pred stanovanjem kancelar ja Vaugoina. Nezadovoljstvo je zašlo tudi v gornje-avstrijske Heim-wehre, in sicer zaradi imenovanja dr. Stra-felle za glavnega ravnatelja zveznih železnic. Nezadovoljni pa so tudi krščansko -sodjalni krogi, ki se protivijo kandidaturi nekaterih eksponiranih članov Heimwehra na krščansko - socijalnih listah, i LJOI V Najnovejsa nevaruusi za c._ ^jl redčile bi se naše vrste in samo žalostni ostanki nekdanjih narodnih ljudi bd se zbirali v zaprtih stanovanjih, da bi na tiho vzdihnili, zakaj ni Jugoslavije. Vse, prav vse bi bili pripravljeni dati, da bi smeli Imeti vsaj utemeljeno nado, da pridemo enkrat pod Jugoslavijo, ki bi nam bila paradiž vseh paradižev. Tako kruto in brezobzirno bi pritiskala peta zavojevalcev naš tilnik. Tako v slabih trenotkih, ko mislimo, da je zabavljanje dejanje, bi bilo dobro, da bi se vprašali, kaj bi bilo, če ne bi bilo Jugoslavije. Potem bi morda pravilno spoznali ne samo to, da bi bilo brez Jugoslavije konec našega narodnega življenja, temveč tudi to, da grešimo proti lastnim interesom, če ne delamo z vsemi silami za napredek Jugoslavije. Kajti mi smo na meji in mi smo prvi na vrsti, če bi bila Jugoslavija le za hip slabotna. Ce bi ne bilo Jugoslavije... Ali si morete misliti kaj hujšega! Ali pa tudi kaj bolj nespametnega, če ne delamo z vsemi silami za Jugoslavijo! Večna vzpodbuda k delu je vprašanje: kaj bi bilo če ne bi bilo Jugoslavije m samo zato je bilo napisano. Zaroka kralja Borisa s hčerjo italijanskega kralja Zaroka je bila včeraj uradno objavljena v Rimu in v Sofiji — Prvi komentarji italijanskih listov Trst, 4. oktobra. V pretekli noči je izdala italijanska uradna agencija »Stefani« naslednje kratko poročalo: »Nj. Veličanstvi kralj in kraljica sta ■ veseljem privolili v zaroko svoje hčere N j. kraljevega Vis. princese Ivane z bolgarskim kraljem Nj. Vel. Borisom III.« Papež Pi XI. je dovolil potrebno dispen-so za verski zakon, ker je kralj Boris pravoslavne vere. Sofija, 4. oktobra. AA. Predsednik bolgarske vlade je uradno objavil zaroko kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Vest se je bliskoma razširila po celi državi. Povsod vlada veliko veselje. Prebivalstvo prireja kralju navdušene manifestacije. Sprejem novice na Bolgarskem Sofija, 4. oktobra. AA. Vest o zaroki kralja Borisa z italijansko princeso se je danes opoldne hitro razširila po mestu. Kralj Boris 6e je vozil z avtomobilom z adjutantom po mestu. Množice, ki so že vedele za zaroko, so prirejale kralju velike manifestacije, tako da je avtomobil le težko vozil po cesti. Kralj je očividno prijetno iznenaden množici prijazno odzdravljal. Sofija, 4. oktobra. A A. Več listov je priredilo danes posebne izdaje z ozirom na vest o zaroki kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Vsi listi simpatično k mentirajo kraljev korak. Vsi listi nagla-šajo, da so s tem postale prijateljske zveze med Bolgarijo in Italijo še jačje. List »Dnevnik« naglaša, da je princesa Giovan-na črnogorske krvi in da je že tri leta v Bolga iji zelo priljubljena. List »Nacijonal-no podne« pravi, da je zaroka kralja Borisa z italijansko kraljično pojačala za vedno pozicijo monarhije v Bolgariji. »Makedonija« pravi, da je to po vojni prvi veseli dan za Bolgarijo. Množice so priredile pred italijanskim poslaništvom manifestacije. Italijanski poslanik Piacentini je imel govor, v katerem je dejal, da so se s tem prijateljske zveze med Italijo in Bolgarijo pojačale. Zvečer se bodo vršile pred kraljevim dvorcem velike manifestacije. Sofija, 4. oktobra. A A. Danes ob 9-30 je bolgarski minister pravde odredil, da se sporoči vsem sodiščem v Bolgariji vest o zaroki kralja Borisa s princeso Giovanno. V znak veselja so danes v vseh cerkvah zvonili zvonovi. Komentarji laških listov Ves italijanski tisk pozdravlja zaroko in posveča dogodku dolga poročila z uvodnimi komentarji in več ali manj dolgimi življenjepisi obeh zaročencev. Vsi listi pa so si v svojih komentarjih edini v tem, da bo ta dogodek ie bolj učvrstil ie obstoječe prisrčne stike med Bolgarijo in Italijo. »Vezi dveh dinastij so pobratile dva prijatelj-naroda«, pravi današnji »Piccolo« v svojem pet-kolonskem poročilu. V svojem kratkem komentarju poveličuje list zaroko princese Ivane, ki jo tržaško mesto prav posebno ljubi, ker mu je s svojimi obiski že tolikokrat izkazala svojo naklonjenost. Proti koncu komentarja je rečeno: »Velika simpatija, ki nagiba Italijane h bolgarskemu narodu, se bo spričo zveze med obema vladajočima rodbinama le že bolj poglobila in bo trajala le že dalj časa. 2e nekaj čas so posebno Bolgari z najbolj globokim navduženjem govorili o tej zaželjcni zvezi. Zaradi tega bo sedaj velikodušni bolgarski narod — prav tako kot italijanski — s tem večjim veseljem zvedel za uradno poročilo, da sta vladarja Italije privolila v to vzviženo poroko.« Temu komentarju sledita v listu življenjepisa bodoče bolgarske kraljice princese Ivane Savojske in kralja Borisa III. Koburškega. Obe poročili sta prepleteni z zanimivimi dogodki iz življenja obeli zaročencev. Namen obeh poročil je bil, da se v čim bolj priprosti luči osvetli veseli značaj princese Ivane ter dobrohotna resnost, čut dolžnosti in končno državniške sposobnosti kralja Borisa, ki ga list označuje kot plemenitega vladarja močnega naroda. Fašistično glasilo »II Popolo di Trieste« pa prinaša pod naslovom »Vez ljubezni med Italijo in bolgarskim narodom« pod uradno vestjo o dovolitvi zaroke zaenkrat le daljši komentar s prav kratkimi podatki iz življenja kralja Borisa. V svojem komentarju pravi med drugim, da izroča italijanski narod svojo ljubljeno princeso narodu, ki je v zgodovini Evrope pokazal svoj plemeniti značaj in ki je na Balkanu predstavnik znamenitih kulturnih tradicij, zaradi česar ga je Italija vedno spoštovala in občudovala. Ko bo princesa Ivana zasedla bolgarski prestol, zatrjuje list, se bodo srca vseh Italijanov instinktivno orientirala za to državo v veri, da bo prijateljski bolgarski narod s živim plamenom ljubezni čuval svojo bodočo kraljico. Ob koncu svojega komentarja pa list pripominja: »Tako se bo praznoval v znamenju reda, ki ga je dal Italiji fašizem, in v vzorni harmoniji vsega naroda veseli in vzvišeni dogodek, da bo zvečano izpričana jasna sila režima in edinstvenega duha nacije, tesno zbrane okrog svoje slavne dinastije.« Dvanajsti kongres jugoslovanskih zdravnikov Kongres je bil otvorjen včeraj v Splitu — Profesor dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane izvoljen za predsednika Split, 4. oktobra, k. Danes popoldne ob 8-30 je bil otvorjen XII. kongres udruže-nja jugoslovanskih zdravnikov v dvorani občinskega gledališča v Splitu. Kongresu prisostvujejo delegati iz raznih krajev naše države. Otvoril je kongres predsednik dr. Blaškovič, ki je pozdravil zastopnika ministrstva za narodno zdravje, zastopnika splitske občine, zastopnike tiska, kakor tudi vse navzoče zdravnike. Zahvalil se je tisku, ki je mnogo pripomogel, da se ta kongres tako lepo vrši. Na koncu svojega govora je vzkliknil kralju in Jugoslaviji, čemur so se pridružili vsi navzočni. Ob viharnem odobravanju je bil sprejet predlog, da se Nj. Vel. kralju pošlje vdanostna brzojavka, ki se glasi: »Jugoslovanski zdravniki, ki so zbrani na svojem XII. letnem kongresu v Splitu, prosijo Vaše Veličanstvo, da sprejmete izraze njihove neomajne zvestobe in vdanosti.« Nato je bila poslana še brzojavna po-zdravka predsedniku beograjskega zdravniškega društva, ki je bil zaradi bolezni zadržan, da se ni mogel udeležiti kongresa. Potem je govoril podnačelnik splitske mestne občine, ki je pozdravil kongres v imenu zadržanega mestnega načelnika. Tajnik udruženja dr. Milutin Zdelič je podal tajniško poročilo, v katerem je obširno opisal delo udruženja. Za njim je podal poročilo blagajnik dr. Mijo Dragovič, ki je naglasil, da blagajna izkazuje prebitek. Nato je bil za predsednika jugoslovanskega zdravniškega udruženja izvoljen profesor dr. Alojzij Zalokar iz Ljubljane, ki je takoj prevzel predsedstvo ter se zahvalil za izkazano mu čast, ki pa ne velja samo njemu. Za tem je bil izvoljen še izvršilni odbor jugoslovanskega zdravniške- ?;a društva. Pri tem so posamezne sekcije menovale svoje delegate, ki naj bi vstopili v izvršilni odbor. Končno so bili izvoljeni nekateri člani dopisniki. Šibenik, 4. oktobra, k. Udeleženci zdravniškega kongresa v Splitu eo »noči okrog 6. ure prispeli na Rab, kjer jih je sprejela velika množica meščanstva in mladine ter jim priredila prisrčne manifestacije. Ko so danes zjutraj ladje z zdravniki plule skozi Pašnianski preliv, se je vršila tiha spominska slovesnost v čast žrtvam e »Karadjor-dja«. V morje so spustili v steklenici spominsko listino, nato pa eo vrgli v moTje krasen venec in sicer prav na tistem kraju, kjer se je dogodila katastrofa. Vsi potniki na parniku so nato tri minute ostali v globokem molku. Po opravljeni slovesnosti je parnik odplul dalje. Otvoritev razstave tiska v Zagrebu Razstava je prirejena povodom 60-letnice Hrvatskega tipografič- nega društva Zagreb, 4. oktobra, k. Danes ob 11*30 dopoldne je bila svečano otvorjena razstava tiska v dveh paviljonih Zagrebškega zbora. Slavnostni otvo* ritvi so prisostvovali ban dr. Šilovič, podban Stojanovič, mestni načelnik dr. Srkulj, predsednik zbora, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki cerkve, kakor tudi zastopniki delodajalskih grafičnih organizacij, tuji konzuli itd. Zastopnik zagrebške podružnice Zveze grafičnih delavcev Jošt je udeležence pozdravil g kratkim nagovorom, potem pa na kratko opisal delo zveze grafičnih delavcev in njeno delovanje na kulturnem, socijalnem in humanitarnem področju. Opisal je tudi delo hrvatskega tipo-grafičnega društva, ob katerega 60-letnici je bila prirejena ta razstava. Tajnik udruženja je v kratkih potezah opisal razstavo in naglasil njen pomen. Govoril je še v imenu zveze delegat centrale zveze grafičnih delavcev Stark. Ban dr. Ši-lovič je naglašal zasluge hrvatskega tipografič-nega društva, čestital »vezi na uspehih in izrazil željo, da bi zveza grafičnih delavcev še nadalje tako uspešno delovala. Potem so funkcijonarji zveze z navzočnimi odličniki ogledali paviljone. V paviljonu B so razstavila domača grafična podjetja ter domači grafični klubi in drtfštva. V tem paviljonu je vprav revijalno prikazano stanje in nivo današnjega našega tiskarstva. V paviljonu C se nahaja med' nrodna razstava, kjer je razstavljen tisk vsega sveta. Razstava tiska je prav dobro organizirana in je nudila posetnikom razstave prav mnogo znimivega materijala za ogled. Francija proti sovjetskemu dumpingu Pariz, 4. oktobra. AA. Jutršnji »Temps« čestita francoski vladi, da je napravila potrebne ukrepe proti sovjetskemu dumpingu. Naglaša, da je na ta način branila pošteno trgovino pred nelojalno konkurenco, ki nikakor ne odgovarja principom, na katere gradi zveza narodov svojo gospodarsko akcijo. Odličen prijatelj našega naroda v Beogradu Beograd, 4. oktobra. 1. V Beograd je prispel g. Herbert Taub, urednik lista »Neue Zilricher Zeitung«. G. Taub je znan kot velik prijatelj našega naroda in prihaja vsako leto v Jugoslavijo. LanJ je prepotoval Dalmacijo in napravil tam več filmov, ki so jih pozneje predvajali ” Ouiihu. Tako je vzbudil vefliko zanimanje za našo državo. G. Taub je priobčil tudi več člankov o naši državi v svojem listu. Sedaj namerava potovati po južni Srbiji ta Črna gori. Njegovo potovanje bo trajalo tri tedne. Ko se povrne v domovino, bo spet objavil niz člankov v »Neue Ziiricher Zedtung«. Razveseljiv razvoj našega izvoza v Španijo Beograd, 4. oktobra, k. Zadnje mesece se je naš izvoz v Španijo ze!o razvil in naši izvozniki in trgovci so se začeli za izvoz naših proizvodov v Španijo bolj zanimati ter skrbeti, da se izvoz poveča. Važne so ugodnosti, ki jiih nudijo španske carinske oblasti blagu, ki dohaja iz naše države. Največ se izvozi prediva, opija, fižola, dalje volov', svinj in vseh vrst slanine, suhe in soljene. Kazen tega se je tudi povečal izvoz jajc ter je ^ Španija naš najmočnejši odjemalec za avico. Razen tega Španija mnogo povprašuje tudi po naših slivah. Premestitve Beograd, 4. oktobra. 1. Po odredbi poljedelskega ministra sta bila premeščena višji veterinarski pristav 1-7 Viktor Degleria s sreskega načelstva v Kočevju k sreskeinu načelstvu Ljubljana okolica, višji veterinarski pristav 1-7 Maksim Sribar pa s sreskega načelstva v Sokobanji k sreskemu načelstvu v Kočevju. Tr~~ferenca j pivovarniški industriji Beograd, 4. oktobra. AA. 15. oktobra bo imela centrala industrijskih korporacij konferenco o pivovarniški industriji. Na tej konferenci bodo razpravljali o splošnih vprašanjih te industrije. Nato bo na pobudo pivovarniške industrije širša konferenca zastopnikov te industrije, strokovnih organizacij, poljedelstva, zastopnikov velikih posestev in poljedelskih zadrug. Na konferenci ho šlo za regeneracijo ječmena, ki ga rabi pivovarniška industrija. Ker je to vprašanje važno, je ministrstvo za poljedelstvo ugodilo želji pivovarniške industrije in bo na tej konferenci aktivno sodelovalo. Izvozne olajšave Beograd, 4. oktobra. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila posebno olajšavo ra prevoz krompirja preko naše države. Olajšava velja za tranzit madjarskega krompirja v Avstrijo, Bolgarsko in v Grčijo. Beograd. 4. oktobra. AA. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila olajšavo direktnih tarif za izvoz naših suhih sliv od Siska do vseh večjih tržišč v Nemčiji. Te direktne tarife veljajo od Siska za to, ker se blago prevaža do Siska neposredno po vodni poti. Beograd, 4. oktobra. AA. Na predlog generalne direkcije državnih železnic je minister prometa dovolil posebne olajšave za izvoz sladkorja iz naših tovarn v Albanijo. Te olajšave veljajo s postaj Beograd, Beli Manastir, Čuprija, Novi Vrbas, Osijek, Usor in Veliki Bečkerek. Olajšava je združena s povračilom voznine. Prošnje je treba predložiti generalni direkciji v 90 dneb z izvirnimi dokumenti o izvozu. Bolgarska propaganda1 proti mirovnim pogodbam Sofija, 4. oktobra. 1. Včerajšnji »Dnevnik« prinaša poročilo, da bodo 27. novembra o priliki 11. obletnice neuillyske pogodbe organizirali po vsej državi, pa tudi v inozemstvu akcijo proti tej pogodbi. List pravi, da je napravila neuillv-ska pogodba Bolgarski veliko krivico. Zrakoplov »R 101« je nastopil polet v Indijo London, 4. oktobra. AA. Nocoj bo startal zrakoplov »R 101« za polet v Indijo. Letel bo preko Francije in Sredozemskega morja. Pot od-visi od meteoroloških opazovanj. Zrakoplov se ustavi v Ismajliji, kjer je stolp za pristajanje, povsem podoben onemu v Cardingtonu. Zrakoplov ostane tamkaj pet ur, nakar bo nadaljeval polet preko Aleppa in Bagdada v Karachi, kjer je stolp za pristajanje, večji hangar in tvornica za vodik. Zrakoplov razpolaga s petimi samostojnimi Beard Diesel tornado motorji po 585 konjskih sil. Na zrakoplovu je tudi mali motor, ki spravlja v pogon glavni stroj. »R 101« bo startal v početku s 4 motorji. Izkušnja je pokazala, da je dobro, če se' motorji izmenično uporabljajo. Zrakoplov razpolaga sedaj z dvema premakljivima strojema. Drugi motorji bodo prirejeni v to svrho šele pri prihodnjem poletu. S 4 motorji je dosegel »R 101« največjo hitrost 73 milj na uro in povprečno hitrost približno 63 milj. S petimi stroji bo vozil zrakoplov 75 milj na uro. Za gorivo ima zrakoplov težko olje, ki zavzema za 25 do 30% več prostora kakot- petrolej iste količine. Tona olja velja približno 5 funtov sterlingov, dočim stane tona petroleja 25 funtov. To bo prvi polet zrakoplova v Egipt in v Indijo. Polet je za poskušnjo in naj pokaže, kako leti zrakoplov na veliko daljavo in pod izrednim tropičnim podnebjem. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 4. oktobra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Klaverno, od čusa do časa deževno, toplejše, toda vetrovno. Banovinske in državne davščine Zanimiva in pomembna izjava vršilca dolžnosti bana dr. Pirit maj er ja »Politika: od 3. oktobra je objavila izjave vseh gg. banov in tako tudi zanimivo izjavo vršilca dolžnosti bana dr. Pirkmajerja, ki govori o odnosih med banovinskimi in državnimi davščinami. Ker je to vprašanje danes eno najvažnejših vprašanj, priobčujemo ta del izjave g. dr. Pirkmajerja v celoti. ... »Kar se tiče banovin kot področja s svojstvom pravne osebe, ki ima svoje posebne funkcije lokalnega značaja z lastnim banovinskim proračunom, moramo pripomniti, da je bilo njeno funkcioniranje v prvi dobi ovirano zlasti vsled finančnih težkoč, ker se je delalo na podlagi bivših oblastnih proračunov, v katerih je bil večji del izdatkov fiksno angažiran, dočim niso dohodki prihajali v preračunanih zneskih. Novo proračunsko leto od 1. aprila dalje je v tem pogledu zboljšalo stanje, tako da banovina vsaj svoje fiksne obveznosti plačuje redno. Ni dvoma, da smo se v pogledu banovinskih financ v prešlem letu obogatili z važnimi izkušnjami. Je mnogo dragocenega materijala, ki ga bo treba uporabiti ob priliki novih zakonov, če hočemo, da se banovinske in občinske finance postavijo na sigurno podlago. Vprašanje lokalnih financ je državno vprašanje prve vrste, ki se mora rešiti; do :tega prepričanja smo prišli gotovo vsi ki smo imeli priliko, da v banovinskih poslih opazujemo materijelne sikrbi banovih in občin. V tem vprašanju je jedro odnošajev med banovinami in državo. Zato smatram za potrebno, da ob priliki obletnice banovin rečem nekoliko besed o tem vprašanju. Gledano s psihološkega stališča mase, moramo paziti, da se razdelitev bremen določi čim pravičnejše in to tako glede razdelitve na posamezne panoge, kakor tudi glede na posamezne stanove. Državne finance imajo povsodi prednost in tvorijo temelj za prireže, s katerimi si pomagajo lokalne upravne edinice za kritje svojih potreb. Država pokriva potrebe za vse državno področje in zato so njej naravno potrebni največji dohodki, ker ima tudi delokrog večjega obsega najvažnejše naloge in največje ozemlje. Država mora imeti prednost v vsakem pogledu, ker ona nikakor ne more trpeti, da bi bile njene potrebe nepokrite. Potrebe lokalnih uprav se ravnajo po važnosti delokroga, ki so ga prevzele. In tudi tu so izdatki, za katere se mora na vsak način najti kritje, iker država prenaša nekatere posle na lokalno upravo ne vsled tega, ker jih smatra za manj važne, temveč zato, ker se je prepričala, da se morejo ti posli dostikrat ceneje upravljati od lokalne uprave, dočim je njih važnost z državnimi posli v isti vrsti. Poleg tega so zopet stvari, ki so enako važne, kakor one, ki jih vzdržuje država, toda imajo pred vsem svojo življenjsko važnost za ožje področje in zato je treba, da te stroške nosijo v prvi vrsti zainteresirani kraji. Tako prihajamo do zaključka, da ima država brez dvoma pravico in dolžnost, da za sebe zasigura dohodke in da vzame to, kar njej na podlagi pravične razdelitve pripada To šo v prvi vrsti državni davka, v pogledu katerih je za državo važno, da so čim inanje obremenjeni z lokalnimi prireži, da bi na ta način bili tem sigumeje uipla-cevani. Kje treba iskati vire dohodkov za lokalne uprave? Ti moTajo biti praviloma neodvisni od državnih dohodkov. Lokalni upravi je treba zasigurati dohodke, ki imajo posredne ali neposredne zveze z delokrogom, ki je določen lokalni upravi. Trošanne so od nekdaj tvorile glavni dal dohodkov. Država s stališča pravilne finančne politike že vsled osnovnih pravil finančne vede ne bi smela obdačili konzuma, ker se s tem podražuje vse življenje. Ce to stori lokalna uprava, potem se ta posluži tega sredstva, da izvede pravično razdelitev bremen za namene, ki služijo konzumentom. Ona jim vrača trošarino posredno ali neposredno se ekvivalentom v onih javnih sredstvih, za katere se trošarine uporabljajo. Trošarina na al-okhol in na sladkor pripada faktorjem, ki nosijo izdatke za lokalno asanacijo, za vodovode in bolnice, za duševno bolne, izdatke za vzdrževanje siromašnih in onemoglih, zavode za zaostalo deoo itd. Trošarina na mineralna olja in pnevmatiko mora enako pripasti lokalni upravi, ker ona vzdržuje glavni del cest. Njej morajo pripasti tudi vse takse na prevozna sredstva. Davek na poslovni promet ne more ostati čisto državni davek, na katerem ne bi vsaj deloma partdcipirale tudi banovine. Sedaj pa banovine ne morejo niti prireza pobirati na ta davek. Ta davek daje najboljšo sliko o intenzivnosti gospodarskega prometa in splošnega gospodarskega življenja na določenem področju. Iz tega prmeta izvirajo gotove obveznosti in to zlasti s strani lokalne uprave. Intenzivno gospodarsko življenje zahteva bolja prometna sredstva (ceste, elektrifikacijo, strokovne šole), poveča število prebivalstva in s tem tudi število šolskih otrok, kar zahteva nove šolske zgradbe^ povečuje število bolnikov in onemoglih in s tem zahteva nove bolnice in dome za sirote. Z eno besedo intenzivno gospodarsko življenje zahteva tudi večje kulturne potrebe, ki jih v največji meri riora pokrivati lokalna uprava.« Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. Lužarslta dolina Dolina je revna - Že letos dobe novo šolo Ustanoviti bo treba .še Sokola in gasilsko društvo Letošnja letina je bila še dovolj dobra. Ljudje sedaj pospravljajo že zadnje pridelke. Kar se tiče sadja, ga ni nič. Pritisnil je že mraz, znamenje, da dobimo v kratkem zimo. Ljudje si pridno napravljajo sedaj steljo za živino in drva. Lesna trgovina je tudi bolj slaba, in narod nima nobenega zaslužka. Zemlje lastne imajo malo, po večini imajo zemljo od agrarne reforme. Nekateri izdelujejo leseno robo, n. pr. škafe, kuhovnice, žlice in zobotrebce, da si s tem opomorejo do vsakdanjega kruha. Revščina je velika, ker si nekateri niti najpotrebnejšega lesa za izdelavo te robe ne morejo kupiti. Kakor Sujemo bodo spomladi pričeli v Lužarjih (Karlovica) graditi novo šolo. Sedanja poslopja, ki so privatna last ne odgovarjajo iz zdravstvenih ozirov, ker so preveč vlažna. Šola v Dvorski vasi bo tudi kmalu gotova, z delom se pridno napreduje, tako, da bo že s 1. decembrom vse gotovo in da se prične že v novih prostorih reden pouk. Bile so velike zapreke pri tej šoli, pa sedaj se mora izgotoviti do 1. decembra. Tako je prav. Saj imajo otroci res predaleč hoditi po zimi v Lašče v šolo. Sedaj jim ne bo potreba, ker imajo šolo doma. Ker je pa v šoli dovolj prostorov, bi bilo pri- Daje bogate blago peno poročljivo, da bi se vpeljal kak strokovni tečaj. Kaka domača obrt bi bila najbolje, da bi ljudstvo kaj zaslužilo. Veselilo bi nas, da bi Dvorčani, kaj ukrenili in naredili kakšen tak tečaj ene ali druge vrste. Hvaležni jim bodo vsi revnejši sloji, ako jim pridobijo kakšen tak tečaj, da jim ne bo treba iskati kruha po svetu. Tudi Sokol naj bi se ustanovil, ker je v šoli telovadnica. Misliti bi bilo treba na lastno »Gasilsko društvo«, da bi s tem večkrat rešili požarov, ker so hiše in hlevi po večini kriti s slamo, vodovoda pa tudi ni v bližini. Avtobusni promet je tudi vpeljan v Velike Lašče in Bloke dnevno, kar nam je družba Peč-nikar jako ustregla. Se bolj bi se ustreglo ljudem, posebno starejšim, ako bi gospod Pečni-kar dovolil, da bi ob nedeljah in praznikih avtobus vozil vsaj 20 minut preje, tako, da bi prišel v Lašče 10 minut pred 6. uro, da ljudje pridejo pravilno v cerkev. Oglasimo se zopet kaj kmalu. Prvi sledovi za novomeškimi cerkvenimi totovi Novo mesto, 4. oktobra. O veliki tatvini v tukajšnji frančiškanski cerkvi smo pred dnevi poročali. Policijski pes je vohal sled za nekim bivšim samostanskim uslužbencem, ki so ga aretirali. Izkazalo pa se je doslej, da on ni zakrivil zločina. Neumorni orožniki pa preiskujejo bližnjo in daljno okolico. V petek proti večeru so našli v gozdu za Birčno vasjo, dobro uro od Novega mesta, več mašnih rutic. Natančnejši ogled jim je odkril sveže nametano prst, ki je skrivala odlomljeni spodnji del ukradene frančiškanske monštrance. Gornji dragocenejši del je manjkal. Stojalo oz. ročaj monštrance je bilo vse odrgnjeno in napiljeno, ker je tat raziskoval pozlačeno podlago! Ta je bila iz medenine in ne iz zlata, kakor je tat pričakoval. Naokrog po grmovju je bilo raztresenih več svetinjic z napisom »III. red frančiškanski«. Dalje je ležal tam manj vreden cigaretni ustnik in električna svetilka, verižica ter več drobnarije. Sledovi vodijo na več strani. Upajo, da pridejo brezbožneži te dni pravici v roke. Avtobusni promet iz Kranja na Jezersko Od maja dalje je oskrbovalo avtobusni promet na državni cesti Kranj—Jezersko podjetje Paar-Straus, dvakrat dnevno. Dopoldne je odhajal avtobus iz Kranja ob pol 10. uri in zvečer ob 20. uri. Ker ob tem času prihajajo ravno vlaki, je bil ta vozni red nadvse ugoden za izletnike kakor za domačine, bodisi, da se mude v Kranju ali v Ljubljani. Dokaz za to je bil vedno natrpani večerni avtobus, tako, da je moral mnogokrat rabiti dva voza, posebno ob nedeljah zvečer in ponedeljkih, ko je tržni dan v Kranju. Z 20. septembrom pa je podjetje že upeljalo zimski vozni red in s tem ukinilo eno vožnjo, kar je lansko leto storilo šele z novembrom. Ker odhaja sedaj avtobus ob 13. uri iz Kranja, malo koristi daljšim in bližnjim Kranjskim okoličanom. Zato smo se prav razveselili notice, pred par tedni pisane v »Jugoslovanu«, da je zaprosil nov podjetnik Ciril Grajžar za dovoljenje avtobusne vožnje na tej progi. Kakor omenjeno v dopisu, mu je sresko poglavarstvo v Kranju prošnjo zavrnilo, upamo pa, da bo banska uprava, kamor je baje zaprosil sedaj, uvidela potrebo in mu izdala dovoljenje v javno korist in povzdigo tujskega prometa. Prosimo pa oblast in podjetnika samega, da pri tej dovolitvi upošteva progo Kranj—Kokrica (tu pridejo v poštev vasi Bobovek s tovarno. Srakovlje, Tatinec, graščina Brdo) —Predoslje— Britof od tu po drž. cesti na Jezersko. Prosilca pa še opozarjamo, da je ta cesta mnogo boljša kot državna in jo še zasebniki raje uporabljajo s svojimi avtomobili, in pa brez konkurence je, kar je tudi menda važno. Grozna nezgoda JOletoe deklice Svojo odrezano roko je prinesla deklica v bolnico Poljčane, 3. oktobra. Ko je privozil včerajšnji ljubljanski vlak na tukajšnjo postajo, sta med drugim izstopili tudi dve ženski, živahno se razgova rja joče. Ena je drugi razlagala očividno žalostno zgodbo, ket si je med pripoveJovaujeM neprestano brisala debele solze, id so ji tekle po licu... Pripovedovala je, da prihaja iz Celja, kjer je biia na obisku pri svojem lOletnem otroku hčerki Agati, ki se je v torek hudo ponesre čila. »Veste, otroci so se igrali pri slamoreznici,« je pravila, »pa je moja mala vtaknila roko tako nesrečno vanjo, da jo ji je odrezalo. Hi tro sem zavila odrezan kos desne roke v robec in deklico poslala v bolnico, misleč, da ji bodo mogli odrezan del tam prišiti nazaj.. .< Seveda je tako upalo tudi dekletce, kar pa se na ža lost obeh ni moglo zgoditi. Tarnajoča, češ »Kaj bo zdaj z mojim otrokom brez roke,« se je odpeljala nesrečna mati s Konjičanom v Brezovico, kjer je doma. Ubogo dekletce pa Je ostalo v bolnici še dalje v bolniški oskrbi. Detomor V petek dne 3. t. m. je neki gospod obvo stiiil stražnika Grdih Alojzija, da je v hiši v Šelenburgovd ulici št. 4 neka ženska porodila. Stražnik se je takoj podal na lice mesta in res tam našel na dvorišču pletilko Vrtnin« Marijo, ki stanuje za Bežigradom v mestni hiši Prt sebi je imela pločevinasto posodo, v ka teni je bil mrtev otrok. Soproga pleskarskega pomočnika Justina Gartner je izjavila, da je Vnhunčeva rodila živo dete, ker je slišala, ka ko je zajokalo. Najbrž je otroka zadušila na te način, da ga je potlačila v školjko klozeta te) nato spustila vodo. Vrhunčeva je močno krva vela ter je bila videti zelo slaba. Zato je straž nnk poklical rešilni avto, ki je prepeljal njo in mrtvega otroka v otroško bolnico Vlom v trgovino V noči od 3. na 4. t. m. je neznan tat vlo mil v trgovino Kolman Roberta na Mestnem trgu. Ko je prebrskal vse predale in ni našel nič, kar bi se dalo odnesti, se je spravil nad železno blagajno. Imel pa je smolo, ker se mn je zlomil ključ. Zadovoljiti se je moral sam«' z 5 Din gotovine, nekaj oigaretami in cigarami ter z usnjato listnico. Skupna škoda znaša 10C dinarjev. Tatvina ročne torbice Hostnik Alojzija je 3. t. m. nakupovala % trgovini Breznik & Fritsoh v Stritarjevi ulici posodo. Svojo torbico, v kateri je imela 11 komadov bankovcev po 100 Din, 8 komade pc 10 Din ni nekaj drobiža, je položila zraven sebe na pult. Ker ni zadostno pazila, jo je neznani tat spretno izmaknil in izginil. UGODEN NAKUP Čovl ll IMacLa nAviln O1 u! 1... od Din 148*— dalje od Din 143-— dalje od Din 176"— dalje od Din 116’— dalje čevlji Cevi i za otroke, teksani . . od Din 24*— dalje Cevi i za otroke, zbiti ... od Din 36*— dalje Cevi i za otroke, šivani ... od Din 62*— dalje Cevi i za otroke, od št. 29-35 od Din 77*— dalje Cevi i za dečke od št. 36-39 . od Din 110*- dalje Čevlji za gospode, visoki . Čevlji za gospode, nizki . Čevlji za gospode, šivani . Čevlji za dame............ 30 vrsta damskih kombiniranih čevljev z leseno in us-njatio peto, šivani . * . . od Din 188*— dalje Velika izbira snežnih čevljev, galoš in domačih čevljev (copat) MESTNI TRG 26 Moško perilo Navadne srajce...................od Din 85*— dalje Boljše srajce od Din 70*— dalje Fine srajce . . od Din 115*— do Din 120*— Kravate pletene...................k Din 10*— Kravate svilene..................od Din 16*— dalje Robci, komad......................od Din 3*— dalje Pletenine Damske jopice volnene (vestje) oa Din 85*— dalje Moške jopice, volnene (vestje od Din 85*— dalje Otroške jopice, volnene ... od Din 32*— dalje Ročne torbice Damske ročne torbice: (kombineže) Din 13*—, 17*—, 24*—, 34*— itd. I.a usnje . . Din 78*—, 80*—, 110*—, itd. Trapez , . Din 45*-, 47*-, 50*-, 52*- itd. la boks . . Din 68*-, 72*-, 75*-, 82*- itd. Damski ročni kovčegi od Din 25*— dalje. Termos H 1 Din 22*-, % 1 Din 42*-. 11 Din 52*-. Trikotaža Skoki (žabice za otroke) , . . od Din 20*— dalje Zenske maje.........od Din 32*— dalje Zenske hlače ....... od Din 32*— dalje Moške srajce od Din 36*— dalje Moške maje • od Din 32*— dalje Moške hlače . ...... od Din 32*— dalje Damske triko hlače . .... od Din 32*— dalje Nogavice — rokavice Damske nogavice k Din 7*50,14*—, 16*—, 19*—dalje Moške nogavico k Din 6*—, 8*— dalje Otroške rokavice od Din 6*— dalje Damske rokavice od Din 20*— dalje Moške rokavice od Din 20*— dalje STRITARJEVA 1-3 Oglejte si cene v izložbah I Ant. Krisper — Ljubljana 554 Iz Kranjske gore 2e pred letom dni je občinski odbor 80- S lasno sklenil, naj se proglasi celokupna ob-ina za letovišče, toda naša vloga še do danes ni rešena. Gotovo čaka na sankcijo novega zakona o letoviščih in zdraviliščih. Kot letovišče Je bila dosedaj znana samo Kranjska gora kot del občine, med tem ko so bile malo znane podobčine, ki pridejo v poštev, namreč Log, Podkoren, Srednji Vrh in Gozd (Rute). Vsi ti kraji se z isto vnemo trudijo za povzdigo tujskega prometa, kakor njihova centrala. Zlasti prednjači Gozd, ki je bil letos do zadnjega kotička zaseden. Je pa tudi selo tako romantično, s svojim impozantnim ozadjem, katero tvori Špikova skupina, da ne najdeš kmalu primere. V Gozdu se gradi pravkar hotel z 12 sobami, ki bo vsaj zaenkrat odpomogel naraščajočemu prometu. Nekdo je načel vprašanje, da naj se proglasi Martuljek za narodni park. Zadevo je ze pred letom rešilo županstvo in podružnica SPD, ko sta obe korporaciji soglasno sklenili, da od tega kraja roke proč, pa bodi z barvo, žico ali klini, pa tudi z vsako oštarijo in vsakim zavetiščem, ki je z ozirom na lego kraja popolnoma nepotrebno, kajti naši Dolomiti so pristopni samo najsmelejšim plezalcem, zletniki pa rabijo do zadnjega slapa jedva en* uro. Pač so postavili naši bogoslovci v snmotnem, idiličnem kotičku nad Jaseni primerno zgradbo in kapelico, kjer v ljubem miru uživajo zasluženi odmor. Ti ne kale gorskega miru. Privoščimo jim to. Zelo lep kraj je nad Gozdom ležeči Srednji Vrh (1000 m). Je lahko dostopen. Tudi avtomobil je že strašil gori. Letos so bili oddani vsi razpoloženi prostori. Zst prihodnje se pripravlja restavracija in tako bo zopet otvorjen za širše občinstvo prekrasen košček Karavank, kjer vladata solnce in mir, za nameček Imaš pa razgled v Julijsko skupino od Triglava do Montaža. JNaš) sosedi Katečani so dobili z li>. sept. nakladalno postajo, za katero so moledovali nad 10 let. Zelo jim je ustreženo, kajti dosedaj so morali voziti vse blago od Kr. gorske postaje, kar jim je vzelo mnogo časa in podra-levalo življenjske potrebščine. Vrhnika Zlobna roka taigala kozolec. V petek »večer ae je nenadoma lasvetilo v smeri proti stari Vrhniki. Zagorel je kozolec, v katerem je bilo seno. Kozolec je pogorel do tal. Prišli so gasilci iz Verda in Vrhnike, pa je bilo prepozno in tudi voda predaleč. Na pogorišču je bilo polno ljudi in prvi očividci, ki so potegnili ostanke voza izpod kozoica, »o pravili, da »e je ogenj raz-liril iz voza. 1’ožar je zanetila gotovo neka zločinska roka. Saj je ravno istemu posestniku Cirilu Osredkarju lani saradi zlobnosti požigalca zgorela hiša. Orožniki so sicer pridno pozvedo-vali ca storilcem, pa ni sledu za njim. Cankarjeva stavbna zadruga »Dom« priredi danes v nedeljo veliko vinsko trgatev pri g. Jurci, v stari gostilni ob Ljubljanici. Čisti dobiček večera je namenjen za zgradbo delavskega doma. Trbovlje SVjf. Vel. kraljica med naše mladino Mladina ljubljanskih Sol in dobrodelnih zavodov je s solnčno radostjo in prekipevajočim navdušenjem pozdravila v svoji sredini kraljico Marijo Ljubljana, 4. oktobra. Dopoldne je Nj. Vel. kraljica posetila Ljubljano ln obiskala nekatere šole in dobrodelne zavode. Kljub teinu, da ni prišla popanoaia nepričakovano, kajti \ šolah bo Jo vnik Marko Nikolič je v pravem trenutku izrabil »slabljenje sovražnikovega središča. Obšel je Šmarno goro in padel nasprotni''-- v hrbet. Močan topniški ogenj ‘n «trojnice so podpirale napadalno akcijo in zgodilo se je neverjetno, najvažnejša postojanka kota 517 je padla v naše roke. Bitka je bila s tem odločena. Kar je sledilo, je bila le še stvar tehnike. Sovražnik je stal pred alternativo, ali da bo popolnoma zajet, ali pa da bo vržen v Savo. Ni mu preostalo drugega, kot da se je v divjem begu (kljub temu se je nekemu oddelku posrečilo, da je vjel živega zajca) spustil po obronkih navzdol proti smledniškemu mostu in zasedel na desnem bregu pozicije. Di izijskl trobač pa je med tem že odsvira! konec manevra, kajti naloga ljubljanske armade, da zadrži sovražnika, je bila rešena nad vsako pričakovanje dobro. Samo izvrstni taktični možnosti njenih vo- diteljev je pripisati, da je bil sovražnik vržen celo preko Save. Zahvala in sijajen defile. V Medvodah sta se nato zbrala i sovražnik i prijatelj in je zbranemu častniškemu zboru razglasil rokovalec manevra general Tripkjvič svojo kritiko in mnenje sodniškega zbora. Pohvalil je vse sodelujoče, ki so nokaaali in nudili več- kot pa se je od njih pričakovalo. Izredno uspelo vežbo je zaključil naravnost sijajen defile. Vse vojaške edinice so strumno korakale mimo komandanta in njesrove suite, niti najmanjša utrujenosti nd bilo opaziti na obrazih naših vrlih vojakov. V trdnem prepričanju, da naša vojska nima enake na svetu, smo odbrzeli proti LjuLl:->u, obujajoč med potoma spomine izrednega junaštva ob priliki obiska sovražne baterije. M. P. Ljubljana, nedelja, 5. oktobra; 9.30 Preno* cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Kmetijska ura. 11.00 Radio orkester. Vtnes poje samospeve Jos. Pavčiča gdč. Štefka Korenča-nova. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Nasveti za kmeta. 15.15 Kuharjev Šramel kvintet. 16.00 Novak: Ljubosumnost (Št. Jakobski gled. oder). 17.00 Plošče. 17.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 20.00 Gg. Roman in Tone Petrovčič pojeita slov. narodne pesmi z orkestrom. 21.00 Valčkova ura, izvaja radio orkester. 22.00 Časovna napoved ki poročila. 22.15 Hawai-jazz: lahka glasba. 28.00 Napoved programa aa naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, S. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Ca«, plošče, borat. 18.00 Koncert radio orkestra, kilavi,r in harmonij solo. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Ing. Gerl: Higiijena mleka. 20.00 Večer radio orkestra (rezervirano za prenos koncerta »Ljubljane«). 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, torek, 7. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Koncert radio orkestra. 19.00 Prof. Fr. Pengov: Izraba naravnih sili za delo. 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Ga. Bartolova: Zena v literaturi. 20.30 Prenos iz Zagreiba. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved prograima za naslednji dan. Zagreb, nedelja, 5. oktobra: 11.30 Promenadni koncert vogaške godbe. 17.00 Popoldanski koncert ork. 20.30 Kulturna in društvena poročita. 20.35 Zabavni večer. 21.50 Poročila dn vre--me. 22.00 Nadaljevanje zabavnega večera. Zagreb, ponedeljek, 6. oktobra: 12.30 Plošče 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.30 Mednarodni koncert. 22.3C Poročila in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah. Zagreb, torek, 7. oktobra: 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Popoildanski koncert lahke glasbe. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturna in društvena poročila. 20.30 Klavirski koncert g. prof. Gaborje. 21.40 »Človek v omari«, enodejanka. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Koncert zabavne glasbe. Beograd, nedelja, 5. oktobra: 9.00 Prenos iz pravoslavne cerkve. 10.30 Poljedelsko predavanje. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 16.00 Popoldanski koncert radio orkestra. 17.05 Medicinsko predavanje. 17.30 Harmonika. 19.30 Nemčija po vojni in danes. 20.00 Srbski večer. 22.00 Čas in poročila. 22.05 Jazz na ploščah. Beograd, ponedeljek, 6. oklobra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Prenos zvočnega filma. 19.30 Francoska ura. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos \i Berlina. 22.00 Čas in dnevne vesti. 22.15 Ta,n buraški koncert vojvod inskih Študen tov. ' ■ gg " ‘ ^ - , ‘ “h.*..::.' * t m | vv”*'*V*-' >3 -s ;:V-’ ’> i Z>zievz2e Manufaktura SLvU-t-r^ Ljubljana, Aleksandrova c. 8 Mi ne vodimo slabega blaga, niti nismo zvišali cen, zato ker Vam kreditiramo v upanju, da si Vas ravno s tem pridržimo« kot našega stalnega odjemalca. Poselite nas! Zahtevajte potnika! — Angleški mornarji na Sušaku. Na reki je pristala angleška ladja »Covedborovem sklepu se bo vršil dne 24. oktobra ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor te družbe in v dosego potrebnega razmaha 9. novembra 1930 po celi Dravski banovini Rafaelova nedelja. V Ljubljani imamo poleg družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev še dve organizaciji, ki hočeta po svojih pravilih skrbeti za naše izseljence, in sicer »Izseljeniško ligo«, katero je pred 1 letom ustanovil pokojni g. Anton Kristan, in pa »Narodni izseljeniški odbor«, kateremu načeluje g. dr. Joža Bohinjec. Vse te trd organizacije najdejo svoje informativne vire pri izseljeniškemu referentu kr. banske uprave v Ljubljani. Pričakujemo, da bodo vse tri organizacije pokazale na svojih občnih zborih svoja za naše izseljence potrebna in uspešna delovanja. Tekitilbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov irg št. 10 nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode 447 — Omejeno izseljevanje v Kanado. Vlada v Kanadi je ’ vestila izseljeniški komisarijat v Zagrebu, da se smejo v Kanado Izseliti samo tiste žene i ' ~~ci, katerih možje in očetje so se redoma izselili v Ilanado in ki lahko vzdržujejo svoje družinske člane. Dovoljenja za vselitev so pa veljavna samo tista, ki so bil - izdana pred 14. avgustom . — Izkopnine v Risnu. Direktor gimnazije v Cetinju Dušan Vuksan je nedavno začel kopati v starem Risnu in posrečilo se mu je najti v globini poldrugega metra sledove stare palače. Odkopal je lep 5 m dolg in 2 m širok mozaik iz večbarvnega kamenja Ko je dobil podporo, je kopal še naprej in Izkopal še en lepši mozaik. — Samo 50 jih je ostalo. Pred 40 leti dne 1. novembra 1890. je stopilo v drugi razred podoficirske »šadijske šole v Beogradu 137 gojencev. Te dn' bodo proslavljali, kar jih je Se ostalo živih in teh je samo 50, ki so večinoma vpoko-jeni in aktivni oficirji, 40 letni jubilej. Zveri*" \or. V vasi Teleki pri Somboru je prišlo d strašne družinske tragedije. 601etni Mihajlo Tobijas je svojo hčerko dobesedno zaklal in jo nato zakopal v kleti. Zločin so slu, čajno odkrili. Orožniki so zverinskega morilca takoj aretirali. Ni pa še znano, zakaj je na ’ ko grozen način umoril svojo hčerko. — Roparski napad. Nedaleč od Sremske Mitroviče so roparji napadli poljedelskega delavca Petra Šviho. Pretepli so ga skoro do m tvega in ga oropali za 2000 Din, ki jih je imel pri seli. Težko poškodovane^ >. so ga odpeljali v bolnico. — Samomor na ženitovanjskem potovanju. V beograjsko bolnico so pripeljali delavca Milana Paunoviča, ki je izvršil samomor na ženitovanjskem potovanju tri dni po poroki. Ustrelil se je z brovningom v sence. V bolnici Je pa nesrečnež umrl. Nihče ne ve, zakaj se je ustrelil. — Kaj je čebelni med. Čebelni med je po čebelah nabrani in predelani sladki sok, ki ga nudi rastlinstvo zlasti v cvetovih. Po čebelah nabrani sladki sok se imenuje nektar in ni še med. Čebele med zgostijo in predelajo v panju. Zreli med je gostotekoč, čim gostejši je, tem boljši je. — V smrt caradi zaljubljenega sina. V vasi. Dolnja Vrba pri Slavonskem Bronu se je nedavno zaročil sin Marijana Avdobašiča z bogatim dekletom, ki je pa želelo, da bi ji zaročenec dal še dva dukata, ki ji manjkata v ogrlici. Sin je prosil očeta za denar, oče ga pa ni i’otel dati, ker bi moral zaradi tega prodati del svojega zemljišča. Tab je prišlo med obema do prepira. Iz obupa, da se je s sinom sprl, se je oče pred dnevi obesil. Zopet nesreča z bombo. V Klenovniku pri Sarajevu so našli otroci staro bombo in so se z njo igrali. Nenadoma je eksplodirala in razmesarila dečka Tolorja Višnjev ca. Obsojen na 12 let robije. V Zagrebu se je vršila razpra-a proti nekemu 65 let Btaremu Petru Popoviču, Beljaku iz Velike gorice, ki je pred meseci premišljeno ubil svojo ženo. Državni pravdnik je predlagal smrtno kazen, obsodili so pa seljaka na 12 let robdje. 5Va/ippežne/sa in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino 103 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35. Napad maskiranih roparjev. V torek so maskirani razbojniki napadli v gozdu na cesti med Čazmo in Dubravo trgovca s preprogami Bega Husadiča iz Bosanskega Petrovca in mu odnesla 18.600 Din. Trgovec je pa spoznal enega razbojnikov. Tega in pajdaše zdaj orožniki iščejo. — Vreme. Dobili smo mrzle Joda lepe jesenske dneve. Zaradi nenadnega močnega padanja temperature v jutranjih in večernih urah prerokujejo ljudje skorajšnjo in ostro zimo. Relativna vlaga je bila včeraj enako velika in največja v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, in sicer. 90%. Najmanjša 35% je bila v Splitu. Vetrovno večinoma ni bilo, oblačnost je pa znašala zjutraj v Ljubljani 10, povsod drugje je pa bilo jasno. Najvišja temperatura v Ljubljani je bil 12.5, najnižja pa 1.7 stopinj Celzija. Pod ničlo je padla temperatura samo v Sarajevu, kjer je kazal toplomer —0.2 stopinj C. V drugih krajih je bila najnižja temperatura od 3 do 3 stopinje Celzija nad ničlo. — Sneg na Bjelašnici. Po vrhovih Bjelašnice vse do Velikega Polja je zapadel sneg, kakor poročajo iz Sarajeva. Radi tega snega so imeli te dni v Sarajevu zgodaj zjutraj temperaturo pod ničlo. Ejublittma Nedelja, dne 5. oktobra 1930., Roženvenska. Pravoslavni: dne 22. septembra, Dumnuka. Ponedeljek, dne 6. oktobra 1930., Bruno. Pravoslavni: dne 23. septemhra, Brunoslav. Nočno službo imata v nedeljo lekarni P i c-coli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. V ponedeljek pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U e t a r na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški. * ■ Orkestralno društvo Glasbene Matiee sporoča svojim članom, da se vrši prihodnja vaja v ponedeljek 6. oktobra ob 8. uri zvečer. Zaradi koncerta udeležba nujaa in obvezna. — Odbor. ■ Poroka mladega sokolskega para. G. župnik F. Finžgar je v trnovski cerkvi poročil danes gospodično Vero Natek iz Celja s tamošnjim avskultantom g. Vladom Krautom, sinom bivšega kamniškega župana in odvetnika dr. Alojzija Krauta. Mlademu sokolskemu paru želimo obilo sreče. ■ »Merkur«, društvo trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije sporoča svojim Članicam in članom, da ima od ponedeljka 6. t. m. dalje uradne ure od 8. do pol 1. popoldne in od 6. do 7. ure zvečer v svojih poslovnih prostorih na Dunajski cesti 31 (Zidarjeva hiša), pritlično. Istotam se sprejemajo tudi novi Člani in dajejo vse potrebne informacije. ■ Otvoritev plesne Sole. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani otvori 5. oktobra 1930. ob 8. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti svojo plesno šolo. 540 ■ Tatvina kolesa. Kovač Bovha Franc iz Oetrožnika pri Mokronogu je ukradel dne 29. septembra t. 1. Smodeju FeMikeu ob Savi v Suhadolu moško kolo znamke »Preziosa«, vredno 600 Din. Zandarmerija ga zasleduje. ■ Tatvina obleke in obutve. Delavec Alif Andrej iz Boštamja je ukradel 15» septembra t. 1. tovarišu Polutnik Mihi obleko vredno 800 Din. Ostal je dolžan tudi za hrano in stanovanje posestniku Klanjšek Francu 225 Din in neznano kam izginil. Zandarmerija zasleduje premetenega uzmoviča. ■ Onemogel na ulici. Delavec Filej Jakob je v petek 8. t. m. ob 7 in pod zvečer v Stritarjevi ulici pred trgovino Fabiani & Jurjevec obnemogel. Padel je to obležal na hodniku. Ko je prišel k sebi, je tožil, da čuti velike bolečine v trebuhu. Ker ni mogel nadaljevati svoje poti, jo bil poklican rešilni avto, ki je r očneža odpeljal v splošno bolnico. ■ Aretacije in prijave. Včeraj je bito aretiranih 17 oseb, moških in ženskih zaradi pijanosti in nedovoljenega beračenja. Zaradi ka-l,mja nočnega miru so bile prijavljen tj policiji 4 osebe, radi kršitve avtopredpisov 6 oseb to radi kršitve cestnopolicijskega reda 5 oseb. gc/zercc/ Nov patentiran način Izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po želji in meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU« Dunajska cesta 28 — Dvorišče jEimshe oblehe raglane, suknje, trenohooate in usnjate suknjiče kupite najoeneje pri konfekcijski industriji JOSIP IVANČIČ, Ljubijo«« Dunajska cesta 7. 529 ■Požar po eksploziji bencina. V delavnici krojaškega mojstra Ivana Kreča n« Dunajski cesti št. 9 je v petek 8. t. m. čistila uradnica Ema Tomšič rokavice z bencinom. Poleg steklenice z bencinom ee je nahajal v neposredni 'bližini z gorečim ogljem napolnjen likalnik. Na-krat je eksplodirala steklenica z bencinom ter je pričelo v delavnici goreti. Na pomoč so priskočili takoj delavci, ki 90 zaposleni pri »American Motors«. Pogasili 90 ogenj z »Mtoima-xom«, še predmo 90 prišli pozvani gasilci. Povzročene škode ni bito mogoče ugotoviti. Kreč Ivan je bil zavarovan pri zavarovalnici »Sla-vija«. flaies isi na liiskn Iroalev k Kolški! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ Šunko, sir, Gavrilo vic - salamo ter razne druge delikatese, odprta in razna buteljčna vina priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 34. vvvwwvvvvvwvyyvyyyv) Za soboslikarska, pleskarska la trkoslikanka Jela se priporoča 634 Tone Malgaj družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. Maribor m Izjava. V »Jugoslovanu« št. 12a z dne 15. junija 1930. smo pod poglavjem »Maribor« priobčili vest, da se bo razpuščena mariborska Svoboda prihodnje leto udeležila mednarodne delavske olimpijade in da je v ta namen osnovala poseben potni sklad. To notico lojalno popravljamo tako, da mariborska Svoboda ni razpuščena, da legitimno obstoja in deluje in da je po svojih pravilih upravičena organizirati skupne izlete svojega članstva. — V Ljubljani, dne 4. oktobra 1930. — Uredništvo. m Letala prispola v Maribor. Aeroklub poroča, da so včeraj ob 15. uri prispela iz Zagreba la Ljubljane vsa letala, ki hodo sodelovala na našem meetingu. m Pričetek avtogenskega tečaja v Mariboru bo v ponedeljek 6. oktobra t 1. Vsi prijavljene! naj se javijo ob 8. uri zjutraj v delavnici klu-čavničarskega mojstra Franca Kumerca, Maribor, Taborska ul. 10. Vsak naj prinese s seboj nekaj kovinskih predmetov, primernih za ve-žbanje v varenju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. m Mestna garancija Zadrugi mestnih uslužbencev. Na tajni občinski seji v petek zvečer je bilo sklenjeno, oa garantira mesto za gradbeno posojilo 200 00H Din, ki ga namerava naleti Zadruga mestnih uslužbencev, ki so si jo ustanovili v svrhe zgraditve počitniškega doma na Pohorju. m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo ima od danes opoldne do nedelje 12. t. m. opoldne Magdalenska lekarna, Savost na Trgu kralja Petra. m Tujski promet. V Juliju, avgustu to septembru Je bilo prijavljenih v mariborskih hotelih 10.350 oseb, odjavljenih pa 0781; v privatnih stanovanjih prijavljenih 4151 oseb, 3120 Jugoslova- nov in 231 tujcev, odjavljenih 3791 oseb, 3527 Jugoslovanov to 264 tujcev; v prenočiščih prijavljenih 5999 oseb, 4027 Jugoslovanov in 1927 tujcev, odjavljenihh,kinqj44umlwhyrdgovmuchl tujcev. Med tujci je bito 17 narodnosti iz Evrope, Amerike, Azije to Afrike. m Dan Jadranske straže. Jadranska straža je preložila svoj nabiralni dan na danes 5. oktobra. Znake po 1 Din bodo prodajali skavti in upamo, da ne bo nikogar, ki ne bi storil svoje narodne in patrijotične dolžnosti. m Ljudsko gibanje. V mesecu septembru se je v Mariboru rodilo 98 otrok, 48 dečkov in 50 deklic; umrlo je 50 oseb, 21 moških in 29 žensk, poročilo pa se je 34 parov. Največ rojstev, 70, je bilo v stolni fari, največ smrtnih slučajev, 28, to največ porok, 18, pa v magdalenski. m Brezplačna tombola na aeromitingu. Veliko darilo obiskovalcev današnejga letalskega mitinga pripravi Aeroklub s tem, da podari vsakemu obiskovalcu ob nakupu vstopnice karto za tombolo. Ker predstavlja karta vrednost 2 dinarjev to je po dosedanjih izkušnjah pričakovati obiska okoli 10.000 gledalcev, bo znašala vrednost teh tombolskih kart krog 20.000 Din. Po Statutih aerotombole se izžreba 62% od te vrednosti in bo znašal dobitek krog 12.400 Din. Tombola bo izžrebana predvidoma prihodnjo nedeljo dopoldne na Trgu svobode, kar bo trajalo približno četrt ure. Dobitek zadene dotični, ki bo kot prvd dosegel pet izžrebanih številk v eni vrsti. Dobitek se deli na dva enaka dela, če bi sreča hotela, da dosežeta dva igralca istočasno pet številk v eni vrsti. Dobitek se izplača takoj v gotovini na Trgu svobode. Obiskovalci aeromittoga naj dobro shranijo podarjene karte. m Invalidska tombola preložena Zaradi nepričakovane prireditve letalskega meetinga na Te-znu so mariborski invalidi za danes popoldne določeno tombolo na Trgu svobode preložili na prihodnjo nedeljo 12. t m. popoldne. Glavni dobitki so razstavljeni v trgovini Preis v Gosposki ulici. m Slaninarski trg. Včeraj je bilo na 41 slanl-narskih stojnicah 04 zaklanih prašičev, 2 teleti to 1 telica. Cene nespremenjene. m Sobotni trg. Včeraj Je bil trg dobro zatožen. Kmetje so pripeljali 46 voz krompirja, kumare, čebule in zelenjadl ter 7 voz sadja. Perutnine je bito krog 800 glav. Krompir se je prodajal po 1-50—2 Din kg, kar je mnogo višje ko drugod, kjer ga ponujajo že po 0 60 Din, češplje 8 Din, grozdje pa 7—12 Din. Perutnina se je prodajala paT piščancev 30—55 Din, kokoši 35—50 Din purani po 30—70 Din. Telečje meso se je podražilo, padle pa so cene govedini to svinjini. m Da ne bo zamenjave. Karolina Novakova, trgovka s papirjem na Frankopanov! cesti, vdova po železničarju, o kateri smo poročali da jo je zadela kap, ni bila identična z gospo Marijo Novakovo, trgovko v Gosposki ulici. m Izvoz našega sadja je letos dosegel višek. Po zanesljivih podatkih se ceni izvoz, večinoma jabolk, od 15. avgusta do konca septembra na 40 do 50 vagonov na dan, pasebej pa še 15 do 20 vagonov jabolk in hrušk za mošt. Samo na postaji Pesnica se je na dan tovorilo 15 do 20 vagonov. m Zadeva Doma ubogih. Z ozirom na naše vprašanje, kaj je z Domom ubogih v Kettejevi ulici, ki je bil zgrajen kot glavni dobitek loterije, se nam s poučene strani poroča, da je gradbena tvrdka dobila od mestne občine dovoljenje, da hišo proda na javni dražbi. Proti temu pa se je že doslej prijavilo veliko število lastnikov srečk. Kako bo tedaj zadeva izpadla, še ni jasno. m Prodaja divjačine. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor opozarja, da se bo vršila od nedelje 5. t. m. prodaja divjačine edinole s kontrolnimi listki. m V konkurzu je od 29. septembra tukajšnja trgovska tvrdka Oskar Levak v Gosposki ulief štev. 15. m Požar. V noči od petka na soboto je izbruhnil požar na Bezeni št. 2. Zgorelo je deloma hišno poslopje posestnika Franca K amer-ja. Gasilci iz Bistrice so prihPeli takej na pomoč in storili vse, kar je bilo v njih moči, vendar pa se mnogo ni dalo rešiti. m Karambol. Šofer tvrdke Zivic, Ivan Lozej, se je v petek z avtomobilom ognil pa ag'u Aleksandrove to Meljske ce9te nekemu kmečkemu vozu, ki je nepričakovano privozil z dvorišča Vlahovičeve gostilne, pri tem je pa zadel v podporočnika Stevana Tonkoviča^ ki se je peljal mimo na kolesu in ga podrl na tla. K sreči pa podporočnik ni dobil poškodb, sa r.o kolo se je znatno pokvarilo. m Aretacije. V petek je policija aretirala tri osebe, 1 radi obrtnega zakona, 1 radi prenagle vožnje in 1 radi pijanosti. m Pijanec in šipa. V petek ponoči se je pijani zidar I. G. zaletel v Šipo izložbe Mirka Feldina na Grajskem trgu to jo razbil. Plačati bo moral 140 Din. m Ukradeno kolo v Dravi. V petek popoldne je tkalec Peter Menard našel pri Schmiederje-vem posestvu v Dravi kolo, ki je molelo iz vole. O najdbi je obvestil policijo, M je ugotovila, da je tat vzel samo pnevmatiko, koto samo pa zavrgel. Koto je znamke »Steyer« št. 27.014. Problem gospodarsltega sodeZovan/a balkanskih dvžav (Iz referata zborničnega tajnika Ivana V toku druge polovice prošlega decenija so nastopile v ekonomski politiki evropskih držav znatne spremembe. Nade, da bo po svetovni gospodarski konferenci napetost v mednarodnih trgovskih odnošajib popustila, se ni izpolnila. Rezultat je bil ravno nasproten. Pokazalo •e je nadalje, da poedine manjše države, zlasti agrarne, niso dovolj močne, da bi mogle učinkovito zastopati svoje interese napram velikim industrijskim državam. Nastala je potreba, da se na vzhodu in jugu Evrope stvorijo večje interesne skupine. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni na konferencah v Bukarešti in v Varšavi. Kot prirodni nadaljni korak sledi pan-balkanska konferenca v Atenah, ki ima nalogo, da stvori osnove za zbližanje in ekonomsko sodelovanje balkanskih narodov. Potreba po takem sodelovanju se je čutila že zdavnaj, zlasti pa od leta 1926. sem. Ta potreba je vodila do večjega števila dvostranskih dogovorov z ozirom na trgovino, obmejni promet, konziflarne zadeve in železniške tarife. Vendar so se s temi dogovori regulirali samo odnošaji po dveh državah. To so prvi koraki k zbližanju in sodelovanju in baza za proučevanje medsebojnega sodelovanja. Potrebno bi bilo zato, da tudi one države na Balkanu, ki še nimajo medsebojnega trgovinskega dogovora, tega čim prej sklenejo, ker predstavlja sedanji neurejeni položaj največjo zapreko za medsebojno zbližanje in sodelovanje. Zbližanje in sodelovanje balkanskih držav bi se moglo razvijati prvenstveno v dveh smereh. Prvič, da pokrivajo države potrebe uvoza prvenstveno pri balkanskih državah in da tudi previšek produkcije plasirajo prvenstveno v balkanskih državali. Drugič, da skupno nastopajo za zaščito skupnih ekonomskih interesov, zlasti v pogledu izvozne trgovine v izvenbal-kanske države. Ta načela izgledajo v teoriji pravilna in jako verjetna, mora se pa vseeno še preiskusiti, ako v praksi in v dinamiki dnevnih potreb tudi res obstoji ta občutek potrebe po sodelovanju in ali bi multilateralen sporazum dosegel boljše uspehe nego sedanja klavzula brezpogojne in neomejene največje ugodnosti. Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven kakor izgleda na prvi pogled, zato od prvega zasedanja medbalkanske konference pač ne moremo pričakovati definitivnih rezultatov. Smatramo, da bo veliko, ako ta prva konferenca ustvari pogoje za stalno delo v smislu zbližanja balkanskih narodov. Ako razmotrivamo sedanjo situacijo, moramo priznati, da se balkanski narodi v ekonomskem pogledu Se jako slabo poznajo. Z detajlnim proučavanjem Številnih poedinih vprašanj se bodo s časom lahko dosegli mnogi pozitivni rezultati. Ako obstojajo med državami severnega In južnega Balkana velike sličnosti z ozirom na ekonomsko strukturo in poljedelstvo, to vendar ne izključuje možnosti pojačanja medsebojnih vezi in odnošajev. Balkanske zemlje imajo 825.735 km* površine s 45 milijoni prebivalstva. Balkan predstavlja obsežen potrošni teritorij, čigar potrebe od leta do leta stalno naraščajo. Balkanske države so po tolikih vojnih letih končno prišle v dobo ugodnega razvoja z ozirom na obnovitev med vojno uničenih krajev, komunikacijskih zvez, izkoriščanja vodnih moči, izsuSavanja močvirij, kakor tudi intenzifikacij svoje produkcije in industrijske predelave domačih sirovin za potrebo domačega tržišča in za izvoz. V tem pogledu so se dosegli v zadnjem desetletju že vidni uspehi. Povsod je dosežena stalnost valute in podvzeti so najstrožji ukrepi, da se spravijo v ravnotežje državni budžeti in plačilne bilance. Vendar je vse delo v tem oziru šele začetek tega, kar Je potrebno za napredek in razvoj Balkana. Ker vse balkanske države razpolagajo c morsko obalo, ki jim omogoča prevoz blaga po nizki ceni, je bilo posvečeno premalo pažnje Izgradbi komunikacij za suhozemni promet, lasno Je, da ena železniška zveza ob 400 do 500 km dolgi meji ne zadostuje. Tako izbolj-lanje zvez je zlasti potrebno v krajih med bivšo Srbijo in Romunijo ter Srbijo in Bolgarsko. Ravno tako tudi v področju Južne Srbije proti Grški in Albaniji. Program izgradbe železniške mreže naše države je bil določen leta 1927. na konferenci v Beogradu in vpoSteva gori navedene potrebe. Sedanje stanje, zlasti slabe ceste in nezadostne železniške zveze, povzročajo po-draženje transporta v taki meri, da je za sedaj izključeno izmenjavanje blaga v večjem obsegu. Iz rezultatov v dosedanji trgovinski bilanci balkanskih držav v medsebojnem prometu je razvidno, da še daleč ne odgovarjajo kapaciteti poedinih držav, niti njihovim potrošnim potrebam. Delež, ki ga izkazujejo poedine balkanske države na zunanji trgovini sosednjih balkanskih držav, je prav neznaten napram deležu pri izvenbalkanskib državah. V številkah izražena pred stoječa izvajanja po statistikah za leto 1928. Pri celotnem bolgarskem uvozu so sodelovale balkanske zemlje z 9*4%, pri izvozu z 15%, Nemčija sama pri uvozu z 21-2%, pri izvozu i 27*9%, Češkoslovaška pri uvozu z 10*7%, pri izvozu z 2-9%. Uro* Grčije iz balkanskih držav znaša 15*3% izvoz v balkanske države 2*2%, iz Zedinjenih Mohoriča na kongresu v Atenah.) držav Sev. Amerike 163%, izvoz tja 20%, iz Anglije 14*4%, izvoz tja 13*2%. Uvoz Albanije iz balkanskih držav znaša 117%, izvoz tja 21*3%, Iz Italije pa 48 3%, izvoz tja 60*7%. Uvoz Jugoslavije (po stat. za 1929.) v balkanske države znaša 3 62%, izvoz tja 22-16%, medtem ko samo mala Avstrija absorbira 17*50% našega uvoza in 17*90% našega izvoza. Jasno je, da se orijentacija eksportne politike in stare poslovne zveze ne morejo menjati čez noč. Ne smemo si delati v tem pogledu iluzij, ker je gotovo, da tudi najintenziv-nejša propaganda- ne bo mnogo menjala sedanjega stanja, ki je rezultat dolgoletnega razvoja. V izvozni trgovini Albanije igrajo glavno vlogo ti predmeti: sirove kože (20*6%), sir (168), jajca (10 6), drobnica (7), oljčno olje (7 3), sirova volna (6*8), oljke (5 9%). V Grški odpada več ko polovica izvoza na duhan (51*1 %), nadaljnih 15-3% na sušeno grozdje in 7'8% na vino. Za Bolgarsko predstavlja duhan' več ko tretjino vrednosti vsega izvoza (36%), na drugem mestu je izvoz jajc (91), na tretjem pa so repna semena (6*5%). , V Romuniji se slika izpreminja po rodovito-sti letine. Izvozna trgovina ni tako enostavno bazirana na nekoliko predmetov kakor v Grčiji, ampak kaže večjo razčlenjenost: Bencin in les po 12*8%, koruza 11*4%, ječmen 10*1%. Sledi še pšenica, sirova in čiščena nafta, živina itd. V Jugoslaviji Je najvažnejši izvoz lesa z 18*37%, živine z 13*70%, Jajc z 7*26% in ostali gozdarski pridelki 7J12%. Te številke so dovoljne, da nam jasno pred-očijo, kako je vprašanje sodelovanja komplicirano zaradi postoječe raznovrstnosti interesov in z ozirom na eksportne smeri, kakor tudi zaradi same strukture izvozne trgovine v poedinih balkanskih zemljah. V uvozni trgovini balkanskih držav stoje na prvem mestu tekstilije, v Romuniji 30*1%, v Grčiji samo 15*2%. Nasprotno pa predstavlja uvoz cerealij za Grčijo 20%, za Albanijo (koruza) 9*1%. V Jugoslavijo in Bolgarijo znaša uvoz kovin 12*2%. V vseh balkanskih državah Je uvoz strojev zaradi močne investicijske aktivnosti jako znaten. Medsebojni trgovinski promet bi se mogel povečati torej samo v pogledu poljedelskih pridelkov, živine, produktov poljedelske industrije, zlasti sladkorja, kakor tudi mineralnega olja. V vseh ostalih skupinah bodo ostale balkanske zemlje Se nadalje navezane na uvoz iz industrijskih držav, v katere bodo morale tudi kakor do sedaj eksportirati previšek njihove produkcije. Andrej Žmavc, Maribor: Kakšno bo letošnje vino? Na to vprašanje morejo le tisti vinarji kolikor toliko točno odgovoriti, ki so se s trgatvijo prenaglili in so jo že obavili. Drugi čakajo, vztrajajo, upajo, ugibajo, dvomijo. Vinogradi so namreč obetali v splošnem prav dober pridelek, neugodno jesensko vreme pa ga kvari in krči, tu bolj, tam manj. Toda za dežjem mora priti solnce, ki lahko Se marsikaj popravi, kakor smo že večkrat doživeli. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru preiskuje sok določenih grozdnih vrst na vsebino sladkorja in kisline pred trgatvijo redno vsako leto že od leta 1921. dalje, in sicer vsak tretji dan, začenši vsakokrat 24. septembra. Tako tudi letos. Imenovani zavod nam je ljubeznivo postregel z dosedanjimi letošnjimi rezultati zadevnih preiskovanj, katere tu priobčimo, primerjajoč jih z ustrezajočimi uspehi prejšnjih dveh let, 1928. in 1929. Pod datumom pomenja prvo število »% sladkorja«, drugo pa >°/oo kisline«. Leto 24. IX. 27. IX. 30. IX. Vrsta beli bur- 1928 15 0 9 0 15 8 9 0 16 5 9 0 gundec 1929 17-5 80 18-5 80 18'0 80 1930 180 8 0 18 3 82 183 8'2 silvanec 1928 140 1929 17‘5 1930 17'5 rdeči traminec 1928 14'3 1929 18‘7 1930 17'5 110 150 9'8 17'5 10‘8 18'0 moslavec (srednja lega) 11'0 15'7 9'4 195 11'8 17'6 10‘7 153 11 3 9’5 17‘7 9'5 10'3 18‘0 10’2 11'0 160 10'5 9'2 20'0 9 2 11'6 17‘8 116 1928 12’0 1929 16'8 1930 17'5 14'0 13'2 10’0 16'8 12'0 17'7 moslavec (višja lega) 13'5 132 135 10'0 17'5 10‘0 11‘8 17'7 11*5 laški rizling 1928 13'0 1929 160 1930 18'0 11‘5 130 100 16‘8 13'0 18'3 1928 14'0 1929 17‘6 1930 170 12'0 13'7 120 10'0 17’8 100 13'0 18‘3 12’8 rizling (renski) (sr. lega) 9‘8 14'8 8‘8 18'4 10'0 17'6 1928 15‘0 1929 17'8 1930 18'2 9'8 14'4 9'8 8'6 18’5 8’5 9'6 17'6 9'2 13'0 14'5 100 17'8 11*5 18'8 rizling (renski) (viš. lega) 13’0 15'2 12'8 10'0 18"7 100 11*3 18’6 110 1928 15*5 1929 17'8 1930 18‘7 13*0 15*2 10’6 18'0 11*5 18'9 12*7 15*7 12*5 10‘6 188 10'2 11"3 18'7 10'8 Navedena števila nam povedo, da letnik 1930. trenutno ne zaostaja za letnikom 1929., letnik 1928. pa 4&leko prekaša. Upoštevajoč vremenske razmere, je upravičena domneva, da 1930-šček ne bo dosegel dobrote 1929ščeka. Zadnji tedni, zadnji* dnevi pred glavno trgatvijo bodo odločilni — in pa — način spravljanja, obdelave in kletarjenja. Borzna poročila dne 4. oktobra 1930. Devizna tržišča Dunaj, 4. oktobra. Amsterdam 285*88, Beograd 12*5627, Berlin 168*64, Bruselj 98*82, Budimpešta 124*03, Bukarešta 4*2125, Kopenhagen 189*50, London 34*4467, Madrid 73*40, Milan 37*125, Newyork 708*75, Pariz 27*81, Praga 21*0375, Sofija 5*1360, Stockholm 190*30, Varšava 79*415, Curih 137*66. Ziirich, 4. okt. Beograd 9*12875, Pariz 20*22, London 25*035, Newyork 515, Bruselj 71*875, Milan 26*98, Madrid 53*35, Amsterdam 207*75, Berlin 122*61, Dunaj 72*68, Stockholm 138*40, Oslo 137*875, Kopenhagen 137*90, Sofija 3*7325, Praga 15*29, Varšava 57*75, Budimpešta 90*20, Atene 6*675, Carigrad 2*4, Bukarešta 3*06, Hel-singfors 12*975. Vrednostni papirji. Dunaj, 4. oktobra. Bankverein 17*65, Kreditni zavod 47*20, Dunav-Sava-Adria 11*60, Prioritete 90*—. Trbovlje 46*—, Leykam 4*—. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvo. Newyork, 4. oktobra. 8% Blaire 91*50—93, 7% Blaire 82*5—83*5, 7% pos. drž. Hip. banke 80*25-81. Žitni trg Novi sad, 4. oktobra. Pšenica 79/80, bačka 147*50—150, g. bačka potiska, šlep 155—157*50, banatska Tisa šlep 145*50—147*50, g. ban. Bega ladja Dnnav 150—152*50, j. ban. 142*50—145, srem. slav. 78 kg 137*50—140. Promet 17 vagonov. — Oves bački, sremski 130—135. Promet 1 vagon. — Ječmen bački, sremski 63/64 kg 107*50—112. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet: moke 8 vagonov, koruze 25 vagonov, otrobov 10 vagonov. Budimpešta, 4. oktobra. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: okt. 15*59—15*97 (15*93 do 15*95), marc 16*59—16*95 (16*93—16*95), maj 16*75-17*37, (17*36-17*38). - Rž: okt. 8*60 do 8*95(8*92-8*94), marc 9*45-9*92 (9*92—9*94) — Koruza: maj 12*51—12*92 (12*92—12*94). Tranzit maj 11*70—11*90 (11*70-11*80). Sevnica Kanalizacija, ki je predpriprava za vodovod, je končana. Hvalevredno je dejstvo, da se je javnost zavedala pomena teh del in priskočila občini na pomoč z večjimi zneski. Delo je bilo preračunano ca. 6000 Din. Prispevali so: Cimperšek Karl in Rudolf, dr. Rok Jesenko, Kastelic Alfonz, ga. Erdelia, Kragl, Splošno gosp. zadruga, Plausteiner, Arzenšek, Urbič, Kranjčič, Barovič, Mlinarič, Schmuck, Pustinek, Medic, Po-iun, Vovk, Bonča, Klemenc, Valant, Setina, Keber, Kreutz in Ostrovršnik. S tem so končana kanalizacijska dela trga in takozvanega »Flori-janskega grabna«. Novo zgrajen je tudi most čez Florijanski potok. — Zelo razveseljivo je sodelovanje javnosti z občino. Dobro bi bilo, ako bi javnost še v bodoče stopala z občino roko v roki,- kar bi gotovo rodilo še mnogo dobrega! Dela na Vrtači so končana. Ves gozdni park bi bil zelo primeren za kak hotel ali restavracijo. Krasna lega nad Sevnico in čist zrak bi vabila ne le domačine, ampak tudi tujce. Interesentu bi šla občina toliko na roko, da bi mu dala celo Vrtačo, ki meri 14 oralov lepega gozdnega sveta, brezplačno na razpolago. Prav je tudi, da je po dolgem času dala občina premeriti svoje posestvo, ki meri 18 ha in je ugotovila svoje meje. Mnogo občinske zemlje je v uporabi posameznih privatnikov, ki izrabljajo zemljo, občina pa plačuje davek. Sedaj je konec temu neracionalnemu gospodarstvu. Log se modernizira. Tudi nasproti Sevnice ležeča vas Log se ftiodernizira. Z »Električno zadrugo« v Sevnici so sklenili pogodbo, g katero bodo dobili električni tok in to po 5 Din za KWH, torej cenejše kot v Sevnici. To pa zato, ker, bodo sami postavili omrežje. Salonski orkester Sokolskega druStva je začel zopet z rednimi vajami pod taktiko g. Ljubiča. Ker je dosedanji pianist g. Verbič odšel v Beograd, ga bo nadomestoval iz prijaznosti začasno g. Drago Cimperšek, dokler ne odpotuje zopet k študijam na Dunaj. Želimo čuti čimpreje kak koncert, na katerega ie več mesecev težko čakamo! Pri tej priliki vprašamo merodajne čini-telje: »Kaj pa bo z orkestrom, ko bo g. Cimperšek odpotoval? Brez pianista ne more uspevali salonski orkester!« Klavnica. Komaj je bila klavnica prenovljena, že hočejo nekateri naši mesarji uvesti zopet stari red oz. nered, kar pa naj županstvo odločno prepreči. Krško Glavni oddelek finančne kontrole se je preselil iz mestne hiše pod Goro v hranilnično hišo, sredi mesta in sicer v drugo nadstropje nad pisarnami okr. sodišča. Prenatovorjen voz s takoimenovanimi hrastovimi »štoki« za ladje, ki jih naklada na postajo lesni trgovec Gliha iz Kostanjevice, se je prevrnil in raztresel les počez cele ceste pri trgovini Josipa Starca. Druge nesreče ni bilo kot da je voznik s pomočjo mostninarja komaj v dveh urah zopet naložil. Veliko število splavov je danes in pozno v noč plovilo po Savi. Les plavijo največ iz Savinjske doline proti Beogradu. Tujcev in izletnikov iz raznih krajev države je v preteklem mesecu posetilo naše mesto zelo malo: 20 po trgovskih poslih in 27 drugih izletnikov, med njimi 2 iz Nemčije, 1 Avstrijec in 2 Belgijca. Na trgatev prihaja zadnje dni z vsemi vlaki neobičajno mnogo ljudi. Maček ve, kdaj zvoni poldne. Na prvo mladinsko igro, Trnjulčico, ki jo vprizore ljubki otročiči Sokolskega društva danes ob 16. uri, so vabljeni vsi prijatelji Sokolstva in naših malih iz mesta in okolice. Kislo zelje Imam 2e letošnje prvovrstno kislo zelje v vsaki množini vedno na razpolago po na j nižji ceni. losip Oražem, Moste pri Ljubljani fVORNKA CSKORtl® Steklarna v Hrastniku je nakupila od tukajšnjih kmetovalcev več vagonov škope. Orehe, ki so letos precej dobro obrodili, na-kupavajo tukajšnji trgovci za Italijo po 5 Din za 1 kg. Cerknica Čudne ovanture neznanega avtomobilista. V petek zjutraj so ljudje zapazili, da so v bližini pokopališča na vse strani precej razorane njive. Sledovi so kazali, da je vse to storil neznan avtomobilist; najbrže v pijanem stanju. Vse-prek se poznajo tiri avtomobilnih koles. Res ne vemo, kakšen užitek je imel ta avtomobilist od te nočne avanture. Dobro, da je prišel ta korenjak šele v jeseni na to misel, ko so kmetje že večinoma pospravili pridelke domov. Nekoliko škode je pa vseeno napravil ta dečko nekaterim posestnikom. Začetek zabave. Sedaj se bo tudi pri nas kmalu začela zabava na vseh koncih in krajih. Za prihodnjo nedeljo nam že obetajo kino v dvorani Prosvetnega društva. Danes štirinajst dni bo Prosvetno društvo vprizorilo igro »Veleturist«. Tudi Sokolski oder se nam bo kmalu predstavil prvikrat v letošnji sezoni. — Mladi že z veseljem pričakujejo veselice cerkniških gasilcev in godbe, pa kakor slišimo, je to veselje za letos prazno. Mraz. Zadnje dni nas je zajel že občuten val mraza. Živo srebro kaže že okrog 8° C. Noči so zelo jasne, zato pa tembolj mrzle. Trgatev grozdja bo danes v gostilni Pehar v Begunjah. Šport. SK Javornik je odšel danes v Domžale, da tam odigra nogometno tekmo s SK Diskom. Novo mesto Tombolo priredi danes ob Vtll. uri na trgu Petra kolo jugoslovanskih sester. Dobitki izbrani. Obrtna šola je danes pričela. Učencev in učenk je zelo veliko, tako da je potrebna v I. in v II. moškem razredu paralelka, le pripravljalni razred in dekliški oddelek bosta brez nje. Letos je novodoSlih vajencev manj, ker doslej je tudi pripravljalni razred več let moral imeti vzporednico. Usmiljeni bratje v Kandiji so podedovali veliko hišo z vrtom pod Kapitljem, kot smo pred nekaj dnevi poročali. Mestni obč. odbor se že več let bavi z mislijo, da bi tam gori postavil mestno ubožnico. To je upošteval tudi konvent usmiljenih bratov in ponudil hišo z vrtom v prvi vrsti mestni občini v nakup. Želeti bi bilo, da bi mestna občina stopila v zvezo s konven-tom, ki bo gotovo upošteval človekoljubne in plemenite njene namene ter občini omogočil, ■da svojo mnogoletno namero in nujno potrebo na najprimernejši način udejstvi. Umreti je prišel v Novo mesto 781etni nad upravitelj v pokoju Franc Gregorič, posestnik v Brezovici pri St. Jerneju, oče znanega ljubljanskega drogerista in vpokojenega artil. kapetana ter bratranec novomeškega srezkega sanit. referenta, zdravstvenega svetnika dr. Viktorja Gregoriča. Mrtveca so v petek dopoldne položili v rodbinsko grobnico v Šmarju pri Pleterjah. Nogo si je zastrupil. 221etni dninar France Kraševec iz Dol. Maharovca pri št. Jerneju je pred enim tednom tesal late za svinjski kur-nik. Pri tem mu je odletela sekira-plamkača v koleno in mu napravila občutno rano. Fant jo je nekaj dni zdravil sam, ko pa se je stvar poslabšala, je prišel po pomoč k usmiljenim bratom. Lečenje bo trajalo dosti dalje, ker je rana inficirana. Rudarjeva nezgoda. 351etni France Gosenar iz Cerovega loga pod Gorjanci je zaposlen kot rudar v premogovniku Kanižarici pri Črnomlju. Že skoro proti koncu »šihta« se je nenadno utrgala iz stropa večja gruča premoga in podrla ubogega Gosenarja na vlažna tla. Tako mu je stlačila njegov hrbet, da so ga tovariši s težavo privlekli na dan in rudarski zdravnik ga je odpremil v bolnico. Resnica: rudar stoji vedno z eno nogo v grobu. Z oreha je padel, žandarmerijski narednik v pok. Toman Hafner iz Semiča je zlezel na oreh, hoteč ga otresti. Na mokri veji je zdrsnil in padel nekako tri metre globoko ter si levo roko močno poškodoval. Se enkrat noga! Na Škrjančnh pri Mirni je nameraval iti 131etni posestnikov sin Lojzek Hočevar spat na skedenj. V temi je lezel Črez dvorišče. Ker je deževalo, mu je na mokrih tleh spolznilo in z levim kolenom je vsekal na oster kamen. Rana se je vnela in oče ga je pripeljal v kandijsko bolnico. Posledica prepira. Franc Krevs, posestnik iz Vrhpeči, je šel s konjem v Mirno peč h kovaču. Ker je imel še drug po.sel, je zavil v gostilno. V razgovoru s poslovnim tovarišem je prišlo do prepira in Krevs je moral z ranjenim licem ob levem očesu v bolnico. 'fmsmmamt “Radio včešfcib Češki listi poročajo, da je prosvetno ministrstvo v Pragi že izdelalo podroben načrt za organizacijo radija na čeških ljudskih šolah. Načrt bodo v kratkem tudi uresničili. Moderni vzgojitelji vedno bolj spoznavajo in priznavajo pomen radia, v šoli, ki je izvrstno pomožno sredstvo za pouk. Na Angleškem imajo radio v šolah že precej dolgo in praksa je dokazala, da so imeli Angleži prav. Sedaj se je te ideje lotila tudi češkoslovaška šolska uprava. Načrt določa, da bodo enkrat na teden zvezane vse oddajne postaje, ki bodo izvajale program za otroke od prvega do tretjega razreda, enkrat na teden pa program za šolarje od četrtega do osmega razreda. Za otroke bo radio posloval od 11. do 12 ure dopoldne, za večje šolarje pa od pol ene do pol dveh. Radio bo dajal predavanja iz domoznanstva, iz naravoslovja in glasbo. Zlasti od glasbene vzgoje pričakujejo mnogo, kajti doslej so se šolafli učili samo peti, sedaj pa se bodo seznanili tudi z instrumentalno godbo. Posamezne komade bodo pojasnjevali s poljudnimi predavanji. Pedagoško vodstvo bo v rokah posebnega ku-ratorija, ki bo pripravil potrebno gradivo tako, kakor določa načrt. Pomožni organi osrednjega kuratorija bodo manjši pedagoški odseki na sedežih oddajnih postaj v Bratislavi, v Košicah in v Brnu. Posamezna predavanja bodo priobčevali že mesec dni prej v učiteljskih glasilih, da bodo posamezni razredi na vsako predavanje temeljito pripravljeni. Za učence pa bodo izhajala potrebna navodila v šolarskih listih. Učenci bodo poslušali predavanja v svojih razredih. Ce bi se zbirali n. pr. v telovadnici pred velikim zvočnikom, bi to motilo. Zato bo dobila vsaka šola velik sprejemni aparat, od koder bo narejena zveza v posamezne razrede. V večjih mestih nabava aparatov občinskih proračunov ne bo preveč obremenila. Pri malih občinah pa bodo morali stariši že nekaj dodati. Vpeljava radia v šole pa bo prišla prav tudi odrastlim, kajti razna društva imajo itak navadno svoje seje, sestanke in predavanja v šolah. Cela akcija Je že tako napredovala, da jo bodo začeli lahko že novembra meseca izvajati. Stvar ima pa še drug pomen. Računajo namreč, da bodo postali šolarji najboljši propagator-ji in agitatorji za radio, ki je na Češkem še vedno mnogo manj razširjen kakor je v sosedni Nemčiji in Avstriji. Ponesrečeni iirolski gledališki igralci. Pred nekaj dnevi se je peljala skupina tirolskih gledaliških igralcev z avtomobilom v Berlin na gostovanje. Na cesti Magdeburg—Genthin pa 6e je avtomobil zaletel v tovorni vlak, ker prehod čez cesto ni bil zavarovan. Ravnatelj skupine Dammhofer (na levi) in Kilijan Niedermaier (na desni) sta obležala mrtva, igralka Marija Schindler (na sredi) in še nekaj drugih pa so dobili težje poškodbe. Povesti in povestice dr. Renaudot-a Ustanovitelj in začetnik francoskega časopisja slučjno ni bil pisatelj, ampak zdravnik, ki je imel navado zbirati razne pripovedke, ki so krožile med ljudmi od ust do ust, da je lahko s takim pripovedovanjem zabaval svoje bolnike in si tako večal svojo klijentelo. Ta zdravnik se je pisal Renaudot. Rojen je bil 1. 1586. v Londonu, medicino je študiral na tedaj sloveči visoki medicinski šoli v Montpel-lier-u, kjer si je pridobil tudi doktorski naslov, potem pa je imel srečo, da se je seznanil z možem, ki je imel tedaj največji vpliv na Francoskem. Ta mož je bil tedaj vsegamogočni kardinal Richelieu. Ta je vzel mladega zdravnika k sebi v Pariz, kjer ga je napravil za kraljevega domačega zdravnika in za vodjo neke javne bolnice, vodil pa je ob enem tudi neko zastavljalnico in izdajal je adresar, ki je bil med trgovci zelo v čislih. Iz adresarja pa se je razvil pravi časopis v Franciji. Kardinal Richelieu je svojemu varovancu in ljubljencu zaupal marsikatero diplomatsko tajnost, kralj Ludvik XIII. pa mu je naročil, naj poroča o njegovih zmagah. Pripovedoval pa je zdravnik v svojih poročilih seveda tudi druge novice, zlasti najnovejše čenče in laži, ki so jih ljudje sami trosili okrog in raznašali o svojih ljubih sosedih, prijateljih in sovražnikih. Take novice so seveda silno vlekle in zlasti radovedne ženske so kar oblegale zdravnika, ki je vedel toliko povedati. Včasih so ga klicale k sebi na dom, tudi če so bile zdrave, samo da so zvedele najnovejše čenče oziroma senzacije. Vabila so se množila tako, da zdravnik ni mogel več ustrezati vsem željam, pa se je zato odločil, da bo vse novice napisal, razmnožil in prodajal. Tako so namreč že delali v Benetkah, kjer so take novice izhajale vsak opoldanskem odmoru. Vse te zločine so pre-drzneži izvršili tekom 80 minut. Policija je seveda napela vse moči, da zlikovce brž izsledi. Toda če ne bi bil pomagal redarjem srečen slučaj, bi bil ostal ves njihov napor zastonj. Zvedeli so namreč od policijskih nadzornikov hotelov in prenočišč, da trije mladi, lepo oblečeni fantje vsako drugo noč menjajo svoje stanovanje, zahajajo pa podnevi navadno v neko malo kavarno. To kavarno so redarij obstopili in komaj se je troperesna deteljica pojavila na vratih, so jih že prijeli in uklenili. Ko so pa pregledali njihovo stanovanje, so našli tam celo zbirko revolverjev, nožev, bodal in vlomilskega orožja. Tu ni pomagalo nobeno laganje več. Priznali so vse, povedali pa so tudi, da so eno uro prej, predno so jih zaprli, oropali tudi nekega zlatarja, kateremu so odnesli za 1 miljon. frankov zlatnine in drugih dragocenosti. teden. Imenovali pa so v Benetkah list tednik »Gazetta«, in sicer po denarju, kolikor je list veljal; tisti novec je tudi imel ime »Gazetta«. List je polagoma rastel in se razvijal, dokler ni nastala iz njega 1. 1634. »Gazette de France«, ki je bila prvi pravi list v Franciji. Prvi francoski časopis se je torej razvil iz čenč, ki jih je zbral zdravnik Renaudot, da bi ž njimi kratkočasil svoje bolnike. »Div|i zapad« v Parizu Zadnje dni se je dogodilo v Parizu več zločinov, ki si jih nikakor ne morejo pojasniti in ki so baš vsled svoje zagonetnosti izzvali v pariški javnosti tako senzacijo, da že prav resni listi pišejo o »divjem zapadu« v Parizu. Posebno predrzni so bili trije lopovi, ki so uganjali pri belem dnevu stvari, kakor so sicer navadne in mogoče le v »razbojništvu kraljestva«, v Chikagu. Na velikem trgu »Plače de la Concorde« so vk radii lep avtomobil, noter pa so se začeli oboroženi do zob vozariti po mestu. V neki ozki ulici so se ustavili tik ob hodniku in sicer baš tam, kjer sta slučajno stala dva elegantno oblečena tujca. Lopovi so skočili iz avtomobila, pomerili z revolverji na tujca in jima zapretili, da bodo takoj streljali, čim kdo pokliče na pomoč. Nato so oba tujca porinili v avtomobil, ki je imel okna zastrta, v vozu pa so oba po vseh pravilih svoje umetnosti oropali. Ko so svoj plen imeli na varnem, so zapeljali v neko samotno ulico, kjer so oba tujca hitro posadili na cesto, sami pa so se z največjo brzino odpeljali na nova junaštva. Najprej so se polastili na enak način nekega zasebnega uradnika, ki so ga oropali na isti način, potem pa so se lotili neke starke, ki je pa kljub grožnji z revolverji začela le klicati na pomoč, nakar so roparji jadrno pobegnili. Za to izgubo so se pa odškodovali v neki ma-nufakturni trgovini, ki so jo pošteno izropali v Dr. Buss iz Mannhcima ki je na teniškem turnirju v Firenzi priboril za Nemčijo prvo mesto. Paradiž ra ženske Pri nas je navada, da ženske redko potujejo kam same, če nimajo v kraju, kamor so namenjene, kakšnega znanja; navadno potujejo vedno v spremstvu. Za London pa to ne velja. V London se pripelje vsaka ženska lahko sama, ne da bi se ji bilo treba bati. da se ji bo zgodila kakšna nepri-lika, kajti v Londonu se nastani ženska jako lahko pri zasebni rodbini, kjer se počuti kakor doma. Rodbin namreč, ki rade sprejemajo ženske na stanovanje in hrano, je v Londonu dosti in treba je le objaviti v tem ali onem časopisu primeren oglas, pa si človek že lahko izbere kaj primernega. Večina angleških rodbin stanuje namreč v lastnih hišicah z vrtičkom, in vsaka gospodinja je zadovoljna, če lahko svoj denar, ki ga ima za gospodinjstvo, nekoliko pomnoži. Zato je »poying guest« (plačujoč gost) skoro vsaki rodbini dobro došel. »Plačujoči goste se angleškega življenja kma lu privadi. Zjutraj ob osmih mu prineso za-jutrek: »porridge« (neke vrste ovsena kaša, ki v londonskem podnebju prav dobro stori), potem na več načinov pripravljena jajca, slanino, gnjat in bel kruh s surovim maslom, »jam« (mezga iz sadja) in oranžno marmelado. Pijejo belo kavo ali čaj. Seveda tudi sadja ne manjka, če je letni čas za to. Zajutrek traja približno do desetih. Po zaju-treku se odpravi samcata ženska v mesto po opravkih ali pa na razgledovanje. V mestu se pelje lahko s podzemno železnico »tube« ali pa z »busom« (kratica za »avtobus«) ali pa s »tram-om (kratica za »tramway«). Povsod pa narede moški prostor ženski, naj si bo lepa ali pa grda. Ce zaide ženska slučajno v oddelek za kadilce, takoj vzamejo vsi svoje pipe iz ust, in vprašajo, če to kajenje ne moti — kar se pri nas vendar bolj redko zgodi. Ali pa se samcati ženski-tujki, ki hodi iz ulice v ulico, pripeti, da ne ve več kam. Tu je treba le vprašali velikega »bobby«-ja (pridevek za redarje), in ta natanko pove ne samo, kje si, ampak spravi tujko tudi v pravi avtobus in naroči sprevodniku določno, kje naj tujko odloži. Okoli ene popoldne ljudje navadno ne gredo domov, ampak gredo v mesto na »lunch«. Lokalov za »lunch« je v Londonu sila dosti. Tek predjužnika zadostuje, da Človek zdrži do popoldanskega čaja, do znanega »five-o-clock-tea« (čaj ob petih). Sele takrat namreč se tujka »plačujoči gost« lahko smatra za nekakega člana družine, če jo povabi gospodinja na čaj. K čaju prigrizujejo jako tenko rezane koščke belega kruha s surovim maslom, potem neizogibni »jam« ali marmelado, potem pa razne sveže pripravljene solate in vsakovrstno pecivo. Zato ni čudno, da Angleži zelo pozno večerjajo, navadno šele ob devetih zvečer. Če pa je tujka utrujena od hoje, pride lahko domov, kadar hoče, in če je lepo vreme, se lahko brez skrbi vleže na vrtu v travo in prav nihč« je ne bo motil. Ženska gre v Londonu lahko vsepovsod sama, ne da M jo kdo nadlegoval »Ogovarjati« ženske na ulici — tega Anglež ne pozna. Ženska gre lahko sama v razna kopališča, gre lahko sama na razne športne prostore ali pa v kino ali v gledališče, pa -je nikdar ne bo nihče nadlegoval. Mačke, ki ne love miši Pregovor pravi sicer, da »kar mačka rodi, miši lovi«, ampak kakor pregovori ne veljujo vedno in povsod, ampak le v gotovih slučajih, tako tudi ta pregovor ni točen. Neki kitajski naravoslovec dr. Zing-Yang-Kuo je namreč prišel na misel, da bi mačke in miške skupaj redil. Zaprl je več mladih mačic . v kletko, tako da prve tedne svojega življenja sploh niso videle nobene miši. Od 20 teh mačk se jih je kasneje lotilo miši le 9. V drugem slučaju pa je zaprl skupaj v eno kletko mlade mačke in mlade miške in glej, od teh mačk se sploh nobena ni lotila nobene miši več. Mačke, ki so jih hranili prvih 4 do 5 mesecev samo z rastlinsko hrano, pozneje sploh niso hotele več jesti mesa. Iz svojih poskusov sklepa kitajski naravoslovec, da je mogoče vzgojiti mačke tako, da se miši sploh več ne lotijo, ampak se kvečjemu ž njimi igrajo. Prva cerkev v Nemčiji iz betona. V Dortmundu bodo 12. oktobra posvetili novo cerkev sv. Nikolaja. Načrt za cerkev sta napravila arhitekta Pinno in Grund. Cerkev je zgrajena iz betona. Naj višje bančno poslopje na svetu V Newyorku so te dni dogradili najvišje bančno poslopje na svetu. To je Manhattan-ban-ka, ki ima 71 nadstropij. Poslopje je popolnoma iz jekla, veljalo pa je 30 miljonov dolarjev. Poslopje je bilo dograjeno v 1 letu, notranja oprema pa je bila postavljena v 12 dneh. Nov most v Drazdamh. 1. oktobra so izročili v promet nov most čez Labo v Draždanih. Most je narejen na čisto poseben način. Ladja dviga most z oporišč. V zalivu Vancouverskcm (v Britski Kolumbiji) se je neki parnik zaletel z vso silo v steber Kolumbijskega mosta. Voda je pa parnik pognala polagoma pod most, kakor kaze naša slika. Nekaj ur pozneje pa se Je začela voda dvigati (plima in oseka), z vodo vred pa se je dvigal tudi parnik, ki je most dvignil i oporišč, tako da je padel en konec mostu v vodo. Enotna Jugoslavija v dejanju Dr. V. Kukove«. Veseli me, da sistematično udomačujete pojem in bistvo Jugoslavije. Vaša publika bi mogla postajanje mesa iz besede Jugoslavije s pridom zasledovati na važni državni instituciji in to pri zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in zoper nezgode. V ta namen malo zgodovine o upeljavi in razvoju našega delavskega zavarovanja. Oni, ki so v ministrstvu za sooijalno politiko pred 10 leti hoteli svoji prevzeti nalogi zvesti biti, zatekli so na tem polju vse kaj druzega nego enotno Jugoslavijo. V krajih, ki so spadali k deželam prej v državnem zboru na Dunaju zastopanim, imeli smo kolikor toliko dobro urejeno bolniško zavarovanje v avtonomnih organizacijah bolniških blagajn kakor tudi organizirano zavarovanje delavcev zoper nezgode. Bilo je to v delu Štajerske in Koroške, na Kranjskem in v Dalmaciji. Skrb delavskih organizatorjev je bilo, kako našemu narodnemu gospodarstvu to stanje ne le ohraniti, ampak zasigu-rati, ker se je bilo bati, da bo izginilo, če je le lokalno. Dobro oporo smo našli v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo uvedeno pod skupno av-stro-ogrsko upravo vsaj zavarovanje za slučaj bolezni :n so poslovale bolniške blagajne. Zavarovanja za slučaj nezgod še ni bilo. Dejansko in zakonito stanje tega vprašanja našlo je pa enako kaKor v prej avstrijskih deželah dobra tla tudi v Hrvaški in zlasti v Vojvodini, kjer je veljal ogrski zakon, po katerem je bilo marsikaj še doslednejše urejeno nego v odgovarjajočem avstrijskem zakonu in dejanski organizaciji zavarovanja delavcev. Obupna je pa bila praznina v Srbiji, kjer ni bil nobenega zavarovanja delavcev. Vsakdo se Je moral bati, da vse pade v vodo, ako ne uspe ideja v prejšnji Srbiji. Slovencem in Hrvatom je pripisati-glavni delež na tem, da imamo danes tudi na polju delavskega arovanja živo Jugoslavijo, če tudi stanje nd idealno. Po koncepcij '-»venskih uradnikov in Hrvata Franja Glaserja, ki je danes ravnate1] osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, sestavila se je naredba, obsegajoča obširen kompleks tega vprašanja. S to naredbo naj bi se večinoma po ogrskem načinu, Id je veljal v Vojvodini, uveljavilo delavsko zavarovanje v celi državi. Kralj je podpisal to važno naredbo in minister »oci- jalne politike je ves trud svojega uradniškega štaba vpregel v dejansko uvedbo te institucije na enoten način v vsej državi. Cesar smo se najbolj bali, da namreč stvar ne bo šla v Srbiji, hvala Bogu ni bilo opravičeno. Pokaz. . se je, da je državljanska disciplina pri Srbu zelo pozitivna čanjenioa. Srb uboga, če se mu ukaže in če revidi, da je stvar dobra. V malo mesecih smo dobili poročila, da so se uvedle z lahkot > nove bolniške blagajne in tudi uraui za zavarovanje delavcev zoper nezgode. Srbski delodajalci so zelo mnogo manj sitnarili nego baje kulturno višje stoječi Slovenci. Ko je bilo treba v poletju 1921. pred razpustom ustavotvorne skupščine v zakonodajnem odboru pripraviti uzakonitev prej izdanih edb, bila je glavna briga ministra za sooijalno politiko, doseči sprejetje uredbe o zavarovanju delavcev kot zakon, ki ga naj sprejme plenum skupščine. Zopet se je pokazalo v dejanju, a je v vsakem delu naroda v odločilnih trenutkih bil" najti smisel za skupnost. Vodilni srbski parlamentarec pokojni Ljuba Jovanovič je ministru za socijalno politiko, ki je bil Slovenec, dal razumeti, da noče mačka v Žaklju kupiti, in je moral minister v mnogih točkah zakonskega načrta popustiti. »Kar naš narod ne more razumeti, to pri njem ne bo obveljalo nikdar kot zakon«, j' dejal Ljuba Jovanovič, v temeljnih točkah je pa dosegla i tem velikem zakonodajnem delu občudovanja vredna složnost in edinost. Za naše razmer pohalnl zakon o delavskem zavarovanju je bil brez bo, e in h pa soglasno sprejet. Navidezno najnevarnejša določba, naj ne bo sedež osrednjega odbora na sedežu ministrstva ampak v Zagrebu, kot centru industrije, šla je istotako gladko skozi skupščino Srbi so rekli mi socijalne politike ne razumemo, to Je nekaj za vas Hrvate in Slovence. In pustili so važni sedež osrednjega urada za zavarovanje delavcev Zagrebu, kjer je ne le ostal življenja sposoben, ampak se razvil in utrdil. Švicarski poslanik je ob reviziji naših socijal-nih naprav izjavil, da je Jugoslavija na višini socijalnega zakonodavstva. Evo Vam torej za Vaše bralce vzgled enotne JnimoiiviiV v dejanju! izguba radi same tuberkuloze 200.000 delavnih dni. Okoli 20 odstotkov v»eh bremen OUZD-a odpade na tuberkulozo. Boj proti tej strašni bolezni Je OUZD že davno začel na več poljih. V teoretičnem pogledu je OUZD ustanovil predavanja s skioptičnimi slikami in filmi o higi-jeni in zlasti o tuberkulozi. Mnogo bolj obsežno je delovanje OUZD-a na praktičnem polju. V Ljubljani se je ustanovil poseben tuberkulozni ambulatorij pod vodstvom zdravnikov specija-listov. Za vsakega tuberkuloznega bolnika se nalagajo posebne evidenčne tiskovine, da zdravniški oddelek lahko prouči vzroke tuberkuloznih obolenj in da lahko nudi tuberkuloznemu bolniku potrebna navodila. Na podlagi večletnih izkušenj sme OUZD trditi, da je glavni vzrok tuberkuloze beda in pomanjkanje med delavstvom: slaba hrana, nezdrava stanovanja, nizka plača itd. Redki so slučaji, da tuberkulozni bolnik stanuje in spi sam v svoji sobi in svoji postelji. Večina tuberkuloznih bolnikov, to je ca. 80 odstotkov, ogroža z infekcijami svoje sostanovalce, s katerimi stanuje v isti sobi in spi v isti postelji. Ti sostanovalci so pretežno rodbinski člani: žena, otroci, bratje itd. Pri tako obupnih razmerah se ne more pričakovati niti zahtevati, da bi OUZD sam zadostno ublažil tuberkulozno bedo našega naroda. Potrebno je, da se najširši sloji pritegnejo k sodelovanju protituberkulozne akcije. V tem cilju je ustanovil OUZD ob praznovanju 40-letnice bolniškega in nezgodnega zavarovanja dne 20. decembra 1929 »Osrednjo tuberkulozno ligo«, katere namen je združiti vse »ile vsega naroda za boj proti tuberkulozi. Uspehi protituberkulozne lige in detajli tuberkuloznih obolenj se bodo objavili v posebni brošuri. Drugo glavno breme bolniškega zavarovanja, katero ni mnogo lažje kot tuberkuloza, so poškodbe (vidi tabelo), vsled katerih se izgubi samo pri zavarovancih OUZD-a letno okroglo 150.000 delavnih dni. Okoli 15% vseh bremen OUZD-a odpade na poškodbe. Tudi v tem področju je OUZD začel že zgodaj svojo akcijo. Poleg predavanj, skioptičnih slik, filmov itd. so se organizirali v večjih obratih zdravstveni odbori, ki imajo poleg uradnih revizij OUZD-a v prvi vrsti nalogo paziti na to, da so higijen-ske in zaščitne mere v obratih in delavnicah v skladu s predpisi. Celo vrsto nazornih in poučnih slik o preprečevanju nezgod in poškodb razstavlja OUZD na najrazličnejših mestih (v svojih ambulatorijih, velesejmih, raznih drugih prireditvah itd.) zavarovancem in javnosti v vednost in pouk. Na svojih uradnih tiskovinah je pustil OUZD istotako tiskati primerne slike o preprečevanju nezgod in obolenj. Podobno skrbi OUZD tudi za znižanje morbi-ditete ostalih diagnoz z ozirom na njihovo važnost. Ustanavljajo se posebna lastna zdravilišča., v cilju, da se bolezni čimpreje in čim temeljitejše ozdravijo. Posebno važnost polaga OUZD na mladoletne delavce. — Na predlog OUZD-a sta bivši oblastni samoupravi v Ljubljani in Mariboru izdali odredbo, da mora vsak podjetnik vsakega vajenca ob namestitvi v svojem obratu poslati k zdravniku OUZD-a v zdravniški pregled. Ako zdravnik ugotovi, da vajenec vsled rahlega zdravja ali telesnih in duševnih hib ni sposoben za izbran poklic, se mu svetuje za njega primeren poklic. V poklice, kateri izkazujejo visoko morbiditeto (kemična, papirna, usnjarska, kovinska, tekstilna industrija, poligrafija itd.), se smejo sprejemati samo zdravi vajenci s trdno telesno konstitucijo, da se na ta način ne ustvarjajo mladi in dolgotrajni bolniki Približno 2% zdravniško pregledanih vajencev je nesposobnih za izbran poklic. Uspeh truda OUZD-a za znižan je morbiditete zavarovancev bo pokazala bodočnost, ko bo mo-goče primerjati statistične podatke od več let skupaj. 99 Jugoslovan** se naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon St. 30-68. Vprašanje meščanskih šol V 88. a številki tega lista od 13. t m. sem čital pod naslovom »Škofja Loka« v tretjem odstavku naslednje stavke: »Kakor pravijo, bo poleg osnovne šole tudi meščanska. Zakaj ne kakšna nižji srednji šoli enakovredna, tega ne vemo. Kam bomo z absolventi meščanske šole, pa tudi ne vemo«. Ti stavki so napisani iz nepoznanja smotrov meščanske šole. Toda tako ne misli le posameznik, to je mnenje ljudske mase, ki se ne zaveda njenega pomena za vzgojo najširjih plasti naroda. Meni pa se zdi tako govorjenje v času, ko zaman čakamo na zakon o meščanskih šolah, tudi njena predsmrtnica in to v dobi, ko smo v najtesnejši zvezi z bratsko Češkoslovaško, ki ima sijajno razvito meščansko šolstvo. Tam na severu bratski kulturni narod, ki ima nad 800 meščanskih šol, pri nas pa jih še 100 ni, pa smo v skrbeh, kam z njenimi absolventi. Ali ni to jasno, da živimo popolnoma v predvojni mentaliteti, ko smo otroke šolali za to, da jim ni bilo treba delati. V šolo smo jih dajali, da si bodo po -našem mnenju »lažje« služili kruh. In kaj je bil ideal — kako podurad-niško ali uradniško mesto, mesto četudi zakotnega pisarja, le inanuelnega dela nežuljavih rok smo se izogibali. Ravno to mišljenje odseva iz gornjih stavkov. Kam pa pošiljajo Čehi svoje absolvente meščanskih šol? Ali so tudi oni v skrbeh, če jim otežujejo nadaljni študij v srednjih in drugih šolah. Obrt, trgovina, kmetijstvo — to so neizčrpni viri odjemalcev teh absolventov. Pri nas smo trenotno res v zadregi radi absolventov teh šol, ker jih dajemo v te šole samo z željo, da bi študirali dalje, da bi jih spravili v uradniški kader. Posvečamo jih le duhovnim poklicem, preziramo pa ročno delo. Vse sili le na učiteljišča, v trgovsko akademijo, vse bi rado šlo k pošti in k železnici, obrtnik, trgovec, kmet noče biti skoraj nihče. Tako je meščanska šola nekaka tvornica uradniškega proletarijata III. z nadaljnim študijem II. kategorije. Priznavam tudi, da je mnogo staršev, ki ne morejo dati otrok študirati 8 in več let po mestih. Tem je ustreženo, če morejo pošiljati svojo deco 4 leta v domačo meščansko šolo in žele nato v višje šole. . • Toda zaenkrat smo proti zapostavljanju absolventov meščanskih šol pri sprejemu v višje šole brez moči. * Upajmo, da se utegne tudi pri nas zadeva rešiti tako kakor v Avstriji, kjer ločijo meščansko šolsko mladino po nadarjenosti v dve vrsti. Prav nadarjeni, ki so sposobni za nadaljni srednješolski študij, tvorijo takoimenovani A-Zug, manj nadarjeni pa stopajo po dovršeni meščanski šoli v strokovne, obrtne in podobne zavode po-svedvši se obrti in trgovini, tvorijo pa B-Zug. A-Zug nadaljuje študij na srednjih tehničnih šolah in dalje — posvetivši se duhovnim poklicem. Zato se mi ne zdi umestno ob vprašanju zidanja nove šole iskati srednji šoli enak tip šole, temveč želeti le, da izide čimprej zakon o teh šolah, in delati na to, da bodo prihajali iz meščanskih šol absolventi, ki bodo tvorili kader naše obrti, trgovine, a tudi kmetijstva in njihovega naraščaja. Meščansko-šolsko učiteljstvo kakor tudi njegova organizacija sta po prevratu do danes storila vse, kar je bilo v njiju moči za dvig meščanske šole in za njen preustroj v praktičnem smislu. Njen visoki razvoj so pokazale nazorno razstave v Beogradu, v Splitu (1925) in v Ljubljani 1929 ob desetletnici obstoja. Zdaj imajo besedo pri tem faktorji, ki jim je vse to znano in odločajo o njeni nadaljnji usodi. Češki narod se je dvignil tako visoko največ 8 pomočjo meščanske šole. Posnemajmo ga. Posebno zdaj, ko se kažejo na obzorju konture večje narodne šole z olajšavami obiska v 7. in 8. šolskem letu, medtem ko je šolanje v meščanski šoli nepretrgano in tvori najharmoničnejši zaključek izobrazbi dece, ki dovrši s 4. razredom s pozitivnim uspehom nižjo osnovno šolo. Preudarite to dejstvo do dobra. Potem si ne boste zastavljali ob zidanju novih šol vprašanj, kakršna sem navedel začetkom tega spisa. Zaupajte naši meščanski šoli in i j onim voditeljem, ker le v dobri in po vsej državi razširjeni meščanski šoli po češkem vzoru leži tudi naša lepša in svetlejša nacijonahin, a še bolj go spodarska bodočnost. Pa brez vsake zamere! Na kakšnih boleznih naibolj boleha naše ue.uvsivo Namen modernega socijalnega kakor tudi privatnega zavarovanja ni samo šablonsko odškodovanje zavarovanih slučajev, temveč v prvi vrsti preprečevanje teh slučajev, kateri tako strašno obremenjujejo naše narodno gospodarstvo. Samo bolniško in nezgodno zavarovanje naših delavcev — brez pokojninskega in brezposelnega zavarovanja — stane v Jugoslaviji vsak dan nad 1 milijon dinarjev ali letno ca. pol milijarde dinarjev. Predpis bolniških in nezgodnih prispevkov SUOR-a je znašal v letu 1928 Din 343,74168. Povrh tega imamo okoli 50.000 rudarjev, približno toliko železničarjev in celo vrsto drugih socialno zavarovanih fondov n. pr. mestne delavske zavarovalnice itd. Pokojnine in invalidnine obremenjujejo vsakoleten državni proračun z zneskom od 1 do 1% milijarde dinarjev. Še neprimerno višja so seveda bremena privatnega življenjskega in elementarnega zavarovanja. Na vseh zavarovalnih prispevkih (javnih in privatnih, življenjskih in elementarnih) plača vsa Jugoslavija letno okoli 5 milijard dinarjev. Nastane vprašanje, ali se ne bi mogla tako tis-oka bremena znižati, ne da bi bili zavarovani miki (osebe, kapital in zemljišče) vsled tega oškodovani. Tozadevna razmotrivanja hočemo v sledečem omejiti samo na bolniško zavarovanje delavcev Dravske banovine. Jasno je, da je mogoče uspešno preprečevati obolenja le tedaj, ako poznamo, kje tičijo pravi vzroki bolezni. Na .to vprašanje dš odgovor sledeča tabela, sestavljena po podatkih, katere OUZD v Ljubljani razpošilja vsako leto interesentom v vednost in vporabo. Število bolezensko podpornih dni, ki so v letu 1928 povprečno odpadli na vsakega zavaro- vanca : Diagnoza Tuberkuloza 1-95 Poškodbe 1-52 Bolezni prebavil 108 Porodi 093 Bolezni kosti, sklepov in mišičevja 0 93 Nalezljive bolezni 080 Boleznih dihalnih organov 073 Gripa, influenca 0 49 Bolezni cirkulacijskih organov 0 33 Živčne bolezni 0-30 Negotove diagnoze 028 Kožne bolezni 0 23 Očesne bolezni 0 23 Bolezni spolnih organov 0-17 Venerične bolezni 014 Bolezni krvi in presnavljanja 013 Bolezni sečnih organov 012 Novotvorbe 012 Razvojne bolezni 0 09 Ušesne bolezni 004 Splavi 001 Zastrupljanja 0 01 Skupaj dni 1061 Iz tabele je razvidno, da od same tuberkulozo odpadeta letno povprečno okoli 2 bolezensko podporna dneva na vsakega zavarovanca OUZD-a. Pri 100.000 zavarovancih znaša letna Jven Hedin: Kako sem se v puščavi Tokia-makon rešil smrti V somraku se je zganil Jolči in ko se je vrnilo vanj življenje, se je tudi žival v njem prebudila. Splazil se je k meni, grozil mi s pestmi lin klical z rezkim, votlim, grozečim glasom: Vode, vode, daj nam vode, gospod! Nato je začel jokati, padel je pred menoj na kolena in me z zelo ganljivim glasom prosil, naj mu dam le nekaj kapljic vode. ' Moje oči so obvisele na petelinu, kd se je ponosno šetal med kamelami. Morali smo piti njegovo kni. Z enim mahom mu j« nož prerezal vrat in kri je začela počasi In v majhni množini crkljati iz njega. Bilo je premalo. Še eno nedolžno življenje smo morali darovati: ovco. Možje so se dolgo obotavljali, preden so se lotili našega zvestega potnega tovariša, ki nam je v vseh nevarnostih kakor psiček sledil. Toda rekel sem jim, da gre z»a naše življenje, ki ga lahko za nekoliko podaljšamo, če pijemo živalsko kri. S krvavečim srcem jo je peljal Tdlam nekoliko v stran, obrnil ji glavo proti Meki in ko je Kasim z v^jo zavezal živali noge, je potegnil nož dn ga z enim rezom porinil skozi vratnico odvodnico do vretenca. Kri je bruhnila v velikem, rjavordečem curku in ulovili smo jo v vedro, kamor se je kmalu iztekla. Bila je še topla, ko smo se je z žlicami in noži lotili. Previdno smo pokusili. Nalovljena kri s« nam je upirala in je razširjala zopern vonj. Pogoltnil sem pač eno malo žlico te brvi, pa se nisem mogel več premagati, da bi jo še pil-Tudi mojim ljudem se je’ zdela zelo odvratna in dali so jo Joldaš-u. Enkrat je srknil, potem pa je zbežal. Zelo nam je bilo žal, da smo zaklali našega zvestega tovariša. Uvidel sem, da more žeja narediti človeka neumnega. Islam in drugi so nalovili v ponev kaimelino seč, ki je bila posebno gosta in ru-meno-rdečkasta. Vlili so jo v čašo, prldejall nekoliko kisa in sladkorja, zatisnili si nosove in izpraznili gnusno tekočino. Tudi nam so jo ponudili, tod. že vonj mi je vzbudil zoprnost-Edini Kasim na pil in to je bilo zelo pametno, kajti drugi so začeli po nekaj trenutkih na moč bruhati in to jih je zelo oslabilo. Izmozgan in z blaznim izrazom na obrazu in s stek/lenimi očmi je sedel Jolči pred šotorom in žvečil vlažna pljuča ovce. Njegove roke so bile krvave in njegov obraz je bil prav tako s krvjo polit. Da sem štedil s svojimi močmi, sem splezal na belo kamelo, ki je bila najmočnejša. Islam Bai, ki je radi gnusne pijače oslabel, je vodil karavano v počasnem koraku skozi sipine. Kasim je šel odzadaj in je poganjal živino. Tako smo odpotovali od taborišča smrti proti vzhodu, kjer teče Chotan-darja med gozdnatimi bregovi. Ko smo zapustili neprijazni kraj, se je Jolči splazil v šotor in se vlegel na mojo posteljo. Še vedno je žvečil ovčja pljuča, katerih vlago je s slastjo in poželenjem vsrkaval. Stari Mohamed Šah je še vedno ležal tam, kamor »e je bil zgrudil. Preden smo odpotovali, sem stopil k njemu, pogladil ga .po čelu in ga poklical po imenu. Gledal me je s Široko odprtimi pepelastimi očmi in z zmedenim pogledom, toda na njegovem obrazu se je odražal neomajen m h in si jaj razodetja, kot da bi pričakoval, da bo lahko v naslednjem trenutku vstopil v rajske vrtove veselja. Dihal je zelo počasi in zdaj pa zdaj je zahropel in zavzdihnil v smrtnem boju. Pobožal sem ga po uvelem, grbastem čelu, mu poravnal glavo, da je bolj udobno ležal in mu rekel tako mimo, kolikor sem še radi ganotja mogel, da hitimo mi zdaj proti vzhodu in da bomo kmalu dobili vodo in da se bomo tedaj s polnimi vedri vrnili k njemu. Naj le mimo leži, dokler se mu moči ne povrnejo, potem pa naj gre po naši sledi, da se bo razdalja med nami skrčila. Poskušal je dvigniti eno roko in je nekaj mrmral, iz česar se je pa le beseda Allah razumela. Le preveč dobro sem vedel, in on morda tudi, da se ne bova več videla. Njegov pogled je bil moten in medel in njegov spanec je prehajal v smrtni boj. S krvavečim srcem in z očitkom, da imam tudi to življenje na vesti, sem zapustil umirajočega. Tudi od Jolči-ja sem se poslovil in ga opomnil, naj sledi karavani. Pred nami se je razprostirala temna noč in izdajalsko peščeno morje. Tedaj sem pa začutil v sebi neugnano veselje do življenja. Nisem hotel umreti v puščavi, bil sem še premlad, preveč bi izgubil in preveč sem še od življenja pričakoval. Moje potovanje v Aziji se ni smelo tako končati! Hotel sem še kontinente prehoditi, hotel sem še veliko problemov rešiti, preden dosežem Peking, moj daljni cilj. Še nikdar niso bile življenske sile v meni tako budne, kakor takrat in Jaz sem jih hotel budne ohraniti, dokler bi se še mogel kakor črv plaziti po pesku. Ko sem zapustil poginjajočo karavano, sem bal prost in neoviran. Zdaj je bilo treba le v ravn! Črti korakati proti vzhodu. 5. maj O prvem svitu sva se zbudila in se počasi plazila dalje; bilo je 10 minut čez štiri. Kasim je bil strašen. Jezik je imel otekel, bel in suh. Njegove ustnice so bile sinje, lica upadla, oči so se mu svetile v medlem siju. Mučilo ga je krčevito kašljanje — oznanjevalec bližnje smrti, ki je stresalo vse njegovo telo, vendar mi je sledil. Najina grla so gorela radi neznosne suhote. Zdelo se nama je, da slišiva trenje v pregibih in da čutiva, kako postajajo radi trenja vroči. Oči sva čutila tako suhe, da sva jih komaj še odpirala in zapirala. Pri solnčnem vzhodu se je prikazalo vzhodno obzorje kot ostra, izrazita silhueta. Zavzela sva se, ko sva videla to črto. Drugo obliko je imela kot po navadi. Nič več ni bilo one robčaste oblike, ki se je nama prej prikazovala sredi neskončne vrste peščenih gričev, ampak obzorje je šlo v vodoravni črti s komaj vidnimi zarezami Čez nekaj trenutkov sva zagledala, da spremlja horicont črn rob. Kakšna radost, kakšna sreča! Bil je to gozd na obrežju reke Chotan-darja. Nekaj pred peto uro sva dospela do neke udol-bine v pesku in jaz sem se kmalu prepričal, da je to stara rečna struga. Na njenem dnu so rastll številni topoli. Tu je morala biti blizu talna voda. Še enkrat sva zagrabila za lopate, a da bi kopala nisva imela dovolj moči in sva po brezuspešnem trudu krenila na vzhod. Sledil je ozek pas nizkega, nerodovitnega peska, toda že ob pol 6. sva vstopila v svetel, nepretrgan gozd, kjei Kulftimi problemi današnje Italije Kulture si ne moremo misliti v sodobnem pojmovanju brez tradicije. Za najmočnejšo najbolj razraslo in hkratu za najbolj zgoščeno velja ona, ki ima najmočnejšo in najstarejšo tradicijo. To precej obče prepričanje pa drži in ne drži, kar bi rad v naslednjem pokazal. Tradicija je za kulturo ali vir novih pogonov ali pa dušeč objem, iz katerega se ne more izviti nikak sodoben kulturni plus, ker je vsak tak poskus le slabotno, jecljavo nepristno oponašanje in posnemanje starega. Cast tradiciji, dokler ne postane gledanje vanjo pogled nazaj, namesto iz nje zagon naprej, in če si doba ni ustvarila dovolj jakih nosilcev, ki bi to kulturo v isti vrednosti nadaljevali, potem je to konec. In skoraj tragika je v tistih zadnjih obupnih, krčevitih drhtljajih, s katerimi umira kaka kultura. A to je razvojna in biološka nujnost. Tipičen primer take kulture je italijanska. Italija je magnetni pol vseh kulturnih iskalcev in klatežev tega sveta. Ti hodijo tja iskat, česar sami nimajo: tradicije. In to najdejo vsepovsod v Irapantnem, utrujajočem obilju. Ljudje, ki so ustvarili in nosili kulturo tre-, quatro-, sei- in settecenta, so bili orjaki, pa naj bo to Michelangelo, Dante, Frančišek Asiški, Tizian, Raffael, Medicejci, papeži. Kar Je bilo pozneje, so bili le ponavljalci, bastardi onih velikanov vse do danes, ki jih je gigantskost onih sicer očarovala, so se vanjo vtapljali, a pri svoji umski in genijski šibkosti niso bili toliko močni, da bi to kulturo dojeli tako kot bi bilo potrebno in razvojno nujno: kot historično, kot Izraz časa, iz katerega izhaja za nje naloga, da ▼ svojem času ustvarijo svojo, ki bo vredno nadaljevanje prejšnje. A takih ljudi ni bilo, bili so samo enostranski, ki so sicer spoznali veličino in moč stare kulture, a nič več. To so pridigali svetu in širili njeno upravičeno slavo, a do samostojnega ustvarjanja niso prišli. Danes ni nič boljše in kulturni prerez sedanje Italije je skoraj obupen. Vse zbog tega, ker se vse davi v občudovanju tradicije in starih • časov in je vsakomur ideal njih vrnitev v vsem, ne pa le obnovitev njih višine. Sedanja duhovna Italija je mnogo prešibka, da bi se mogla teh usodnih vplivov sprostiti. Cerkev je z ohranjenjem in hvalo starega precej pripomogla k temu stanju, posebno v časih bojev, ko je kultura živela in se ohranjala živo skoraj edino le v njej. Ta skoraj nepretrgani patronat cerkve je sicer imel to dobro stran, da Je kultura ostala vedno na duhovni plati in višini in ni kljub nekim nagibanjem nikdar silila v materijalizem, dasi niso ne Michelangelo ne Raffael, ne Boticelli katoliški, ali cerkveni umetniki. Fašizem, ki je danes monopoliziral tudi kulturo, je kljub svojim naporom in trditvam, da hoče renovirati staro politično moč in staro kulturo, samo nov, če ne zadnji korak do zaključka Italijanske kulture, v kolikor ne živi, recimo, samo podzavestno v duševni višini ljudstva, o čemer je pa skoraj iluzija govoriti. To pa zato, ker je fašizem osnovan na čisto drugem temelju kot italijanska kultura, na Macchiavelijevem državnem materializmu. In kadar so se politiki, in še posebno poulični, polastili kulture, je bilo to vedno najhujši, zadnji greh nad njo. Mussolini je dober politik, a kaT se tiče kulture, ni leni j. Na dve dejstvi je čisto pozabil: da Italija v najvišji kulturi ni bila uklenjena — v duhovnem pogledu — v nobene državne spone in ni bila monopol, drugič, da se življenjske oblike, v katerih bo živel in živi rod, ki se vzgaja na športnih igriščih Ballile in v miličnih vojašnicah in na političnih shodih in ob njegovih trasah, na noben način ne da spraviti v sklad z mirom, duhovno globino in urejenostjo stare kulture. Kultura Je na življenje organsko veza na, ker se obojestransko oblikujeta. In v kolikor je njegovo prizadevanje, da ljudstvo iztrga Iz pasivne tradicije v življenjsko aktivnost, pra vo in edino, čeprav najbrž brezuspešno za rešitev italijanskega naroda, v toliko je v drugem oziru zgrešena. In še: Iz najvišje kulture in iz največje prefinjenosti, ki izhaja is nje, sledi tudi degeneracija in telesni propad, ker rafinirani okusi v teh ozirih udarijo čez možne človeške meje. Toskana Je za to dovolj dober dokaz in ni treba biti antropolog, da to ugotoviš na pogled. So sicer imena, ki bi govorila proti temu: Pirandello, Benelli, D’Annunzio, Papini, Grazia Deledda, Soffici, Casena in Se kdo. A to so le ljudje, ki so se bodisi zaradi lastne nadarjenosti ali pod vplivi okolice, tujine, razvili v to nadpovprečnost, svetovnjaštvo, a Jih je premalo in so (razen Papinija, ki Je eden največjih evropskih duhov) prešibki, da bi ustvarili moderno kulturo. Nasproti temu je pa dejstvo, da ni v Italiji našel odziva noben evropski in svetovni duhovni pokret, ne religiozni, ne umetniški, ki bi bil kljub fašizmu lahko dovoljen, če odštejemo futurizem, ki bo z Marinettijem žalostno poginil, kljub temu, da je oficijelna umetniška izpoved fašizma. V Rimu in Vatikanu danes grade palače, ki bi jih prav lahko gradili v 16. ali 17. stol. Glasba se opaja in onemaga nad Verdijem in kvečjemu nad Puccinijem in slikarstvo kljub Delakovim propagandam ne more nikomur v futurističnih kombinacijah vzbuditi kake sumnje o veličini ali trajnosti. Pesnika ni niti enega, k večjemu umrli Mario Roncari ali eksfuturist Palareschi. Edini sodobni literarni pokret — strogo fašistični, ki je pa soroden in skoro gotovo povzet po francoskih populistih — tvori skupina okrog listov »Strapaese« in »II Selvaggioc v Firenze, ki pa, kar je razumljivo, ne nahajata mnogo odziva. To Je za Italijo s tremi kulturnimi centri nič. Lahko še povem par imen, ki pa ne pomenijo dosti: Virgilio Broechi (II ciclo dell’uomo), O. Vergami, Carlo Salsa, Luigi Antonelli ter Sibilla Alermano in Murra. Svetovnoznan Je, z dovoljenjem — Piti-grilli I Naša slovenska kultura je kvalitativno in kvantitativno višja, bolj sodobna, bolj v skladu In na višini časa kot pa italijanska in v Ljubljani imate več modernih stavb in več moderne muzike kot v Rimu in v Firenze. Velike kulture, oziroma njih nosilci niso nikdar nestrpni. Visoka kultura ima že sama v sebi, brez vsakih zunanjih pritiskov moč, da nižjo kulturo absorbira in Jo dvigne na svojo višino, ne da bi zatrla v njej, kar se je obče-veljavnega do takrat vzbudilo In vzraslo. Nestrpne so le majhne kulture in majhni ljudje. Morda je to tudi dokaz za italijansko kulturo kot so dokaz — oprostite, jaz Jih nisem definiral za dejanje kulturne obrambe, to so storili avtorji — streli v hrbet. NaSi in nobeni veliki kulturi take obrambe v najtežjih časih ni bilo nikdar treba. Ja. iamed grehov naše civiliiaeijeke, v Široki *vet »gledane megalomamije, »»voljo katere n»m je bližnji kričav nemški zvočni film kakor pa skromno domače delo, in noše stare, samomorilne nacionalne mikromanije, ki se nam is dneva v dan globlje satira v kri. • Pravljica o rajski ptici je Snuderlov dramat-ski prvenec in nihče ni upal od njega ie dognanega, ulitega ogrskega dela. Toda vkljub vsemu — njegova Pravljica je bila tih, majhen uspeh. Trenutki so v nji, ki dajo slutiti resničnega dramatika in poeta. Morda se mu je teža igre malo nehote izmaknila i* rok, da j« pravljica ostala samo medel, preidealiziran simbol in d» je drama postala bolj drama Brede, ta večne, v ljubezni in v vsem zagrizene in nestalne žene, kakor pa Franceta in njegovega malo prepesni-škega hrepenenja po domu. Svetova, ki jo je avtor zoperstavil v dejanju — svet starega, dobrega, pravičnega predvojnega časa in pa svet današnjih, v materializem in pest izgubljenih dni — sta tudi najbrž že sama na sebi prešibka, da bi moglo ix njih {zrasti nekaj do dna resničnih, kvišku se borečih ljudi. Prav tako je zgrešen in umetniško malo zanimiv ves obširni, razvlečeni jus. Toda v Sunderlovi igri je vkljub vsemu dokaj živih, intimnih srečanj, da človek zatrmi ob njih, delo je, ki nam ga je dal dramatik, v čigar kri je vrojenega mnogo smisla in čuta za borbe naših dni. Skrbinšek je z veščo in čutečo roko postavil Pravljico na oder, črtal in na nekaterih mestih predelal tekst, tako da je stvar brez spotike tekla iz sebe. Da je pa sfero dejanja v prostoru za spoznanje premaknil in da nam je namesto mogočnega podeželskega doma predstavil gosposki, mesten ambient, ni bilo povsem po pravici. Igra je tako tvegala svoje okolje, za hišo in n® ljudeh ni bilo čutiti voz in agentov, ki čakajo, in poslov čez glavo in postavi Brede in Toneta sta bili za las izpodrezani od svoje resnice.^ Breda je v delu samem najbolj dramatična, toda malo verjetna osebnost. Ga. Gabrijelčičeva je imela težak posel ž njo. Podala jo je s glo-bokimi impulzi, ki so ves čas mejili na histerijo. Tone (Jerman) je bil ostro, v maski, gesti in govoru dosledno izoblikovan — priča, da je v Jermanu prostora in daru 8e za velike kreacije; bil je samo malo mimo zamisli, kakor jo člo-vek čita is Pravljice — Tone naj bi ne bil pre-oduren, temveč zdaj pa zdaj tudi malo dobro-dušen, tudi poštenega smeha in dobre volje zmožen, pa v borbo za posest zagrizen podeželski veljak. — Dobri, topli del igre sta nosila gaJa-ričeva in Kralj. Njima smo dolžni za najlepše, najbolj božje trenutke v nji. Kralj je nekoliko medlega Franceta dvignil do resničnega, pred življenjem umaknjenega človeka, ki pade. Ga. Saričeva pa je v vlogi neznatne, malo da ne postranske Ivanke podala redko umetnino, biser, S kakršnimi more razvajati samo ona. V vsem je bil lep, skromen, dober večer. Fri. je če Slovenska premifera v ljubljanski drami Makso Sunderl, Pravljica o rajski ptici. Človek prav za prav ne ve, kaj bi — ali sploh ie vredno pisati o vseh teh stvareh, občinstvo s tako nezaslišano drzno gesto odklanja vsakršen interes? V četrtek smo bili v Narodnem gledališču priče premijere mladega domačega dela, pa so zevale prazne vrste parterja, prazne lože, prazne galerije, komaj rahlo postavljen dijaški parter. Najbrž je pri nas že tako: ko je svet čul, da igrajo v Narodnem gledališču slovensko stvar, je ostal doma. Pa zakaj je v resnici občinstvo tako dosledno, skoraj organizirano ostalo doma? Ali je bilo že kar od začetka prepričano, da je delo mladega slovenskega avtorja zanič? Še prejšnji večer smo pri Shakes-peareju videli teater poln — ali je zdaj ostalo doma, da si ob modernem komadu ne pokvari svojega visokega, klasičnega okusa? Naj bo vse to kakorkoli — Ljubljana, ki bi utegnila biti središče slovenske kulture in v kateri živi legi-jon duševne, pa tudi nekaj denarne aristokracije, kakor da upadajo poslednje lastne umetniške in kulturne ambicije, kakor da ji je zamrl poslednji nagon, še nekaj časa ostati žarišče in smer. Prazno gledališče, pred katerim je debu-tiral mlad slovenski dramatik, je bilo Bamo eden Naša glasba Nove muzikalije. 15 slovenskih ljudskih peemi je priredil za moški zbor France Marolt po napevih Devove, Kokošarjeve in Vrazove zbirke ter po lastnih zapiskih. Takoj v začetku naj ugotovim, da to niso le harmonizacije, temveč res priredbe, rekel bi stilizacije omenjenih ljudskih napevov. Pretežna večina jih je stavljenih v bistvu četve-roglasno, včasih je četveroglasje obogateno z deljenjem še na več glasov. Nekatere so pa vseskozi več kot četveroglasne. V poslednjem času opažam, da se prireditelji narodnih napevov ne zadovoljujejo več s samim kompliciranjem harmonij, ampak hočejo vliti preproste domisleke v nekoliko večje forme, tako da si v harmonskih funkcijah in tudi v tonovskih načinih niso vse kitice enake. Tudi polifonijo skušajo doseči s tem, da k ljudskemu napevu v dominantnem glasu iznajdejo učinkovite protimelodije v podrejenih glasovih. Nadalje se poslužujejo s pridom inicijativ in manjših kontrapunktskih form. Najbolj drzno je izvajal to J. Slavenski v priredbi pesmi »Kdo bo, dekle, tebe troštal?« — Menjava tonovske načine in konstruira pravcati kanon. V poslednjih edicijah moram to stremljenje ugotoviti zlasti pri Adamiču (Zabučale gore) in pri Hubadu (Potrkan ples). Mislim, da je ta nov način stilizacije ljudske pesmi ne le mogoč, temveč nujno potreben. Odgovarja ambicijam naše dobe in tudi umetniško hotenje ter individualnost prihaja pri te vrste priredbah s pridom do veljave. Marolt je v svoji zbirki zasledoval ta princip dosledno, zato je zbirka enotna, slogovno čista. Nekaj podobnega je svoj čas delal Mokranjac v svojih rukovetih. V »Zagorskih zvonovih« je Marolt skozi celo pesem v spodnjih glasovih izvedel ostinantno frazo, se-stoječo iz menjajoče se dominante in tonike (v 2. basih) s pritrkavanjem, nanašajočim se na tonični trozvok (v 1. basih). »Flosarska« je de- j loma na principu possacaglije, daljša linija v basih se pojavlja zopet in zopet. Vendar ta linija ni mišljena ilustrativno, temveč v smislu absolutne muzike, forme kot take. Zbirka je prav nov pojav v tozadevni glasbeni literaturi in bo stavila na izvajajoče tudi nove zahteve glede interpretacije. Vendar ni nikjer intonacij-skih težkoč — s pospešenim delom jo bodo lahko uporabljali tudi šibkejši zbori. Poleg bogastva domislekov izkazuje zbirka tudi bogastvo v izberi. Vsebuje sledeče pesmi: Vigred približa se, Pojdem - v rute, Kukovca, Flosarska, Kangalilejska ohcet, Barčica, Pisemce, Zagorski zvonovi, V klošter bi šla, Smrt na duri potrk-lja, Kaj b’ jaz tebi dav?, Jaz 'mam pa kojnča, Sovdaški boben, Ljubi konja jaše in Škrjančki. Krasno opremljeno zbirko je izdal in založil »Akademski pevski zbor« v Ljubljani. Koncert violinista Rupla. Dne 3. t. m. je v veliki unionski dvorani koncertiral naš domači umetnik, violinist Karlo Rupel. Pred dvemi leti je Rupel absolviral visoko šolo ljubljanskega konservatorija, kjer se je učil pri mojstru Šlajsu. Ta ga je poslal še za eno leto k Ševčiku in zadnje leto je bil Rupel v Parizu. Na svojem koncertu je Rupel pokazal ne le odlično tehniko leve in desne roke, temveč tudi globoko razumevanje za skladbe, ki jih je podal. In še več: globoko razumevanje za sestavo sporeda. Prvi del je obsegal Tartinijevo sonato v g-molu, Mozartov koncert v d-duru in znamenito Bachvo čakono za gosli same. To je izbera najboljšega, kar violinska literatura premore. V drugem delu sporeda so se vrstile točke, ki dad6 vsaka po svoje violinistu priliko, da pokaže, kaj zna. Deloma originali, deloma aranžirane, skladbe. Te vrste točke so za publiko seveda višek sporeda, kar je pri koncertu z navdušenim odobravanjem priznala. Milhaud, Dvo-Jak, Elgar, Albeniz, Nin-Kochansky, Ries in Falla so imena, ki tudi kot skladatelji zavzemajo odlična mesta — Kreisler pa kot aranžer. Po izčrpanem sporedu je moral Rupel seveda dodajati. Opazil sem, da je podal nekatere točke v zelo svobodni interpretaciji, n. pr. Mozarta in Bacha. Razpoloženje med koncertom je bilo sijajno, občinstvo je vse točke sprejelo z resnično toploto. Par zabrisanih aktov in prenizek^ fla-geolet na koncu ene skladbe 60 malenkosti, ki tega uspeha ne morejo zmanjšati. Oboje je zakrivila E-struna, ki je za nijanso popustila. Pri klavirju je bil konservatorist Marijan Lipovšek, ki je svojo nalogo rešil idealno. Dvorana je bila skoraj polna. Slavko Osterc. Manj sti, da bo se razprostirale temne sence gostolistnatih vrhov, ki bo bili nasičeni zelenja. Z roko nad očmi sem stal zavzet radi čudovitega prizora. Moral sem zbrati svoje misli in vendar sem se čutil še zaspanega, kakor po neprijetnih sanjah. Ali se nismo pravkar polagoma umirajoči vlekli tedne in tedne skozi dolino smrtnih senc, po vročem, razbeljenem pesku? In zdajl Kamor seže najino oko, samo življenje in pomlad, ptičje petje, gozdne cvetke, zelenje vseh vrst, hladne sence in med staro-sivimi debli dreves neštevilne sledi divjačine: tigrov, volkov, lisic, jelenov, antiloip, gazel in zajcev. V zraku brenčijo muhe in komarji, hrošča švigajo kakor puščice mimo naju in njih krila povzročajo šum, ki naju spominja na glas orgel. Deset minut čez sedem je bilo, ko sva dospela do neke jase, kjer sva med drevjem zagledala zabrisane sledove ljudi in konj in konjske odpadke. Bilo pa je nemogoče dodočiti, koliko stari so kajti globoko v gozdu so bili zavarovani pred pežčenim viharjem. Toliko pa je bilo gotovo, da sva rešena. Predlagal sem, naj prekoračiva gozd in potem potujeva dalje proti vzhodu, kajti v tej smeri ni mogla biti reka več daleč. Kasim pa je mislil, da je dvomljivo, da bi stopinje nakazale kako pot in peljale k reki. Opotekajoča se in oslabela sva torej šla po sledu proti jugu. Toda že ob devetih sva bila radi tropske vročine tako Izmučena, da sva omahnila v senco nekega topola. Z rokami sem si med koreninami izgrebel jamo in tam ves dan ležal, se radi vročine premetaval in nisem mogel zatisniti očesa. Kasim je mirno ležal na hrbtu; usta in oči je ime široko odprta, bledlo se mu je, mrmral je in stokal in če sem 'a vprašal, mi ni odgovoril. Sele ob sedmih zve-:er sem se lahko oblekel in velel Kasimu, naj gre z menoj po vode. Bil pa je preslab za to; zmajal je le z glavo, na obrazu se mu je brala obupanost in mi je z rokami razločno povedal, naj se sam napijem, potem pa naj se vrnem k njemu. Vzel sem lopato. Toporišče mi je služilo za palico in orožje, železo pa sem obesil na neko vejo, ki Je bila nagnjena čez stezo, da bi pozneje lahko našel kraj, kjer sva dosegla gozd. Sel sem naravnost proti jugovzhodu. Čemu ne proti vzhodu kakor vedno do sedaj. Ne vem, morda me je hipnotizirala luna, ki je s svojim ozkim krajcem svetila v to smer in metala medel sin-jast sij na tiho pokrajino. Z odločnim korakom sem šel, oprt na toporišče lopate, v ravni črti, kot da bi me vodila nevidna roka, ki se ji nisem mogel upirati. Včasih me je napadel izdajalski spanec in za trenutek sem počival. Udarci moje žile so bili zelo šibki in jih je bilo komaj dojeti in moral sem napeti vse sile, da nisem zaspal. Bal sem se, da bi bil spanec lahko tako globok, da bi se nikdar več ne prebudil. Ko sem prehodil dva in pol kilometra, sem na nasprotnem bregu razločil temne obrise gozda. Vedno jasneje sem videL Tam stoji gosto grmovje iz ločja in napol podrt topol visi poševno nad neko globino v strugi. Zdajci odleti kot puščica divja raca in žv-ižgaje maha s krili. 2e ču- !em žuborenje in za trenutek stojim na robu ne-cega komaj dvajset metrov dolgega tolmuna 8 svežo, hladno, izvrstno vodo. Brezuspešen trud bi bil, popisati občutke, ki so me tedaj navdajali. Na kaj sem najprej mislil,' preden sem začel piti, lahko bralec sam ugane. Opazoval sem svojo žilo, ki je udarjala devetinštdridesetkrat na minuto. Vzel sem nato iz žepa pločevinasto čašo, jo napolnil in pil in s kakšnim užitkom sem pil, si more pa le oni predstavljati, ki je bil že sam na tem, da od žeje pogrne. Prinesel sem kozarec k ustom mirno, čisto mirno in sem pil, pil, pil. Nikdar še ni najboljše vino tako teknilo. Mislim, da sem v času desetih minut izpraznil tri Utre. Pločevinasta posoda ni držala popolnoma toliko l it navaden kozarec, a jaz sem jih izpraznil en: in-dvajset. Takrat nisem pomislil, da bi bilo l ivarno po tako dolgotrajni žeji tako hlastno piti. Toda nič hudega se mi ni zgodilo. Nasprotno, čutil sem. kako se mi s to sijajno vodo vrača življenje, kako prodira v celice in vlakence mojega telesa, ki kakor goba upija uživljajočo tekočino. Zila je začela zopet krepko biti. Kri, ki je bila še pravkar tako lena in gosta, da se je le s težavo pretakala skozi laskavice, je zopet z lahkoto kipela po žilah. Roke, ki so bile skrčene, suhe in trde kot le«, so se zopet zaokrožile in napele. Koža, pergamentu podobna, je postala zopet vlažna in prožna in tudi okoli čela je živahno vzvalovilo. To je bil krasen trenutek. Nikdar Be mi ni zdelo življenje lepše, razkošnejše in polno vrednosti kakor v tej noči ob strugi Chotan-darja. Bodočnost se mi je smehljala kakor v morju luči. Izplačalo se je živeti in govorice, da je ta zemlja dolina solz go bile kakor prazne bajke v mojih očeh. V tem zamaknjenem stanju mi je bilo pri srcu, kakor da bi me angel z neba vodil skozi nočno temo k malemu tolmunu in zdelo se mi je, da slišim fielest njegovih kril. Matfei Siernen znano bi utegnilo biti širši javno-Je s šestdesetletnico slikarja Mateja Sternena poleg običajnega umetniškega dela najožje zvezano udejstvovanje, ki je do te mere pri nas še gotovo edinstveno in svojevrstno, to je njegovo neprecenljivo delo v restavratorski stroki. Naj pa ta uvodna konstatacija ne pomeni, da bi kakorkoli smeli zapostavljati Sternenovo originalno in povsem osebno slikarsko umetnost, v kateri ga štejemo med naše klasične vrstnike impresijonizma, poleg Jakopiča, našega lanskega jubilanta, zraven Groharja in Jame. Značilna je za njegovo ustvarjanje pač zgodaj že uveljavljena bližina do kon-zervatorske in praktične umetnostnoznanstvene panoge, njegova spojenost s postankom in razvojem slovenskega spomeniškega raziskovanja, sporedno z bolj in bolj intenzivnim odkrivanjem naše umetnostne preteklosti in z delom njene današnje umetnostne zgodovine. Tu je Sternenova zasluga znana in vpoštevana le v ožjem krogu raziskovalcev slovenske kulturne zgodovine. Brez dvoma bi mogel najti mono-graf Stemenovega celokupnega dela že v njegovi najprvotnejši umetniški strukturi tudi ključ do te posebne usmerjenosti, ki ga je privlačevala v krog tehnično formalne problematike, kakor jo nudi restratorsko podoživljanje samo po sebi in ki ni nič manj neposreden izraz v snujoči zavesti likovnih vrednot kakor vprašanje, recimo, novih snovi ali novih kompozicijskih načel. Impresijonizem naše dobe je v tem pogledu najbistveneje zasidral zanimanje za zgolj slikarsko stopnjevane varijante in za subjektivistično preoblikovanje preizkušenih in zato že zgodovinskih materijalnib in ideoloških norm. Tako je tudi s stališča splošne estetske psihologije razumljivo, da Je z impresionizmom nastal sočasno najjačji razmah historicističnegi študija, izkopavanja in restavriranja tradicijsko uvaževanih del, da se je poglobil smisel za do-, jemanje zgodovinskih vrednot ,radi zgolj oblikovnega pojava. V času stilnega eklekticizma je historičen čut vsesplošen tudi v izberi umetniških nalog na zunaj in produktivno zajema vsa sredstva življenjskega obvladanja vse dotlej, dokler je živa vsebina in poglavitno določilo svojega česa. V Sloveniji je Sternen baš restavratorsko stroko naše »moderne«, katere del je ta-le brez dvoma (1900), načel in obogatil z občutjem, z znanjem, ki ga neitazdružljivo veže s prvimi početki in nadalje z delovanjem slovenskega Spomeniškega urada, stoječ zvesto ob strani neumornemu konservatorju dr. Stelčtu. # Matej Sternen je bil rojen na Verdu pri Vrhniki in je študiral v Gradcu, na dunajski akademiji (1891—97) in v Monakovem pri Až-betu, kjer si je postavil svoj atelje in kamor i» . 11 mamam še tudi vsa poznejša leta (1898—1906) zahajal po zimi, čim je prekinil svoje poletne študije v Godeščah, Škofji Loki, v Gorenji vasi in drugod doma. Gojil je pokrajinarstvo, žanr, svojo posebno pomembnost pa je izrazil kot slikar ln grafik v figuralni kompoziciji, v portretu in aktu. Po temperamentu čopiča in risarski vervi je nekako soroden Trtlbnerju, pa tudi po svoji zgodnji obdelavi je še krepko realističen (Vesel, Petkovšek). V inozemstvu si je priboril na številnih razstavah polno in odlično priznanje. Med našimi zbirkami ga hranijo Narodna galerija, Narodni muzej, dr. Virant itd. — Najznamenitejša po Sternenu restavrirana dela na domačih tleh so: Skaručina (freska), Sv. Primož nad, Kamnikom (freska), strop v celjski stari grofiji, Vrzdenec (freska), a nebroj je še slikarskih spomenikov, pri nas in izven mej, ki jih imamo zahvaliti Sternenovi neutrudljivi umetniški roki. F. Š. Slovenska Matica Z odborove seje Slovenske Matice. Slovenska Matica izda za leto 1931. sledeče publikacije: 1. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zah. Evropi, II. del, Romanska doba in gotika, 1. snopič; 2. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, 2.snopič; 3. Reymont-Glonar, Kmetje, IV. del, Poletje; 4. Avgust Pirjevec, Levstikova pisma. — Levstikova pisma predstavljajo prvo, obširno izdajo njegove korespondence. Knjiga bo obsegala ca. 15 pol in bo tako v znanstvenem, kakor tudi leposlovnem oziru izredno pomembno delo. Fran Levstik je bil prvi matični tajnik. Stoletnico njegovega rojstva bo proslavila Slovenska Matica z izdajo pisem, ki bodo kot intimne izpovedi najlepše odkrivala veličino tega slovenskega duha. — Nadalje je odbor sklepal o publikacijah za bodoča leta. V letu 1932. in 1933. izide med matičnimi publikacijami prevod Tolstojevega romana »Vojne in miiru«. To mogočno delo svetovne literature prevede odlični prevajalec Vladimir Levstik. Za leto 1934. in 1935. namerava Matica podariti članom prevod druge veličastne knjige svetovne literature, Cervantesovega »Don Quiyota«. Prevod bo oskrbel St. Leben, ki je že parkrat dokazal svoje temeljito poznanje španske literature. V prihodnjih letih izda Slovenska Matica tudi dnevnik cesarja Marka Avre-lija (»Samemu sebi«). Ne le ljubitelji humanistične literature, temveč vsi čitatelji bodo po večkrat in z veseljem prebirali te duhovite nte-ditacije. Prevod priredi preizkušeni prevajalec klasičnih del, prof. Anton Sovrč. — Ob tej priliki je odbor ponovno obžaloval, da nima dobrih slovenskih izvirnih del. Zato vabi še enkrat leposlovce na delo za Matico. Kakor je bilo že objavljeno, bo pri delu odločevala le kvaliteta. Honorar pa bo brez dvoma najvišji, kar se je doslej pri nas plačevalo za originalno polo. Kulturne vesti Poziv lastnikom Levstikovih pisem ali njemu pisanih pisem. Slovenska Matica ponovno naproša vse lastnike Levstikovih ali njemu pisanih pisem, da bi jih blagovolili čimprej dati na razpolago. Pisma se bodo prepisala in takoj vrnila lastnikom. Visoka šola za kino v Moskvi. Sola za kinema-•“Kratijo, ki je bila po revoluciji ustanovljena v •Moskvi in na kateri je deloval tudi sloviti režiser Eisenstein, tvorec »Potemkina«, se je pred krutkim preoblikovala v visoko šolo s fakultetami za operaterje, režijo in scenerijo. Drama o Levu Tolstem. Francoska akademija podeljuje vsako leto nagrado 30.000 frankov za najboljše odrsko delo, ki obravnava kakršenkoli socialni problem. Letos je to nagrado prejel pisatelj doslej neznanega imena Gustav Beaudoine, neznaten učitelj italijanščine na malomestni francoski gimnaziji, za komedijo Ari el in Kaliber ki se godi v Rusiji in katere glavna oseba je’ lolstoj. Francoski gledališki igralci ne sniejo imeti opravka g filmom. Zveza francoskih gledaliških ravnateljev je sklenila, da igralci ne smejo sodelovati pri nobenem filmu, dokler traja njihov angagement. Ker igralci takega pogoja nikakor ne marajo sprejeti, bo prišlo najbrž do ostrega konflikta. 6 Izreden uspeh mlade slovenske operne pevke o Zagrebu. V zagrebški operi je te dni v vlogi Suzane v Figarojevi svatbi gostovala mlada Erika Druzovičeva iz Maribora. Njen nastop je žel izreden, fenomentalen uspeh. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer Nedelja, 5. oktobra: »Sen kresne noči«. I ondeljek, 6. oktobra: »Pravljica o rajski ptici«. Red A. ' Torek, 7. oktobra: zaprto. Sreda, 8. oktobra: »Mladoletje«, premitiera. Red B. Četrtek, 9. oktobra: »Sen kresne noči«. ________ Red E. OPERA Začetek ob 20. uri zvečer Nedelja, 5. oktobra: »Vesela vojna«, opereta. Premijera. Izven. Pondeljek, 6. oktobra: zaprto. Torek, 7. oktobra: »Lohengrin«. Gostuje g. Marij Šimenc. Red E. Sreda, 8. oktobra: »Vesela vojna«, opereta. Red D. Četrtek, 9. oktobra: »Knez Igor«. Red C. e Premijera Straussove operete »Vesela vojna« bo danes 5. t. m. Melodijozna dela kralja dunajskih valčkov J. Straussa so našemu občinstvu dobro znana. Več njegovih del se je že pelo na našem odru. »Vesela vojna« se vprizori sedaj prvič. V opereti nastopijo: ga. Poličeva —Princesa, ga. Ribičeva — njena seBtra Nina, g. Povhe — Maršal, g. Peček — Marki, g. Gbstič — grof Umberto, g. Simončič — Baltazar. V manjših vlogah: gg. Jelnikar, Sekula, Ferlan, Marolt in drugi. Pri opereti sodeluje baletni sbor a g. Moharjevo na čelu. Opero je naštudiral dirigent dr. Švara, zrežisiral pa g. Povhe. Predstava se vrši izven abonmaja. Tenorist Marij Šimenc bo pel v torek, dne 7. t. m. prvič na našem odru naslovno partijo velike Wagnerjeve opere Lohengrin. Ostalo zasedbo smo javili že včeraj. Opero dirigira ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda E. Zaletek opernih predstav je v letošnji sezoni vedno ob 20. uri. Na to opozarjamo p. n. občinstvo. Prihodnja noviteta v drami bo v sredo 8. t. m. Vprizori se Leonida Andrejeva igra iz študentovskega življenja »Mladoletje«. Igra je polna prisrčnih in močnih scen ter vsa prepletena z otožno rusko pesmijo. Vprizorjena bo za abonma B, vendar je tudi za neabonente še dovolj prostora. Igro režira ravnatelj drame gospod Pavel Golia, sodeluje skoro ves dramski ansambel. Danes 5. t. zvečer ob 20. uri bo v ljubljanski drami prva repriza Shakespearcjeve komedije »Sen kresne noči«. To delo je doseglo pri pre-mijeri popoln uspeh. Posamezne vloge so zasedene po naših najboljših igralcih. Sodeluje vojna muzika pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina, dalje baletni zbor in ženski zbor Preko 60 let je že preteklo, odkar so se pričeli izseljevati Slovenci iz domovine v vse kraje sveta in selijo se še vedno. Dan za dnevom odrinejo naši rojaki v tujino. Šlo bi jih še več, ako jim ne bi razne dežele zaprle vrata zaradi obstoječe ondotne brezposelnosti. Premislimo, 60 let slabi izseljevanje naš narod v domovini, to je hujše kakor kolera ali črne koze. Vse boljše in podjetnejše delavne moči gredo v tujino, kjer so večinoma tako angažirane, da so tamošnjim družbam v veliko korist, dočim domovini ne morejo mnogo koristiti. Izseljeniško vprašanje bo treba torej po sedanjih razmerah naše na novo urejene domovine, naše bogate kraljevine Jugoslavije, popolnoma preurediti, pri čemer se mora ugotoviti: 1. ali je izseljevanje potrebno in koristno in 2. ali je izseljevanje res tako veliko nepotrebno zlo, da ga je treba za vsako ceno zatreti. Morda se bodo oglasili k razpravi teh dveh točk naši domači strokovnjaki ali pa naši izseljenci sami; njih izvajanja bomo objavili. Naša državna uprava posveča izseljeniškemu vprašanju že sedaj mnogo brige in poskuša onim, ki imajo doma svojo eksistenco, izseljevanje zabraniti. Državna uprava gleda tudi na to, da ima odpotujoči izseljenec v tujini preskrbljeno delo, in če to ni dokazljivo, zabranjiije izseljevanje. Hudo je pa za človeka, če doma nima zaslužka in ko tudi v tujino ne more za kruhom. V takih primerih bi morala delovati posebna institucija, ki bi tem siromakom doma preskrbela delo in zaslužek. S tem bi bila ozdravljena rana na našem narodnem telesu. To so bo sčasoma zgodilo po izvedbi elektrifikacije naše banovine, ker elektrifikaciji bo sledila industrijalizacija, ki bo gotovo imela za posledico, da se bo naš narod držal doma in da se bodo tudi naši v tujini živeči rojaki vrnili nazaj v domovino in takrat bo naša domovina, naša ujedinjena kraljevina, močna. »Ljubljanskega Zvona«. Za to Shakespearejevo delo so napravljene popolnoma nove dekoracije in novi kostumi. Predstava se vrši izven abonmaja. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 5. oktobra ob 20. uri: »Aleksandra«. Ponedeljek, 6. oktobra. Zaprto. Torek, 7. oktobra ob 20. uri: »Sen kresne noči«. Ab. B. * Nedelja v mariborskem gledališču. Danes v nedeljo je prva repriza moderne Szirmajeve operete »Aleksandrat, ki se odlikuje po zelo zabavnem dejanju ter nad vse melodijozni muziki. Sodeluje ves operetni ansamlil, zbor in štati-starija. Režira na novo angažirani g. Djuka Tr-buhovič, ki bo tudi pel glavno tenorsko partijo. Prva repriza Shapespearejeve komedije »Sen kresne noči«, ki je pri svoji premijeri dosegla zelo lep uspeh, bo v torek, 7. t. m. za ab. B. Mariborsko gledališče pripravlja za najbližji čas v drami premijero Maughamove pretresljive povojne drame »Sveti plamen« v režiji g. Skrbinška. Vrnili se bodo takrat vsi naši rojaki iz tujine v domovino, delali bodo tukaj s podvojeno silo in moč našega naroda bo rastla do vele-moči. Jugoslovanska akcija, ki je ie na potu, se bo razvila v energično gospodarsko silo. Se nikoli niso naši izseljenci v tako velikem številu prišli na poset v domovino, kakor letos, to je v prvem letu oficijelne preureditve naše države v kraljevino Jugoslavijo. Prišli so naši bogati Amerikanci s svojimi dolarji. Precej so se postavili in marsikateremu sorodniku in prijatelju pomagali in privezali dušo. Potovali so po naši kraljevini in prepričali so se, da so naše razmere v vseh' ozirih dobro urejene. Morda se združujejo ti ameriški bogatini in vstvarjajo pri nas taka podjetja, v katerih se bodo izdelali predmeti, ki jih moramo sedaj iz tujine uvažati. V velikem številu so prišli letos na poset v domovino naši westfalski Slovenci in naši izseljenci iz Francije. Vse te izseljence, ki so prišli v večjih skupinah, je naša državna uprava in tudi jugoslovanski narod z veseljem sprejel, pozdravil in pogostil. Odnesli so s seboj najboljše vtise. Obetali so, da pridejo zopet na poset v ljubo svojo domovino, rekli so: »Preskrbite nam zaslužka doma, vrniti se hočemo in pomagali bomo domovini do še večje moči!« Rekli so pa tudi, da so zvesti sinovi Jugoslavije in da ji pridejo v vsakem času s pogumnim srcem na pomoč. Ako razume ubogi delavec-trpin domoljubje, ker prav za prav nima toliko, da bi si mogel ustvarjati lasten dom v domovini, bi morali imeti do domovine še večjo ljubezen oni, katerim je bila sreča v tujini tako mila, da so dospeli do bogastva. Združite se tedaj vsi bogati Amerikanci in ustvarjajte za vaš narod v domovini podjetja, ki bodo Vam in našim izseljencem v korist in ki bodo še bolj utrdila gospodarski položaj naše lepe kraljevine. Elegantne obleke površnike, suknje in vsa v to stroko spa-556 dajoča dela izdeluje I. KURILJ, modni salon, Ljubljana (Tur jaški) Novi trg 1. Angleško in češko blago v zalogi. Uradnikom p pust in eventuelno na odplačilo. Speri Nedeljski nogomet v Ljubljani. Danes se v Ljubljani nadaljuje borba za točke Vsa tekme se vrše na igrišču Primorja. Od prvorazrednih se srečajo Ilirija l Herme som ter Primorje s Svobodo. Tekme »e odigrajo v naslednjem redu: ob 8'30 Ilirija rez.—Hermes rez. nato Primorji rez.—Svoboda rez.; ob 13'30 Jadran—Slovan, za tem Ilirija—Her me* in Primorje—Svoboda. II. kolo prvenstva v Mariboru. Danes se odigra v Mariboru II. kolo tekem a« jesensko nogometno prvenstvo. Vršila pa sa ov samo ena tekma in to med I. SSK Maribor : SK Železničar. Tudi pri tej priliki bo »Maribor« nastopil ne kompleten. Igralec Priveršek je bil namreč od LNP suspendiran. Sicer pa nastopi »Maribor« z izjemo Priverška v najmočnejši postavi ir ima precej izgledov za zmago. »Železničar«, kateri je igral prošlo nedeljo pro ti Rapidu neodločeno, bo topot naletel na moč nejšega nasprotnika, proti kateremu je potreb' razen požrtvovalnosti tudi nekaj tehničnega zna nja. Po zadnjih tekmah sodeč, obetata moštvi podati lep in zanimiv nogomet. Po zanimanju so deč, pa je ta tekma »mali derby< Maribora. Tekma se prične ob pol 16. uri na igrišč' »Maribora« v Ljudskem vrtu. Sodnik g. Cim perman iz Ljubljane. V predtekmi ob pol 14. uri se srečata v pr venstveni borbi rezervi omenjenih klubov. Or« tekmi se odigrata ob vsakem vremenu. SK »Amaler« : SK »Trbovlje«. Prvenstvena tekma, za katero vlada veliko za nimanje med športno publiko v Trbovljah, se vi ši danes v nedeljo na igrišču SK Amaterja točm ob pol 4. uri popoldne. Večletni prvak v Trbov ljah SK Amater je dobro moštvo, ki ima v svo ji sredini izborne igralce in kot celota predstav Ijalo najboljši provincijalni klub na Posavju. -V letošnji sezoni je odigralo moštvo Amaterji nekaj lepih in častnih tekem z lepim rezultaton nad ljubljanskimi klubi. — Tudi moštvo SK Tr bovlje se je v letošnji sezoni mnogo izboljšalo posebno napad, in tekma se bo vršila v znamenje borbe za čast, kdo bo prvak Trbovelj. Zborovanje športnih zdravnic V zvezi z zborovanjem nemških zdravnic, k se je vršilo od 3.—5. seiptembra v Dreedenu »o zborovale tudi športne zdravnice. Pri tej pri liki so se obravnavala važina vprašanja ženski telesne vzgoje. Ga. dr. Wodf je v svojem pre davanju «Gimnastika kot zdravilno sredstvo ' giuekologij« razlaga vzroke bolečin v križu ki čestokrat izhajajo iz nepravilnega držanja ti se morejo odstraniti s pravilno telovadbo. Tud krvni zastoj in njegove posledice ter razne dru ge ženske nadloge se izlečijo z gimnastiko. — Razne strokovnjakinje so zagovarjale šport ii celo svetovne tekme. Vse so sl bile edine v tem da je ravno ženska, ki je v veliki večini pokli oov obsojena na sedenje ali stanje na enen mestu, potrebna smotrene telovadbe, da zadob njeno telo dovolj odporne sile, ki jo potrebuj' v nejnih funkcijah kot mati — Zborovalke so p sklenile delovati na to, da se kolikor mogoč' omejujejo tekme sportašic, ker se pri teh rad-prekoračijo dopustne meje; posebno bodo pa zile, da se v tem smislu zavarujejo dekleta iz pod 18 let. Obračale bodo tudi pažnjo na športa šice z ozirom na njihov poklic ter skušale pr teh usmeriti telovadbo tako, da se ž njo popra vi J o telesni nedostatki, ki izvirajo iz njihoveg poklica. Ga. dr. DUtzner iz K61na je obravnavala te lesno vzgojo poklicnih učenk, kar se vse pre ve zanemarja- z bogatim materijalam je prikazal tipične telesne nedostatke stoječega in sedečeg poklicnega dela ter je pokazala nove smeri z telesno ojačanje poklicnih učenk. Končno j omenila, da bi se morale oblasti nekoliko ve pobrigati za zdravstveno vzgojo v poklicni'' Mah. Sokolstvo Sokolsko društvo na Bledu Bled, 3. oktobra. Pred kratkim smo poročali, da je bil tukajšnji »Sokolski dom«, v katerem je bila špecerijska tvrdka Pangerc, modni damski atelje Robes Modes, višji trije osnovnošolski razredi ter več privatnih stanovanj, prodan trgovcu g. Albinu Izlakarju iz Trbovelj, ki je za dobo tujskega prometa oddal sokolsko telovadnico direktorju jugoslovanske razstave g. Danilu Popoviču. Spričo tega dejstva je bil tukajšnji Sokol brez lastnega poslopja. Poborniki velike sokolske ideje se niso strašili ogromnih žrtev in finančnih težkoč, temveč so ramo ob rami se oprijeli složnega dela, sedeč pri več sejah, temeljito in prevdarno skovali načrt novega Sokolskega doma, ki bo v čast in ponos vseh Blejcev, kjer se bo vzgajala mladina in članstvo v nacijonalnem duhu, držeč se starega načela: Mens sana in corpore sano. Bilo je mnogo prednjih priprav, posvetovanj in truda, preden sta zapela kramp in lopata svojo delovno pesem. Pred približno 14 dnevi je domača in solidna stavbena tvrdka Plemelj pričela z gradbo novega Sokolskega doma. Za Prešernovo cesto tik za vilo Vltavo, ki je last znanega sokolskega delavca g. dr. Janežiča, bo stala nova monumentalna stavba. Delavci izravnavajo teren, sekajo drevesa, kopljejo Jame in tako narejajo fundament novi zgradbi. Kakor se zatrjuje, bo novi Sokolski dom za enkrat zavzemal le najvažnejše prostore t. j. telovadnico, ki bo velika prostrana in dosti zračna dvorana, garderobo in podobno. Vse najnujnejše in najpotrebnejše bo, kakor se zagotavlja, končano že v mesecu decembru. Ostali deli zgradbe, ki so v načrtu, pa se bodo pripustili toku najbližjega časa ter se bodo skušali rešiti na Čim povoljnejši finančni podlagi. Ob priliki otvoritve Sokolskega doma, se predvideva velika slovesnost na Bledu. Med drugimi bo nastopil »Pevski odsek Sokola« > svojim bogatim in pestrim sporedom. Ker tukajšnji Sokol začasno nima nobenega prostora, je podstarosta Ravnik iz prijaznosti odstopil sobo, v kateri se bodo vršile dvakrat tedensko pevske vaje pod vodstvom preizkušenega pevovodje brata Milana Vrezeca, šol. upr. v Ribnem pri Bledu. Imenovani pevovodja vodi tukajšnji pevski zbor že več kot štiri leta z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Pevske zbore je vodil po Primorskem, v ujetništvu v Sibiriji in si tako pridobil mnogo rutiniranosti. Sinoči se je vršil pri podstarosti Ravniku občni zbor pevskega odseka tukajšnjega Sokola. Izmed približno 20 navzočih pevcev se je konstituiral odbor ter so bili izvoljeni za predsednika br. Lebar Leopold, za tajnika br. Matko Ulčar, za arhivarja br. Ravnik Jurij in za blagajnika br. Sebenikar Slavko. Pevske vaje se bodo vršile vsaki teden dvakrat In sicer v torkih in četrtkih ob pol 8. uri zvečer. Ker ima pevski zbor na sporedu mnogo lepih najnovejših narodnih in umetnih pesmi, s katerimi bo nastopil ob prvi priliki, Je želeti, da bi se prijavilo čim več pevcev Sokolov ter da bi redno prihajali k vajam. Kasneje, ko bo tudi zbor imel nekaj prostora v novem Sokolskem domu, se bo skušal ustanoviti mešani pevski zbor, kar bo vsekakor vredno pohvale in pozornosti. Te dni sta začela naraščaj in deca s telovadbo. Spočetka jih je vadil vaditelj na prostem, sedaj pa v Zdraviliškem domu, kjer je zaenkrat najpripravnejša dvorana. Novo Sokolsko društvo v Gorjah pri Bledu. Tudi Sokol v Gorjah pri Bledu, ki se je usta-novih pred kratkim, ima v nedeljo 5. t. m. v Vintgarju svoj prvi Javni in telovadni nastop, ki bo združen z veliko vrtno veselico. Sokolsko članstvo in prijatelji sokolske ideje z Bleda, Radovljice, Bohinja in Jesenic se najvljudneje vabijo, da se te prve sokolske prireditve v Gorjah v čim večjem številu udeleže ter ga tako gmotno podpro. Izseljenci in domovina Ali je izseljevanje koristno, ali je zlo, ki ga je treba zatreti Žensko ročno Jelo na naših šolah Mislim, da je ni matere, ki ima ali je imela šoloobvezno hčerko in da je ni učiteljice, ki bi ne prišla do spoznanja, da je reforma pouka v ženskih ročnih delih na naših osnovnih šolah neobhodno potrebna. y Učna snov je neprimerno razdeljena In v mnogem pomanjkljiva. Kot glavno napako je smatrati to, da se deklice uče že v prvem razredu pletenja, t. J. tehnike, ki spada brez dvoma med najtežje in najbolj komplicirane izmed vseh tehnik, ki se podučujejo na osnovnih šolah. Koliko muke imajo otrok, učiteljica in mati predno z združenimi močmi dospejo tako daleč, da zna otrok držati igle v rokah in da napravi prve petlje I Koliko muke in koliko casa je treba, da otrok splete nekaj, kar bi bilo čemu podobno. Pa se še najdejo nerazsodne matere, ki otroke silijo, da jim plete meterske brisače. V drugem razredu se pletejo nogavice. Nogavice, ki jih po navadi nihče ne nosi; tudi je gotovo, da čez leto otrok nima več pojma, kako se pletejo nogavice. — Bil je torej ves ogromni trud zaman! Za prvi razred bi bilo gnetenje ali šivanje lahkih vbodov s pestro prejico najprimernejše ročno delo. Mnogi zdravniki so celo proti vsakemu ročnemu delu v prvem razredu. Pletenje nogavic naj bi se uvedlo šele v zadnjih razredih osnovnih šol; morda ne bi bilo napačno, ako bi se v enem letniku pletla nogavica, v naslednjem pa podple-fala stara nogavica, česar bi se morala naučiti vska ženska, posebno na kmetih in kar danes ne zna nobena učenka po dovršeni osnovni šoli. Z ozirom na že upeljani rokotvorni pouk bi bilo priporočljivo, da bi se v šoli šivale oblekice za punčke. S tem delom, ki bi predvsem vzbujalo največje zanimanje, bi deklice pridobile osnovni pojm o krojenju, vzgojile bi si okus in praktični smisel. Obiskala sem pred par leti slovaško šolo, kjer so mi deklice dale v spomin — punčko iz cunj, oblečeno v lepo izdelano slovaško narodno nošo! Velike važnosti bi to bilo pri nas tudi z ozirom na tozadevno terminologijo, da bi končno izginili razni »drukerji«, »heftanjec, >štukanje< itd., izrazi, ki jim niti naša inteligentka ne najde slovenskega nadomestila. Krpanje bi moralo zavzemati važno mesto. Odločno premalo se pri nas goji kvačkanje, kar je treba le obžalovati. Kvačkane čipke so trpežne in lepe, novejši vzorci niso niti toliko zamudni, kvačkana volnena obleka je pa posebno za deco velike važnosti. V zadnjih razredih osnovne šole bi bilo na mestu blagoznanstvo. Dekleta naj bi se učila spoznavati razne tkanine, razločevati volno od bombaža, platno, svilo itd. Napisala sem kot lajik par misli o ročnih delih, ki so potrebna v vsakdanjem življenju; naloga strokovnjakinj je, da se poglobe v to vprašanje in ustvarijo sistem pouka ročnih del, po katerem bi s čim manjšo muko dospeli do čim večjih rezultatov. Kongres jugoslovanskih dipl. sester te je vršil začetkom julija v Beogradu. — Društvo je še mlado: ustanovljeno je bilo lansko poletje v Zagrebu in je član Jugosl. Zenskega Saveza in Internac. Sesterskega Udruženja, kamor je bilo sprejeto na slovesen način na kongresu v Montrealu v Kanadi 6. julija 1929. Sedež društva je v Beogradu, ima pa svoje sekcije po banovinah. Ze prej eo obstojala posamezna dru-Itva v Ljubljani, v Beogradu in Zagrebu, ki so se strnila v eno in se razdelila v sekcije. Diplomiranih sester je šele okrog 190. Razmeščene so po posameznih inštitucijah po vsej državi, kjer orjejo ledino za široko zasnovano delo, ki naj bi prekvasilo življenje našega naroda in dvignilo njegovo zdravstveno kulturo do najvišje stopnje. Sestre hočejo delovati zavestno, roko v roki z zdravniki, M so ustanovitelji in'učitelji sestrstva; pospeševati hočejo lastno vzgojo in izobrazbo ter s tem izpopolnjevati tako važne naloge ženskega dela ta življenja. Požrtvovalno delo sester je v širših krogih našega naroda še malo znano. Beležimo z zado-ščnjem, da nam Slovenke delajo čast ravno v tej panogi, ki je ženski najprimernejša, ta so bile že mnoge odlikovane. Želimo mladi organizaciji mnogo uspeha; naj bi nudila svojim članicam vse, kair od nje pričakujejo; naj bi jim bila v pravo oporo pri njihovem požrtvovalnem in trudapolnem delu, M ga vrše v korist najbednejšega dela našega naroda. NaSe ženske organizacije v Ameriki Pire nami leži septeanbenska številka »Zarjec, glasilo »Slovenske ženske Zveze v Ameriki«, ki Izhaja v Chioagi. V tem zvezku so objavljena Zvezina pravila, ki so preoej obširna ta 6krbno sestavljena. Dve točki ste posebno vzbudili moje zanimanje ta sicer: »Clen III. Članstvo in podružnice. 1. V Slovensko Zensko Zvezo se sprejemajo lene in dekleta jugoslovanske narodnosti, ki so praktične katoličanke, lepega moralnega vedenja in pri dobrem zdravju. Biti morajo 15 let ta ne več kot 55' let stare.« Zakaj eo iz organizacije izključene žene, ki niso »pri dobrem zdravju«? Morda zato, ker organizacija skrbi tudi za pogreb svojim članicam? Saj je vendar jasno povedano v členu VII. pod 1. a) da plača organizacija umrli članici šele p"> preteku enega leta od časa pristopa BO'— dolarjev ta pod b) po preteku dveli let od časa pristopa 100-— dolarjev. Organizacija je torej zavarovana proti eventualnosti, da članica umre pred pretekom enega leta od časa pristopa. Iz nobenega ostalih členov društvenih pravil ni razvidno, zakaj sprejema ženska organizacija samo zdrave članice dn odklanja bolehne, t. j. ravno tiste, ki so najbolj potrebne zaščite dn opore. Dalje: točka 5., člen XIV. o uradnem glasilu pravi: »Glasilo naj se tiska deloma tudi v angleškem jeziku, da ima zastopstvo mladina.« To ije tista mladina, ki ne razume jezika svojih mater. In te matere so sestavile program prosvetnega odseka svoje organizacije takole: »Prosvetni odsek ima nalogo širiti kulturo in izobrazbo s tem, da skrbi za: a) Predavanja in dobre dramatične predstave; b) poduk o pridobivanju ameriškega državljanstva ; cl dobre, našemu Članstvu koristne knjige ta drugo čtivo. d) dima nalogo skrbeti za reklamo »Zveze«. V oskrbi ima tudi Zvezino glasilo. Na pouk materinščine za svojega otroka se slovenska mati v Amerika ni spomnila. Tudi nd v vseh dolgih pravilih ta v vsem liisitu na/td enkrat omenjena stara domovina, ni omenjena želja, da bi otrok slovenske matere v tujini spoznal ta vzljubil zapuščeno domovino svojih prednikov. Je B Amerika tako daleč, da tja še ni prodrl glas o slovenski materi, ki se ne plaši zaničevanja niti ponižanja, da celo ječe, ki ji preti zato, ker uči svojega otroka čitdta slovensko besedo? Ali ameriška žena nič ne ve o tem, da žive če nekje matere, katerih sinovi, cvet slovenske mladine, žrtvujejo svoje mlado življenje iz ljubezni do svoje domovine?! t Ali se moremo morda vprašati: kaj ei zagrešila, domovina, nad svojimi sinovi, da te s tako lahkoto pozabljajo? Razgled po ženskem sveto Nov poklic za žene. Te dni je bil sprejet zakon o notarjih, glasom katerega smejo biti nastavljene za notarje tudi ženske pravnice. Pogoji so: starost 80 let, jugoslovansko državljanstvo, dovršene pravne fakultete, pet let praktičnega dela, od teh najmanj dve v notarski pd-earni ta eno na sodišču ter eodnijsfci ali advokatski izpit. — Novi zakon stopi v veljavo po dveh mesecih, v Srbiji pa, ko izda minister pravde posebno naredbo. Na konferenco balkanskih držav, ki se bo vršila od 4.—12. oktobra v Atenah po taicajativi »Initemacijonalnega urada za mir« v Ženevi pošlje vsaka balkanska država po 10—18 delegatov, med temi ena ženska in sicer ga. dr. Mi- lica Bogdanovič iz Zagreba, kot namestnica preds. Alijanse Ženskih Pokretov, katera je zadržana vsled bolezni. Konferenca se bo bavdla s kulturnimi in pridobitveoimi vprašanji, delegacije bodo obstojale iz gospodarjev kulturnih ta sooijailnih delavcev. Dela g. dr. Ksenije Atanasijcvič so prevedena že na češki, bolgarski, nemški ta holandski jezik. Gdč. Atanasijevlč je lilozofka ter je znana po svojih mnogobrojnih ta odličnih delih ne samo v naši domovini, marveč daleč preko naših mej. Važno priznanje. G. prof. Danilo Vulovič je izdal pregledno učno knjigo za zgodovino za VII. ta VIII. razred, v kateri omenja — prvikrat na takem mestu — tudi delo žen, ter pov-dajrja važnost njenega sodelovanja ta blagodejni uipliv, ki ga imajo žene na družbo. Naslov knjige se glasi: »Opšta istoirija novega veka«; namenjena je višjim razredom srednjih šol. Slikarica Lucija Buhmeisler-Kučera je nedavno umrla v Parizu. Umetnica je bila rojena v Estlandu ter je absolvirala slikarsko akademijo v Petrogradu ta v Dreedenu. Poročila se je z Zagrebčanom Vlahom Kučera ter si je preselila v Zagreb. Pred petimi leti je priredila kolektivno razstavo, kateri sta kritika in občinstvo zelo toplo sprejela. Kot članica »Kluba upodabljajočih umetnic« je razstavila na I. pomla-darniki razstavi v Beogradu 1. 1929. nekaj svojih del, od katerih je kupil eno Nj. Vel. kralj. V p-oteklem letu je z velikim uspehom razstavila v Londonu. Pred tremi meseci se je umetnica podala v Pariz, kjer se je zdravila v nekem sanatorju, toda bilo je že prepozno. ELITE M t§ bbi i k d. z o. z. LJUBLJANA, PreSernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. Na drobno 1 Na debelol Prvovrstno izvrševanje po meri! 660 ' Klub gospodinj, ki ne kuhajo ob nedeljah V Zlinji na Moravskem sc je ustanovil klub gospodinj, ki nočejo kuhati v nedeljah. List »Uspech« poroča, da zlinjske šene vztrajajo na tem, da imajo ravno tako pravico do nedeljskega počitka, kakor možje, saj jih njihovo delo v gospodinjstvu med tednom in skrb za otroke ravno tako izčrpa in utruje, kakor njihove soproge poklicno delo, ki je čestokrat mnogo lažje od ženskega dela v gospodinjstvu. Pisalni stroj na angleškem dvoru Ko je bil 1. 1888 vpeljan pisalni stroj v angleškem zunanjem ministrstvu, je sporočila kraljica Viktorija markizu Salisburyju, ki je zakrivil to novotarijo, da smatra pisanje na stroj kot pomanjkanje spoštovanja do osebe, kateri se piše. Sedanja angleška kraljica pa pusti pisati vso svojo korespondenco na Btroj in sicer ji piše ena izmed dvornih dam, lady Hamilton. Ta pripoveduje, da se je tekom njene prakse zgodilo samo parkrat, da je kraljica lastnoročno napisala pismo. Najgrše žene Francozinja Claudine Pohaire se ponaša s tem, da je najgrša žena na svetu. Naravnost ponosnu je na svoja široka usta, na svoje majhne, bodeče oči in na svoje neznatno telo. V nekem procesu proti nekemu lastniku avtomobila, ki jo je povozil, je zahtevala veliko odškodnino, ker je baje tedaj izgubila nekaj svoje grdobe, o kateri trdi, da je naravnost klasična. — Nič manj ponosna na svojo grdobo je Angležinja Mary Ann Bevan. Ima dolg in suh obraz, ki se zdi neprestano srdit in žalosten, vsled česar jo je neki cirkuški ravnatelj angažiral kot klovna. Komni se prikaže v cirkusu, izzove cel orknn lovi jesenski modeli Popoldanski kostim iz baržuna. Kratka jopica je ukrojena po životu ter zapeta z enim samim gumbom; krilo je, kakor jopica, zvonasto ukrojeno. Ovratnik in zapestnice so iz naravnega lisičjega krzna. Kapica iz enakega baržuna. Komplet iz vzorčastega baržuna. Jopica ima tričetrtinsko dolgost ter je opremljena z ovratnikom v obliki kepa. Kep, jopica in krilo so obrobljeni z ozko, gladko volano. Obleko spopolnjuje mal kožuhovinast ovratnik in enake zapestnice. (Slika levo.) Jopica iz temnordečega satena s šerpo in vezenjem. Cm listnat vzorec oživlja jopico iz bež svile. Jopica je ukrojena tesno po životu in obrobljena z enobarvno svilo ter ima enak pas. (Slika desno.) T /Novosti za damske plašče pravkar došlef A. & E. Skabernč Ljubljana smeha; ni ji treba, da niti izpregovori. Seveda ji ta posel nese. Tako se zna ženska okoristiti ne le s svojo lepoto, ampak tudi s svojo grdobo; poslednja je celo v toliko na boljšem, ker se ji ni treba bati, da bo kdaj izgubila svojo grdobo, kakor izgube krasotice svojo lepoto. Posvetovalnica za notranjo opremo stanovanja in za stanovanjsko higijeno Preteklo leto se je na Dunaju ustanovila Avstrijska zveza za stanovanjsko reformo, katera je sklenila ustanoviti posvetovalnico za notranjo opremo stanovanja in za stanovanjsko higijeno. Pri tej velevažni akciji bo sodelovala tudi Zveza avstrijskih ženskih društev in sicer so bile povabljene k sodelovanju: podpredsednica Zveze Gisela Urban kot zastopnica socialnodemokratskih ženskih organizacij, nacijonalna svetnica Emmy Freundlich ter zastopnica katoliških ženskih organizacij, Gabriele Walter. Odbor ima nalogo izbrati najprimernejše pohištvo, hišno orodje, perilo, stanovanjske okraske itd., za permanentno razstavo, ki bo priključena posvetovalnici. Posebna komisija bo raziskovala, če in v koliko so današnji hišni predmeti pripravni in smotreni ter bo dajala pobudo za iznajdbe novih predmetov v svrlio stanovanjske reforme in racijonalizacije gospodinjstva. Posvetovalnica bo prirejala ne le običajna predavanja o stanovanjski higijeni in opremi, marveč se bo predavalo tudi v radiju. Razpisovale se bodo nagrade za načrte za moderno, smotre-no pohištvo s posebnim ozirom na nemovits kroge. Predvsem pridejo v poštev trije tipi sta-novanja: 1. enoprostorno stanovanje za zakonski par brez otrok, obstoječe iz predsobe in sobe s kuhinjskim prizidkom, 2. dvoprostorno stanovanje za zakonski par z enim otrokom, obstoječe iz predsobe, stanovanjske kuhinje in spalnice in 3. stanovanje za zakonski par s sinom in hčerjo, obstoječe iz predsobe, male kuhinje, spalnice ter dveh kabinetov. Posvetovalnica je bila vsestransko simpatično pozdravljena, ker se od nje pričakuje, da bo s praktičnim delom in potom nazornega nauka širila in utrjevala nove, zdrave stanovanjske ideje. Posebno je razveseljivo, da so se k tej instituciji pritegnile tudi žene, kar priča, da čedalje bolj prodira spoznanje, kako koristno je sodelovanje žene v vseh panogah praktičnega živ-ljenja. Ko čitamo tako poročilo iz tujine, moramo nehote misliti na prilike pri nas, kjer se toliko zida, pri tem pa toliko greši proti vsem pravilom smotrenosti in higijene in to v prvi vrsti po krivdi naših neukih gospodinj. Da navedemo samo en primer: v navadni hišici je kuhinja s štedilnikom, na katerem so vsi vidni kovinski deli medeni; iz kuhinje pa vhod na ravnost v stranišče brez vode in brez okna. In to je mogoče v beli Ljubljani v 1. 1930! Ivan Maklič: Ubranost Pretiho in mimo pod mroči večer v temo neprodimo usiplje se mir. Pretiho in mirno tam zvezde gore in v srce mi vemo svetlobo rose.,, Radivoj Rehar: Palček Močeradar Pravljica za najmlajše. Svoje dni po naših gozdovih še ni bilo tako dolgočasno, kakor je dandanes. Poleg velikih zveri so živela v njihovih skrivnostnih sencah, duplinah in goščavah prečudovita bitja. Kdo še ni slišal o divjih možeh in o divjih ženah, o vilah, rojenicah, gozdnih deklicah, škratih in palčkih. O vseh teh in drugih čarobnih bitjih ste Že slisali in čitali. Pa vendar stavim kar hočete, da o palčku Močeradarju še niste izvedeli niti besedice. In je vendaT tudi on živel. Zakaj pa tudi ne bi? Če so se po gozdovih smele nemoteno sprehajati najrazličnejše prikazni, ki so često bile tudi hudobne, vsaj pravljice nam tako pripovedujejo, je z enako pravico jezdil na svojem črnožoltem močeradu tudi palček Močeradar. Svojevrstno, drugim svojega rodu čisto nič podobno bitje, je bil ta palček Močeradar. Kadar je zajezdil svoje čmožolto ži-vinče in se odpravil na pot čez dm in strn, so se vse zlobne prikazni naglo poskrile, kajti nič rade se niso ž njim srečale. V črne bukve je namreč zapisoval vsa njihova zla dela, in če tega ne bi bil delal, tudi mi danes o njih ničesar več ne hi vedeli. Kakšne so bile tiste štorije, ki jih je palček Močeradar v svoje črne bukve zapisoval, naj vam pa pove ena sama, ki sem jo bil našel napisano na izgubljenem njegovem Listu, ki se je bil nekoč, Bog vedi kdaj, odtrgal od platnic in obležal pod sivo skalo za tretjo goro. Jezdil je palček Močeradar nekega dne svoje črnožolto živinče, krepko je držal uzde v levici, v desnici pa tenko palico, s katero je drezal žival, kadar se je polenila In ji ni več bilo do poslušnosti. Pa je prijezdil do zelene jase in je zagledal hudobnega škrata Rdečekapca, kako je prav te-d-poslali k palčku Močeradarju kuščarja Zelenca. Spreten kot je, se je kuščar Zelenec splazil ponoči v palčkovo domovanje, ukradel mu čarovno šibico in uzde in odbežal. Brez šibice in uzd je pa bil palček Močeradar brz moči in z lahkoto so ga hudobni prebivalci gozdov umorili. Ostali pa so kljub temu še vedno v živali začarani in kdo ve, ako kdaj srečate gada, modrasa, kuščarja, ali kako drugo tako žival, kdo ve če ni začarani škrat, divji mož ali kdorsi-bodi iiz te družbe? Palčkov močerad pa se še vedno ne more potolažiti. Še vedno išče svojega gosnodarja. Po dežju včasih ga sami lahko vidite, kako se žalostno plazi iz grma v grm. Pesmi o kraljeviču Marku Prevaja Radivoj Rehar. I. Kraljevič Marko in spor o carstvu. Zbrale so se štiri silne vojske, zbrale so na Kosovem se polju poleg bele samodreške oerkve' prva vojska kralja Vukašina, druga vojska Ugljeot, despota, tretja vojvode, junaka Gojka, carjeviča Uroša četrta. Pravdajo se med seboj za carstvo, hočejo drug drugega pobiti, s pozlačenimi pobosti noži, a ne vejo, kdo dobi naj krono. Trdi Vukašin, da je njegova, krati Gojko mu do nje pravico, Trsta, ki si ga je bil, sanjajoč včasih na paši, sam sezidal z bujno domišljijo. Njegov Trst leži ob širokem morskem bregu in eo v njem hiše vse od belega mramorja, tu pa tam prevlečene z zlatom in biserjem, 'ki so ga že od pradavnih časov vozili vanj neustrašeni mornarji. Solnčni žarki se odbijajo od tega neizmernega bogastva, prelivajo se ko blesteči trakovi nad penečim se morjem ... da, to morje? To morje je večno razburkano, valovi visoko, ko da bi se kupičila gora na goro in po njem plešejo ogromne jadrnice, ki jih vodijo kapitani — junaki. Z ožganimi, od viharjev razbi-čanimi obrazi, pa ti motrijo divjanje pod seboj in dajejo z grmečimi glasovi svoje ukaze. Tam spodaj, v šumu in hrumu razsrjenih voda, pa preži večna nevarnost! Črni somi ostrozobatih žrel, ogromni kiti, pre-kopicavajoči se po gladini ko sive plahte in lačni morski psi, tuleči ko volkovi, vsa ta strašna golazen se mota in pleše po obširni morski luki in čaka željno na svoj plen.------- Tak je bil Trst, ki si ga le bdi spravljičil oporeka Uglješa obema. Uroš, carjevič, samo je tiho; on, slaboten, 6e v prepir ne meša, ker ne sme se radi močnih bratov, bratov silnih, treh Mmjavčevdčev. Pa napiše kralj Vukašin pismo, pošlje ga po -naglem sdu-junaku daleč v Prizren, daleč v mesto belo, do duhovna višjega Nedeljke; kliče tja na Kosovo ga polje, da razsodi, kdo dobi naj carstvo: on poslddnji carja je mazilil, on poslednji ga je izpovedal, on edini hrani vse postave. Brat Uglješa drugo piše pismo, piše pismo, naglo sla pošilja daleč v Prizren, daleč v mesto belo do duhovna višjega Nedeljke. Hrabri Gojko tretje piše pismo, i on pošlje ga po slu-junaku. Zadnji šele se odloči Uroš, zadnji piše pismo, pošlje slugo. Pisma pišejo tako vsa štirje, pošljejo po svojih sleh jih umih, a vsi tajno, da nihče ne sliši. Pa sestanejo se sli vsi štirje v Prizrenu, v prelepem belem mestu, tam v Nedeljkovih bogatih dvorih, a ne najdejo doma duhovna: v cerkvi služi jutmjo daritev, k Bogu moli jutrajo molitev. Hrabni sli, junaki nad junaki, umi bolj ko veter na planini, merjenega ne gubijo časa; v oerkve svoje napodijo konje, biče v roke vzamejo pletene, i njimi popa bijejo Nedeljka: »Hitro pojdi, svečenik Nedeljko, tja na ravno Kosovo nam polje, da razsodiš, kdo dobi naj carstvo. Ti poslednji carja si mazilil, ti poslednji si ga izpovedal, ti edini hraniš vse postave. Sicer glavo boš izgubil svojo!« V grenkih solzah svečenik jim reče: v grenkih solzah tole jih poprosi: (Se bo nadaljevalo.) Predpotopne želve Želva je svojevrstna žival, Vsa je pokrita z močnim roženim ščitom, ki ima samo šest odprtin, štiri za noge, eno za glavo in eno za rep. Želva je tedaj zelo podobna živi škatlji. Kadar zasluti nevarnost, se naglo stisne v svojo čudno trdnjavo; samo kadar je vse okrog nje mirno, nadaljuje svojo pot. Želv poznamo več vrst. Pri nas goje tu in tam po vrtovih male želve, dolge samo 10 do 15 centimetrov. Drugod, v toplejših krajah, Sivijo dokaj večje; naj večje so pa morske želve. Te poslednje dosežejo dolžino enega metra, včasih celo še več in znajo izvrstno plavati. Love jih zaradi mesa in njihovih hiš, ki dajejo znano želvovino. Nekoč, v pradavnih časih, so pa živele še veliko večje želve. V Avstraliji so na primer izkopali okostnjaike želv, ki so bile od gobca do konca repa dolge 3 do 5 metrov; glavo «o imele pol metra široko, na njej pa vse pd- nemimi duh Mačkonovega Janeza, in je tedaj naravno, da je bil močno začuden, ko je prvič stopil v pravo tržaško mesto. Nič zlata ne biserja ni bilo na njegovih cestah, nič somov in drugih morskih zverin niso gostili njegovi globoki bregovi. Hiše so bile res lepe in visoke, ulice široke in ravne, tudi zlata in biserja je bil zapazil tu in tam v bogatih izložbah mestnih prodajalen, ali vse to... vse to si je lahko mislil tudi tam daleč kje v sredini dežele. In bi bilo tam vse morda še lepše zaradi gozdov ja in čistega zraka.. In kapitani? Saj niso bili nikakršni junaki, ko so pa imeli jadrenice trdo priklenjene k bregovom! Mačkonovemu Janezu pa se je zahotelo junaštev, takih junaštev, da bi o njim pisala še pozna zgodovina, in je bil zato silno žalosten. Kaj naj poreče Mrkonu, Če-tuti in Kobilici, ki že težko čakajo na konec šolskega leta, ko se bo Janez vrnil domov s polno košaro strašnih junaških zgodeb, da jih iztrese pred njimi iz malhe? Zgodbe je bilo tedaj treba, imenitne zgodbe, samo odkod jo dobiti? In je zato hodil ob prostih dnevih po mestu gori in doli, oprezoval je in gledal, poslušal in sklepal, a vedno brez uspeha! Pa se domisli nekega dne na zgodbo o kit-jem lovu, ki jo je bil čul z ust vaškega učitelja! Bila je prav posebna dogodivščina’ ki jo je bil učitelj vpletel v svoje pripovedovanje, le da bi z njo še bolj nase priklenil pozornost vaških paglavcev Mačkonovemu Janezu se je zdela imenitna, če- no rogov, ostrih kakor sulico. Bile so tako močne, da bi na njihovih hrbtih lahko jahali najtežji ljudje. Tako ogromno želvo, ki so ji dali latinsko ime »mdoflainia«, vidimo tudi na naši sliki. Gotovo bi se je prestrašili, ko bi jo danes kje srečali? zeivu pa msv /..vt.e . .o v Avstraliji. Tuda Južna Amerika, Afrika, Indija in druge dežele 60 jih imele. Kakor mnoge druge ogromne živali, tako so tudi te želve Izumrle. Dandanes vidimo samo po velikih prirodoslovnih muzejih njihove ščite, ki jih sto-tLočletja niso mogla uničiti. Njihove potomke so pač majhne in pohlevne živalice. Uganka • R. R. Vstaja rano, zgodaj hodi spat, ko pa ni ves dan ga na spregled, ves je svet s temačnostjo prežet, včasih joče še nebo takrat. Rešitev uganke v zadnji prilogi: gramofon. Uredništvo je tokrat prejelo 18 rešitev, med temi jih je bilo 7 z rešitvijo »radio«. Ker se uganka res lahko nanaša tudi na radio, ne le na gramofon, smo upoštevali! tudi te. Nagrado je žreb določil Ludviki Lešnikovi v Studencih pri Mariboru. Rešitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova c. 24., do srede 8. oktobra opoldne. Kako narišeš pasjo glavo? s; A prav miti resnična ni bila, kakor se je pozneje izkazalo. Pa kaj je to? Da je le bila lepa in strašna!! Tam daleč, nekje na bregovih Atlantskega morja se je bila odpravila nekoč družba ribičev daleč v ocean na ribji lov. Lovili so dan in noč, da se jim je po dolgem času spet enkrat zahotelo trdne zemlje. Pa so se nakupičili na nebu črni oblaki, veter je zapihal in razpenil morsko gladino; nastal je vihar. Barko je neslo in neslo, ker je bilo krmilo odpovedalo, in jo je po sedmih dneh in nočeh zagnal o na neznani breg. Upehani ribiči so s po slednjimi močmi poskakali iz nje ter jc z naporom zadnjih sil izvlekli na suho Treba ji je bilo popraviti dno, ki je že pu ščalo vod<5! Zeblo jih je in lačni so tud bili. Hrane pa niso imeli več, ker jim j( bila že pošla. Pokrajina pa, ob kateri s pristali, jim je bila tuja. Zdela se jim j< neobljudena in so zato sklenili,da jo moral preiskati. In sta se dva ribiča odpravila, d poiščeta za lovsko družino kjer si bodi kf za pod zob. Vse jutro ju ni bilo od niko der nazaj in so že preostali mislili, da st; se kje zgubila. Pa se v poznem popo’ dnevu naenkrat prikažeta rihiča-lovca m pobočju samotnega hriba. Veliko je bik začudenje vseh, ko sta par minut nato za gnala pred nje ubito žival, ki ni bila w srna in niti koza. Ali "lad je bil tako hud da niso kar nič pomišljali! Odrli so živa in sklenili, da jo kar na ražnju spe ko (Dalje prihodnjič.) Cerkniško jezero in Planinska koilina Prebivalci Planinske kotline so mnenja, da je Oila vzrok zadnje velike poplave na Planinskem polju v prvi vrsti tudi okolnost, da so začeli z regulacijo Cerkniškega jezera, zlasti ker so tam očistili in poglobili požiralnike, ki sedaj vodo hitreje sprejemajo in odvajajo dalje proti Planini, kjer zopet z vso elementarno silo izbruhnejo vse pod zemljo se zbirajoče vodne mase na dan. Planince so bili zato nekam nejevoljni ter so povdarjali, da bi bila potrebna tudi regulacija Unca. Mnenje planinskega prebivalstva ne drži. To nam kaže zlasti račun o ogromnih masah vode, ki se je za časa povodnji iz Cerkniškega jezera odtekala v podzemeljske rove. Tako nam vodomer, postavljen pri požiralniku Vodonos pri Dolenjem jezeru, prikazuje, kako je voda naraščala in kako je zopet začela padati. Stanje je bilo naslednje: Dne 10. avgusta 0'0 (suho, voda samo v strugi), dne 11. avgusta 0'50 m, dne 12. avgusta 0’60 m, dne 13. avgusta 0'64 m, dne 14. avgusta 0*70 m, dne 15. avgusta 1'35 m, dne 18. avgusta l-62, dne 17. avgusta 1*75, dne 18. avgusta 1‘75, dne 19. avgusta l-70 m, dne 20. avgusta l-60m. Ti podatki so prav zanimivi. Kažejo kako je voda naraščala v dneh najhujših nalivov od 11. do 16. avgusta. Pribiti pa je treba, da voda pri teh nalivih in poplavah ni dosegla Velike Karlovce, ki jo sedaj čistijo in urejajo, marveč je odtekala samo po strugi. Merjenje množine odtekajoče se vode v strugi pred Veliko Karlovco dne 20. avgusta t. 1. pri vodostaju na vodomeru: 1*60 m! Profil struge: 7-0m širine, globočina vode l'5m, torej ploskev (pl) 7’0 X 1'50 = 10-50 kv. m, brzina vode je bila 0'9m na sekundo. Nastane zanimivo vprašanje, koliko je vode odteklo pri Veliki Karlovci v eni sekundi! Množina odtekajoče se vode je produkt iz ploskve in brzine. V konkretnem primeru 10*50 X 0-9, torej se je pri Karlovci odteklo v podzemljo v eni sekundi 9*45 kub. m vode. Pri najvišjem stanju vode (1*75 na vodomeru je odtekalo po istem računu 10*40 kub. m na sekundo. To je jasen dokaz, da ta mala množina vode ni bila edini pravi vzrok veliki povodnji v Planini. Seveda se je voda odtekala tudi skozi druge požiralnike, kakor skozi: Narte, Kamenje, Svinjsko jamo, Malo Karlovco in Rakovski mostek, ki so stali glede visoke vode neizpre-aienjeni. Opomniti je treba, da je bilo Planinsko polje Ee poplavljeno, predno je dospela visoka voda 1o Karlovce, kakor to očividci trde. Pravi vzrok zadnje povodnji v Planini Pravega in glavnega vzroka zadnji veliki povodnji v Planini je treba iskati povsem drugod, tam na drugi strani naše meje, kar morajo Planinci dobro vedeti. Mala Hotenka, neznaten potoček, je bruhala ogromne mase na dan. Hotenja pa je pač v zvezi z Pivško planoto. Ogromne mase so odtekle Koliko vode je odteklo iz Cerkniškega jezera pri zadnjih nalivih v avgustu? To nam pokaže naslednji priprost račun. Most na prelazu Dolenje jezero—Goričica ima odprtino 14*8 m, globočina vode je merila dne 20. avgusta 3*48 m, srednja brzina vode 1 m na sek. Množina odtekajoče se vode meri po zgo-rajšnjem računu 14*80 X 3*48 X 1, to je 51‘50 '.ub. m na sek. Dan ima 86.400 sekund, na se-mndo odteč* 51-50 kub. m, toraj v 24 urah S6.400 krat 51*50, to je 4,449.600 kub. m vode ali okroglo 4 in pol milijona kubičnih metrov, odnosno 4 in pol milijona hi. . V času med 19. in 20. avgustom je padel nivo vode na Cerkniškem- jezeru za 10 cm. Ob tem stanju vode meri poplavno ozemlje okoli 1200 ha ali 12,000.000 kv. m. Odteklo je torej v tem času (24 urah) 12,000.000 krat 0'1 to je 1,200.000 kub. metrov vode. Ce primerjamo to množino vode z odtokom pod mostom na prelazu, dobimo razliko 4,449.000 manj 1, 200.000 to je 3,249.600 kub. m. Ta razlika nam torej dokazuje, da je že toliko vode priteklo v Cerkniško Jezero in obratni račun nam pokaže, kolik je bil v tem času dotok na sekundo, namreč 3,249.600 :86.400 t6 je 37*48 kub. m na sek. Dne 18. avgusta je stala voda na isti višini, kar je dokaz, da je bil v tem času dotok v Cerkniško jezero enak odtoku. Pri sedanjem stanju poplave odvajajo vodo še sledeči vertikalni požiralniki (na dnu Cerkniškega polja): Levišča, Retje, Velika in Mala Ponikva, Vodonos in Rešeta, ta voda pa se ne odteka na Planinsko polje. Koliko je meseca avgusta padlo dežja, ni mogoče natančno dognati, ker ni zadevnih ma-tereoloških podatkov na razpolago. Omenjamo samo, da sta vremenski postaji v Starem trgu pri Ložu in v gradu Snežnik beležili padavine za loško dolino, s katere se vse vodovje zliva v Cerkniško jezero. Vremenska postaja je zabeležila od 11. do 15. avgusta naslednje padavine: 12. avgusta 17*1, 18. avgusta 65 7, 14. avgusta 0*9, 15. avgusta 5-4, 16. avgusta 28*9 mm, torej v času najboljših nalivov skupaj 119 mm. Vremenska postaja v gradu Snežnik pa je zabeležila, da je v času od 1. do 16. avgusta padlo 106*7 mm dežja. tEdvavniška 'posvetovalnica O. A. R. v T. Maščoba, katero prevzamemo iz hrane za vzdrževanje ravnovesja v telesu, odnosno v presnovi, velja tako uporabiti, da stojita uvoz in poraba v primernem razmerju. Seveda se pa tudi druge vrste hraniv pretvarjajo do gotove meje v maščobe. Kar je pa v tej bilanci preveč, naloži telo »plodonosno« v posebne maščobne depoje. Take, toda ne prevelike rezerve, so v gotovih primerih kaj dobrodošle, n. pr. o priliki kake infekcijske bolezni, združene z visoko vročico, ko bolniku nedostaja apetita, ali vobče pri dolgotrajni, telesne moči trošečih bolezenskih procesih. Kako se posebno pri ljudeh, ki so nagnjeni k zadebeljenju, ta tesavracija masti prekomerno razraste, nam kaže vsakdanje opazovanje. Par koščkov sladkorja preko potrebe vsak dan snedenih, se zdi malenkostno, ali vrček piva, peciva ali masla. Toda toliko kalorij je le vsak dan preveč in koncem leta se je iz neznatnih gramov na-rastlo po 10 kg in tudi še več. Kadar je potem debelušnik dosegel to težo, mu nič ne pomaga, če prične »rednot živeti, ker maščobna zaloga ostane intaktna. Ce jo hoče odpraviti, mu ne preostaja drugega, kakor da Jo načne in jo polagoma prav tako konsumira, kot jo je nakopičil. To se pravi: živeti se mora od nje, ali po domače stradati mora in konsum še drugače zvišati: s prekomernim telesnim delom, hojo, telovadbo itd. Tu pa zopet nastane vprašanje, če srce to prenese, zlasti, ker je tudi to pogosto zatolščeno in nima več tiste sile, kot bi je imelo, če bi bilo zdravo. Vrh tega nima treninga in prenese manj napora, odnosno je izpostavljeno nevarnosti, da prenaglo omaga. Zato je treba pred nasilnimi razmaščevalniml kurami vedno zopet in zopet svariti. Vsako tako raztolščevanje naj se vrši pod zdravniškim nadzorstvom. G. M. A. v R. Brazgotine, tudi po operacijah, so včasih dalj časa občutljive, da celo lahko bole. Treba je torej taka mesta vztrajno masirati s kakršnokoli maščobo. Maščobe, ki vsebujejo kot primes kak jodov preparat (jod, jodov natrij, jothion), pospešujejo reBorpcijo. G. V. B. v L. Bržčas trpite na navadnih zajedavcih — iz podanega opisa posnemamo, da gre pri tej »strašni bolezni«, verjetno, za kaj drugega. Ti zajedavci se vam pogosto zaznoje, tako da nastanejo iz njih majhni tvorčki. Zajedavcev ne iztikajte in ne maltretirajte — ustroja, ki se ne da spremeniti! — ampak nalijte malo v lekarni kupljenega bencina na kepico vate in si odrgnite z njo kožo na rahlo. S tem izgne večina »črnih pikic« s čela, lic, nosu in krog usten. Ce to napravite in opravite, vzemite drugo kepico vate, nakapajte nanjo dva-odstotnega vodenčevega superoksida in pobelite z njim, kar je navzlic bencinu ostalo še črnega. Zagnojkov ne stiskajte, to lahko postane usodepolno. Namažite jih čez noč z debelo plastjo inotiola in položite nanj morda košček čednega papirja. G. P. S. v M. P.: To, kar ge pri vas pojavlja, izvira lahko iz najrazličnejših vzrokov; tudi vaše mnenje ni izključeno, daai nekoliko neverjetno. Za kaj pa v izbiri gre, lahko določi samo strokovnjaško izvedena preiskava. Najboljše bi še bilo, če se odločite in odidete za nekaj časa v ljubljansko bolnico. >Mirit: V kozmetična vprašanja se lahko ipn-ščamo samo, kolikor nam to dopušča prostor in če stoji še to v kaki zvezi z nego ali obolenjem kože, las itd. Na polje svedranja in ko-dranja las se pa res ne moremo spuščati, oprostite! »Samosvoj*: Anonimno. Koš! G. V. v N.: Petrolej r manjših dozah ne smatramo za strupen, pač pa bencin. Oba, posebno poslednji, povzročata neke vrste pijanost. »Matic Opisano ponašanje je psihogenega ali kakor navadno pravijo histeričnega značaja. Te vrste pojavi temelje na živčno-duševnem ustroju takih bolestnikov ter ostane lahko dolgo ali celo trajno prikrito, dokler ga ne izzove na dan kak navidezno malenkosten vzrok. Ustroja seveda ni moči odpraviti. G. L. K. v F.: Zdravnik, po čegar ordinaciji vprašujete, se je naselil v Ljubljani. Njegov naslov lahko izveste v vsaki tukajšnji lekarni. G. L. P. v P.: Takih krepilnih esenc in špi-ritov je nebroj. Poskusite si morda mazati lasišče s to-le tekočino: amikove tinkture 10 gr, lavanduhovega špirita 20 gr, vinskega cveta 200 gr. Tej zmesi še lahko pridate ali 1 gr strojne kisline ali 1 gr resorcina. S tem špiritom si 1 do 2krat na dan natrite lasišče, če bi postali lasje radi razmaščenja prepusti, jih bo treba mazati s par kapljicami orehovega olja. G. B. J. v V. N.: Očal si ne kupujte nikoli ne po lastni glavi, ne po nasvetu in izbiri raznih optikov. Očala naj vam zapiše kakor recept, po ‘Plašče 521 vse vrste — podložene s kožuhovino ali brez — dobite že od 260 do 1000 Din. Odeje zelo lepe, dobite že od 150 Din naprej. Šivilje dobite vse potrebščine, okraske, ovratnike in druge drobnarije po zelo nizki ceni. Železničarji za službone obleke In za plašče Vam nudim isto blago, kot ste ga prej od železnice dobivali. — Garantirano zelo trpežno. Prepričajte se ter boste uvideli v solidnih cenah in trpežnem blagu t I. Tomšič Ljubljana, Sv. Pefra c. 58 od postaje na levo — koneo Resljeve o. Andrej Dolinar moderno ureiena parna pekarna Ljubljana vogal Bohoritava ulice In Šmarske ceste. Vsem cenj. odjemalcem ln naročnikom naznanjam, da sem popolnoma preuredil svojo pekarno. Obenem priporočam cenj. občinstvu bogato izbiro raznega peciva. točni preiskavi okulist, ki edini more odločiti, kaka stekla so za vas. Za slabim vidom tiči po gosto očesna bolezen, pri kateri se vid sploh ne da popraviti z očali; mnogokrat pa tudi katera druga, katere en znak je poslabšanje vida in ki jo stoprav okulist odkrije. Torej brez odlašanja k zdravniku! G. G. B. v O.: Lizol razje tkivo v tem hujši meri. čim bolj je koncentriran. Ker samomorilci izpijejo navadno nerazredčen lizol, je okvara v želodcu predvsem odvisna od tega, ali je prazen in poln, in koliko strupa se je spilo. Poleg lokalne okvare pa deluje lizol kot njegovi sorodniki in mori tudi tako razredčen, da bi lokalno ne prizadejal bogzna kakih sprememb, č« ga vzameš v zadostni količini. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da se tako lizolu, kot očetovi kislini itd. odvzame dovoljenje proste prodaje. 'Mali oglasi Oglasi socijalne in. posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znala ja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. 2$ Trboveljski premog $$ Specijalni »KOESc za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Posojilo, razdolžitev, mogoče le z ustanovitvijo brezobrestne akcijo, tudi podružnic. Navodila dajet »MAR-STAN“ Maribor. Vpisnina Din 10*—• 651 Najcenejše hiše nove 25.000 dalje. 10.000 gotovine. (Vpisnina Din 10*—.) Ugodna prilika tndl na prodaj, najem posestev, trgovin, gostiln, mlinov (prijave brezplačno). „MARSTAN“, Maribor. 662 Elektrotehnično podjetje Ivan Ceme Ljubljana Sv. Peha nasip 53 Tvornica štfampiljk Teodor Rabič Ljubljana Miklošičeva cesta 15 Štampiljke v moderni Izdelavi Oglašujte v »Jugoslovanu !« Ako želite kupiti na obroke obrnite se na 1ETJULHIH TRGOVCEV r. z. z o. z. v Ljubljani Cigaletova 1 (zr. sod.) Sokolsko društvo ▼ Skofjilokl razpisuje mesto hišnika Prednost imajo oženjeni brez otrok. — Ponudbe je staviti na upravo Sokolskega doma v Skofjilokl. Načrte in proračune za zgradbe izvršuje Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mestni trd 25/1. 716 Izjava Z ozirom na kam-< panjo, ki Be je iz go* tove strani v zadnjem času započela proti meni, odlagam vsa funkcije, ter izstopam z današnjim dnem ii športnega gibanja. Bo« iič Adalbert, učitelj m. p. 5G0 BSagajna W ertheim srednja ku« pi se. Ponudbe ua upravo pod »Blagajnam 559 Bonsakove povesti Norveški spisal Andreas Haukland. Prevel R. S. V. Vrata kaznilnice so se zaprla za njim. Mehanično je sledil ječarju po tlakovanem dvorišču. Med hojo se je večkrat ozrl. In vsaka malenkost med potjo se mu je temeljito vtisnila v spomin: sivo zidovje, koti obzidja, višina med okni, straža »klik-klak«. In dočim je bil za vse to dovzeten: za žleb, za okvir na zidu, za kup golega kamenja, za razpoko v ometu — videl pa ni, kam stopi, in slišal ni, kaj mu pravi ječar. Pri hoji po stopnjišču se je zaračunal za ©no stopnico. Kakor v sanjah je tipal po vratih. Na vsako vprašanje je odgovoril, kakor da se je ravnokar zbudil. Dočim so mu morali ravnateljeve besede ponavljati, si je zaipomnil vse stvari v sobi tako dobro, da se je še mesece potem spominjal, kje in kako so stale. Na skrajnem robu mize je ležalo pismo. Se leta pozneje se je spominjal vsake poteze v naslovnih črkah. Toda ljudi ni videl. Ko ga je naslednjega dne obiskal ravnatelj, je moral še dolgo stikati po svojem spominu, da je prišel na to, kje ga je vddeL V svoji celici je hodil semintja. Imel je drgetajoč čut, da ne ve, kje je. Pričelo se je v njem jasniti, toda tako tiho, tako neizmerno tiho. In ničesar se ni zavedal. Njegove misli so mislile brez njega. Njegovi udje so se pregibali brez njega. Celo njegovo telo je bilo kakor ohromelo, vendar je pa obenem ves trepetal, bo je poslušal in gledal. Nalahno, nalahno se je jasnilo v njem. S Štirih •ten je štrlela vanj mrzla, prazna samota. Ne- mirna tuga se ga je vedno bolj in l»olj polaščala. Semtertja je stopical, semtertja. Ure so postajale večne. In večnosti neskončnost je navdajala ves prostor. Zmučen od hoje, da bi se zgrudil, je sedel na majhno, okroglo stolico. Začutil je grozno bolečino spodaj pod hrbtom. Polagoma je prenehala bolečina. Potem je sedel nekaj časa kakor otopel. Z glavo je migal od desne na levo, od levo na desno. V glavi mu je tolklo kakor ura: tik-tak, tik-tak, — v taktu, kakor je pregibal glavo. Pri tem se ga je polaščal težak, omotičen občutek, kakor da je njegova glava nihalo večne tire. Fotem se je sesedel na tla. Z rokami pod glavo je ležal ter bulil v strop. Naenkrat je skočil pokonci, preizkušal mrežo na oknih, železne plošče na vratih ter skušal z očmi premeriti debelino zidovja. Sredi prostora je stal ter premišljeval. Spominjal se je vsake malenkosti s svoje hoje skozi jetnišnico. Zdaj je presojal v mislih vsak odpor, vsak napor. In kakor v celici Je videl vsak kotiček ns dvor^ču jetndšnice, celo mesta, ki jih z oSnJ ni nikdar videl. Pričel si je v duhu slikati drzen, vražje rija-jen poleg ter čutil pri tem drgetajočo radost. če zahrepenel, če so mu sMke 1* knjig razburile kri v žilah. Nekega dne je stal pri oknu. Vonj po travi in listju in cvetju Je prihajal v celico. Obrnjen z obrazom proti zračnemu toku je z zaprlimi usti v globokih vdihljajih vsrkaval vonjajoči zrak. Nebo, ki ga je videl, je bilo ožarjeno od večernega solnoa. In polagoma je legel na zemljo poletni mrak, Id ga skoro ni bilo opaziti. Sedel je ter čutil, čutil, da prihaja mrak. Tedaj je napolnila godba ozračje. Od daleč Je prihajala v kratkih, glasnih sunkih, ki so skušali razdrobiti šipe, na kar »o zopet prešle v mehke, oožajoče glasove. Dolgo je sedel in poslušal In glasovi so dobili barvo, se izpremenili v slike. Začetkoma le temno orisane slutnje. Potem jasnejše ln jasnejše so naraščale v vroče, razburljive vizije. Naenkrat se je dvignlL Roke na ušesih Je dirjal semintja. In kri mu Je vročično plula ter povzročala žgoče bolečine. Zaprl Je ventil pri oknu ter zamaSil a prsti ušesa. V svoji notranjščini pa preklinjal godbo, svet in celo življenje, prisegal in plakal, ne dal b; si mogel pomagati. Ko si je pripravil postelj, se je tresoč skril pod odejo. Naslednjega dne ga je težil vroč pritisk. Vsei njegove misli so bile prežete nezavestnega hrepenenja. In vse njegove sanje so bile tako čudno meglene: oči so se svetile — na kar so izginile. Beli udje so se bliščali — in so izginili. Sedel je na tleh. Toda misli so mu uhajale* Roke so mu omahnile ter počivale mirno, sklenjene na kolenih. Ko Je prišla jesen in je sneg pokril dvorišče, Je postal aopet miren. Polagoma se je počutil sigurnega in zadovoljnega. In božal je svojo postelj: »Tu ležim!« In božal je svojo mizo: »Tu Jem!« Toda celica ni bila več kakor prej predsoba življenju. Postala je zadnji azil njegov. Kraj, na katerega ga je vezala brezpomembnost njegovih' misli. Zadovoljen je bil s tem, ker je mogel na tem kraju ure in dneve in noči brez vsake misli mirno ždeti. Ko je prišla pomlad, je zopet pričelo v njem vreti. Tedaj so se pa odprla vrata celice in od šol j«, iz ječe. Poslavljal se je od vsakega kamna, od vsake-, ga žeblja. Zdelo se mu je, kakor bi zapuščal svoj dom. In dnevi tu notri so se vrstili pred njegovimi duševnimi očmi: dnevi, ko se je zajedla vsaka struna boleče vanj, ko je zvenela; godba v njem, poletje dihalo skozi okno in so se muhe po stropu in stenah poigravale, in vsi tihi dnevi blagodejnega občutka, ker je b la celica polna miru in sanj. Konec prihodnjič. Jugoslovanska ideja Čudni smo Jugoslovani. 2« dve leti jo imamo in vedno jo Se okušamo razlagati, to idejo, ki ne rabi razlage. Pa vprašaš koga: kaj si predstavlja pod jugoslovansko idejo. Dobil boš odgovore, ko: svobodo, skupnost, pozabljenje vsega onega hudega, kar je bilo, izginotje strank in mnogo drugega. In vendar vse to ni samo po seba ona velika jugoslovanska ideja, ki nas teže vse, obdaja, strne in zvari v celoto. Ni le rvoboda, ki je zanjo krvavelo sto in sto junakov na poljanah groze, ni le skupnost, ki so zanjo trpeli zaničevani v ječah prvoboritelji idealne miselnosti, ni le pozabljenje strankarskih in političnih bojev, ki so kot skrita bolezen jedli zdravo moč našega naroda. Naša jugoslovanska ideja je več! Ona ie delo, samozavestno in odgovorno, delo enote, milijonov državljanov pod enakimi pogoji, na podlagi enakih zakonov, z enega samega vidika, okrepče-vanje in ureditev našega širnega doma domovine. Delo je oni ogenj, ki se v njem preizkuša posameznik. Delo je tisti plamen, ki zvari Jugoslovane vseh slojev. Bili so časi, ko so nam obljubljali ljudje z govorniškega odra zlate gradove. Bili so časi ko so nam ljudje z govorniškega odra žugali s peklom. Tisti čas1! so minuli. Jugoslovanska ideja dela zah/teva od nas, da zremo pogumne resnici v obraz. Priznata ai moramo slednjič, da brez dela ni jela in da brez skupnegia dela ni dotrobita države. Jugoslovanska ideja ni ideja navdušenja in prešerne besede, ideja praznih traz in brezkončnih debat. Zasnutek dela in procvita iz dela, neodvisnosti in prostosti iz lastne moči, to je jugoslovanska ideja. Jugoslovanska ideja je axiom. Ni potreba, da jo dokazujemo, doeti je, da se po njej ravnamo; ni potreba®, da jo raziskujemo, saj njeno resničnost, pravilnost in uspeh srečamo na vsakem koraku. Ni prav, da smo kverulanti in da tam« kritiziramo; mislim, da je celo vredno, da •e prav pogostoma ozremo nazaj po poti, ki smo Jo hodili. Glejmo težkoče, ki smo jih premagali in situacije, ki so nas težile in ki eo izvile iz sebe naše današnje visoko prepričanje delal Ozrimo se na postanek naše skupnosti, brezupnih idej povojnega duha, kd je izšel iz ječe prisiljene miselnosti v svobodo, ki je ni znal rabiti, kakor otrok, ki dobi v roki igračo, kd je še ne pozna. Io vedno mi bije na ušesa tisti stavek, ki sem ga nekje čul: Le tisti je značajen mož, ki ohrani svoje prepričanje neazpremenjeno tudi preko sedanjega reda... Pa se vprašam: ali je res značajno trditi nekaj, o čemur te poduči vsak korak, da je minulo, da je prehiteno? Delo te kliče, da sam premagaš vse težkoče, ki te težijo. Zatoraj se ne upirajmo delu, zato delajmo vsi za vse! Pred našimi polki plapolajo nove zastave, ki jim barve enačijo zvesto obljubo naših junakov: Pogum visok ko sinje nebo, čelo svetlo in bistro in v srcu rudečo kri, ki srno jo pripravljeni žrtvovati vsak treootek za domovino in za kralja. On sam je dal naši vojski te zastave, iz njegovih rok emo sprejeli znak edinstva, kakor smo sprejeli iz njegovih rok oklic 6. januarja »Eno smo« — veličanstvene zares so bile te besede. In danes nam zastave šušljajo »Eno smo«. Zato 6e odkrivamo zastavam našega ujedi-njenja, našiim jugoslovanskim zastavam. Zato se klanjamo našemu kralju, jugoslovanskemu kralju! Eno »mol V delu smo eno, kakor emo bili eno v trpljenju, v delu eno, kakor smo bili eno v našem upu in kakor bomo eno v svetlem eolneu ki obseva večno našo mogočno edino Jugoslavijo. Civis. Šah Urejuje L. Gabrovšek. Avgusta meseca »o »e v Zagrebu vrSile mednarodne tekme za prvenstvo države. Zmago je odnesel Zagreb. Sledila mu je Ljubljana pred Beogradom. Eno najlepiih partij te prireditve je odigral Ljubljančan Vogelnik v matchu z Virovi-tico, ki ga je Ljubljana dobila z 4 : 0. Damin gambit. Beli: Vogelnik. 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sol—f3 4. Sbl—c3 5. e2—e3 6. Lfl—d3 7. 00 8. e2—e4 9. Sc3Xe4 10. Ld3Xe4 d7 e7—e6 Sg8—f6 c7—c6 Lf8—e7 Sb8-d7 00 d5Xe4 Sf6Xe4 Le7—(6 črni: Sclireiner. d5 Dosedaj je trni igral pravilno. Tu pa bi moral igrati Sf6. 11. Ddl—c2 Tf8—e8 Sedaj in v naslednji potezi e6—e5 radi groinje Lh7+ ne gre. 12. Lel—f4 g7—g6 13. Lf4—e5 Lf6Xe5? 14. d4Xe5 Dd8—e7 15. Le4—c2 Sd7—L6 16. Sf3—d2 Kg8—g7 17. Sd2—e4 Lc8—d7 18. Se4—16 TeS—b8 Crni hoče operirati na daminem krilu, pri tem pa premalo pazi na kraljevo krilo. 19. Tfl—dl Ld7—e8 20. g2—g4! Sb8—d 7 21. g4—g5 Sd7—f8 22. Tdl—d4 Tb8—d8 23. Td4—h4 De7—c5 24. 1.2—b4! Dc5Xb4 25. De2—e3 Črni se vda. Na 25... Dd2 sledi Se8+ in črni izgubi figuro. Na Db2 pa pride 26 Dh3! Da, 27. Kg2 in črni ne more braniti mata. Ta partija je značilna za Vogclnikovo subtilno igro, zlasti končna pozicija. Miniaturne partije, to so partije, ki imajo okoli 15 potez ali manj so vedno redkejie. Že radi znanja teorije je zelo težko spraviti nasprotnika ie v začetnih potezah v škripce. Vendar se tu in tam ie odigra kaka taka partija, kakor na pr. sledeča, ki je bila odigrana na olimpijadi v Hamburgu med Yatesom in Marinom, ki je znan kot komponist problemov. Francoska igra. Beli: Yates. črni: Marin. Anglija. Španija. 1. e2—e4 «7—e6 2. d2—d4 d7—d5 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lel—g5 Lf8—e7 5. e4—e5 Sf6—e4 6. Lg5Xe7 Dd8Xe7 7. Ddl—g4 0—0 8. Lfl—d3 • Se4Xc3 9. b2Xc3 c7—c5 10. Sgl—f3 e5—c4? 11. Ld3XH7+ črni se vda. V 10. potezi bi črni moral igrati f5 in iele potem c4. Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2 »Mozaik« Za pravilno rešitev razpisujemo dve nagradi in *icer: KIPL|NG. DŽUNGLA. JACK LONDON: MORSKI VRAG. Reiitve je poslati do četrtka, dne 25. t. m. na uredništvo lista v Ljubljani. Žreb bo dnločiJ, kd* od reševalcev prejme nagrado. 1 1 5 * t 6 7 8 9 10 M n 13 14 15 16 V 18 •19 10 Z' 22 19 14 15 i& 17 28 29 30 31 91 33 54 35 36 57 58 30 uo 41 42 41 4*\ 45 46 47 48 H 9 50 51 52 53 34 Si 56 5? 58 59 bo 6-t 62 63 64 65 46 67 69 M 70 7"» 71 73 74 ?S 76 77 70 79 Bo »1 82 85 84 85 06 87 88 39 91 a) 2, 3, 4, 5, 8 — športnik; b) 56, 57, 58, 59, 63, 65, 53 = pokrajina ob Jadranu; c) 1, 6, 15, 48 = padavina; č) 20, 21, 22 *= vodna naprava; d) 86, 17, 7, 75 = letovišče v dravski banovini; e) 10, 19, 28, 27 = posoda; f) 29, 30, 31, 32, 39 = mesec; g) 9, 12, 13 = prislov; h) 16, 52, 77, 42 = žitni produkt; i) 18, 48, 49, 50 = sundski otok; j) 80, 69, 79 = Prešernov prijatelj; k) 78, 70, 34, 44 = šara; l 60, 61, 62, 33 = ljubljansko sprehajališče; m) 37, 72, 66, 40, 68, 81, 54, 83 = svetopisemski prerok; n) 73, 55, 46 = del živalskega telesa; 0) 47, 74, 90, 25 = koristen kamen; p) 71, 38, 84, 88, 76 = del človeške notranjosti; t) 64, 11, 14, 23 =* naravno bogastvo; s) 82, 91, 26, 24, 89, 45 = sinonim za Žida, Jada; 1) 35, 51 = pesnitev; t) 85, 36, 67 = število; u) 43, 87 = nikalnica. Pravilno vstavljene trke dajo Štiri verze slovenskega pesnika! Conan Doyle: Pczna esvefez (Ix angleščine prevedel » avtorjevim dovoljenjem Iv. Muluček.) I. Kot vojaškega zdravnika angleške vojske me je bila usoda zanesla v Indijo. Baš tedaj pa je izbruhnila druga afganska vojna. Sovražni izstrelek me je zadel v ramo in moral sem v zaledje. Splošni šibkosti in onemoglosti od naporov vojne se je pridružila še trebušna bolezen — to prokletstvo Indije — in moral sem na okrevanje v Anglijo. Odpotoval sem in se začasno naselil v Londonu. Po naključju sem tu našel svojega bivšega stanovskega tovariša, mladega zdravnika Stramforda. Oba sva bila vzradoščena nad tem svidenjem. Moral sem mu pripovedovati o svojih doživljajih v Indiji in o vzrokih, ki so me dovedli v London ter o svojem počutju v tem velemestu. Omenil sem mu končno, da s svojim stanovanjem nisem zadovoljen ter da si iščem drugo, po možnosti skupaj s kakim prijetnim človekom, da bi imel vsaj nekoliko domače družbe in razvedrila. >To je pa kakor nalašč!« je dejal tovariš. >Vem za nekoga, ki je popolnoma istih misli, kakor ti. Sicer je precej čudaška narava, ali kljub temu mislim, da bi se dobro razumela. Sherlock Holmes — tako je njegovo ime — je v splošnem zelo zanimiv človek.« Nisem dolgo pomišljal in odpeljala sva se k njemu, da se pogovorimo. Res sva se s Sherlockom Holmesom zedinila in že naslednji dan sva se preselila v skupno stanovanje na Baker Streetu. Stramford mojega stanovanjskega tovariša ni brez razloga označil za čudaka. Ukvarjal se je s kemijo, poznal je vso sodobno in staro kriminalistično literaturo, bil je v svojih logičnih zaključkih pravo čudo in kadar se je zatopil v svoja razmišljanja, je ždel po ure in ure ter kadil svoj močan tobak. Mahoma pa je vzel svoje gosli in ves zamaknjen sviral vse mogoče arije, pesmi in drugo. Kljub vsem tem čudaškim svojstvom ali morda ravno zaradi teh pa sem ga vzljubil. Kadar se je zopet povrnil v svoje normalno stanje, je znal izredno zanimivo kramljati zlasti o svojem nadvse priljubljenem predmetu, o kriminalistiki in kar je z njo v zvezi. Priznati moram, da me je njegovo logično sklepanje mnogokrat presenetilo. Nekega jutra sva sedela po zajutreku v sprejemni gobi najinega stanovanja. Med nama se je zopet vnel prav živahen razgovor o načinu razvozlavanja in razkrivanja taijnstvenih, zločinskih dogodkov. Njegov postopek pri tem se je povsem razlikoval od običajnega ravnanja poklicnih detektivov in je po njegovem zatrjevanju skoraj v vseh primerih- dovedel do zaželjenega uspeha. Vendar pa se mi je zdelo, da govori iz njegovega omalovaževanja poklicnih detektivov Scotland Yarda precej gizdavosti in domišljavosti. Zato sem bil ozlovoljen in skušal najti drug predmet razgovora. Tedaj pač nisem mislil, da mi bo že v tako kratkem času usojeno, da se izpremenim iz nevernega Tomaža v najbolj vnetega občudovalca njegovih metod in njegovega dela. Stal sem pri oknu. »Rad bi vedel, kaj išče oni človek?« sem ga vprašal ter pokazal na krepkega, preprosto oblečenega človeka. ki je počasi hodil po drugi strani ulice in skrbno po-motrival hišne številke. V roki je držal velik moder zavoj in je očividno prinašal neko sporočilo. »Gotovo imate, dr. Watson, v mislih tega vpokoje-nega pomorskega narednika, jeli-da?« je rekel Sherlock Holmes. »Grom in strela!« sem mislil sam pri sebi. >Dobro ve, da se ne morem preveriti o takem njegovem ugibanju.« Komaj mi je ta misel šinila v glavo, že je človek, ki sva ga opazovala, uzrl številko nad našimi vrati in pohitel preko ulice. Cula sva spodaj glasno trkanje in debel glas, nato pa težke korake, ki so prihajali po stopnicah. >Za gospoda Sherlocka Holmesa,« je rekel možak, ko je stopil v sobo, in izročil pismo mojemu prijatelju. Bila je ugodna prilika, da dokažem njegovo domišljavost. Gotovo ni prav ničesar mislil, ko je tja vendan izrekel tiste besede. >Ali vas smem vprašati, moj dragi,« sem rekel z najprijaznejšim glasom, obrnivši se do prišleca, »kakšen je vaš poklic?« »Komisar sem, gospod,« je rekel osorno. »Uniformo sem dal popraviti.« »In bili ste?« sem vprašal z nekoliko zlobnim pogledom na svojega tovariša. »Narednik, gospod; pri kraljevi pomorski infante-riji, gospod. — Nič odgovora? Pa dobro, gospod.« Udaril je s petama skupaj, vzdignil roko v pozdrav in odšel. V II. Priznati moram, da sem se močno začudil temu dokazu o praktičnosti teorij svojega prijatelja. Moje spoštovanja do njegovih analitičnih zmožnosti se je čudovito dvignilo. Navzlic temu pa je ostala v moji duši neka tajna sumnja; namreč da je bila vsa stvar dogovorjena in vprizorjena, da bi me premamil, dasi mi seveda ni hotelo v glavo, kakšen namen je mogel imeti s tem, da me zvodi za nos. Ko sem se ozrl proti njemu, je pravkar prečital pismo, in njegove oči so navzele oni prazni, stekleni izraz, ki je pričal o veliki zamišljenosti. »Kako ste vendar to izvajali?« sem vprašal. »Izvajal? Kaj pa?« je dejal razposajeno. »No, to, da je bil ta človek vpokojen pomorski narednik.« »Nimam časa za malenkosti,« je odgovoril na kratko; nato pa se je nasmejal in nadaljeval: »Oprostite mojo robatost. Prestrigli ste nit mojih misli. Toda morda je to prav tako dobro. Vi torej v resnici niste mogli uvideti, da je bil ta človek pomorski narednik?« »Ne, zares ne.« »Meni pa je bilo lažje to spoznati kot raztolmačiti, kako da sem to spoznal. Ako bi od vas zahtevali, da dokažete, da je dve in dve Štiri, bi vam bilo nekoliko težavno, in vendar ste popolnoma prepričani o tem. Celo preko ulice sem lahko videl, da ima ta človek na gornji strani na rokah vtetovirano veliko modro sidro. To je kazalo na morje. Vzlic temu pa je bilo njegovo kretanje in vedenje vojaško in vrhu tega je imel običajno obstransko brado. Torej je bil pomorski vojak. Bil je precej samozavesten človek in v njegovem vedenju je bilo nekaj zapovedujočega. Morali ste opaziti, kako je držal glavo In sukal palico. Na obrazu mu je bilo videti, da je soliden, spoštovanja vreden možak srednjih let — sama dejstva, ki so me privedla do misli, da je bil narednik.« »Čudovito k sem vzkliknil. »Povsem navadno,« je rekel Holmes, dasi se mi Je po izrazu njegovega obraza zdelo, da mu moje očito iz-nenadenje in začudenje ugaja. »Ravnokar sem bil dejal, da ni zločincev. Zdi se mi pa, da nimam prav — poglejte to-lel« In vrgel mi je preko mize pismo, ki ga je bil komisar prinesel. »Veste kaj,« sem vzkliknil, ko sem ga prečital, »to je pa strašno!« »V resnici je videti malo nenavadno,« je pripomnil mirno. »Ali ne bi bili tako prijazni ter mi na glas prečita li?« Tako-le se glasi pismo, ki sem mu ga prečital: »Dragi moj gospod Sherlock Holmesi Nekaj hudega se je prigodilo ponoči na štev. 8 Lau-riston Gardens, tam blizu Brixton Roada. Naš stražnik je na svojem ponočnem pohodu videl okoli dveh ponoči luč v hiši; ker pa je bila hiša prazna, je zasumil, da nekaj ni v redu. Našel je vrata odprta in v sprednji sobi, ki je brez pohištva, je odkril truplo dobro oblečenega človeka, ki je imel v svojem žepu posetnice z naslovom: ,Enoch J. Drebber, Cleveland, Ohio, U. S. A.* Rop ni bil izvršen in tudi nobenega dokaza ni, kako je ta človek našel svojo smrt. V zadregi smo in ne vemo, kako je prišel v to prazno hišo; sploh je vsa zadeva v resnici jako zagonetna. Ako pridete v to hišo ob kateremkoli času pred dvanajsto uro, me najdete tam. Pustil sem vse skupaj in statu quo, dokler ne prejmem glasu od vas. Ako vam ni mogoče priti, vam pošljem podrobnejše sporočilo in bom smatral kot veliko prijaznost, ako me počastite s svojim mnenjem. Vaš vdani Tobija Gregson.« »Gregson je najsposobnejši izmed vseh detektivov v Scotland Yardu (== londonsko policijsko ravnateljstvo),« je dejal prijatelj; »on in Lestrade sta daleč najboljša. Obadva sta urna in energična, toda konvencionalna — strašansko konvencionalna. Povrhu tega se ne moreta videti. Drug na drugega sta ljubosumna kakor dve profesijonalni lepotici. To bo smeha v tem primeru, ako sta obadva na isti sledi.« Čudil sem se mirnemu načinu njegovega govorjenja. »Gotovo ne smete niti trenutka izgubljati,« sem vzkliknil; »ali naj grem po voz za vas?« »Nisem še popolnoma odločen, da li pojdem. Tako neozdravljiva lenoba sem danes, da taka še ni izlepa tičala v črevljih — to se pravi, kadar se me lenoba prime, zakaj včasih znam biti neznansko uren.« »No, to je vendar baš taka prilika, kakor ste hrepeneli po njej.« »Dragi moj, kaj je meni na tem ležeče? Recimo, da v resnici razkrijem vso zadevo; bodite prepričani, da si bodo Gregson, Lestrade in njihova družba lastili vse zasluge. To pa prihaja od fega, ako je človek neuradna oseba.« »On vas vendar prosi, da bi mu pomagali.« »Ze prav. Dobro ve, da sem bolj zmožen ko on, in mi to priznava; rajši pa bi si odgriznil ejzik, preden bi to priznal tretji osebi. Navzlic temu pa greva lahko tja in si vso stvar ogledava. Delal bom na svojo pest. ne bo drugega, se jim bom vsai smejal. Pojdiva « * UUBUANn ■<> Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila R R4NZINGER prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolo- B IIIRH B A PU A dvora. Carinsko skladi&e. Mestne troSari-L)UD ne prosto skladišče. Carinsko posredovanje. Telefon H- 20-60 PreVOI pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Dr. Schley Franc na nanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Dunajska c. 6/IL Poslano. Na Številna vpraSanja pojasnjujeva, da nimava nikakih stikov s sedanjo tvrdko J. Goreč nasled. Auerhammer-Ogrin družba z o. z. (lastnik Ivan Auer-hammer), ki ima svoje poslovne prostore na Miklošičevi cesti 30. Za sedaj poslujeva na Gosposvetski cesti 14 (delavnica, telefon 2662) z novembrom pa zopet r trgovskih prostorih r palači Ljubljanske kreditne banke na Dunajski cesti 1, ki se bodo renovirali. Joso Goreč France Ogrin Papir za zavijanje potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni tiskarna »Merkur«, Ljubljana Gregorčičeva ulica 23 L. MIKUS LJUBLJANA, MESTNITRG15 TELEFON STEV. 2282. USTANOVLJENO 1839 Na malo! Na vallko! Tovarna pohištva IVAN M A T HI AN arhitekt za interlere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14. priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po naj-nlžilh cenah IISKARIA MERKUR L)UBL|AIA Gregorličeva 23 (galanterijski izdelki vseh vrst iz bakra, medi, aluminija, cinka in drugih pločevin izdeluje In prevzame v izdelovanje |os. Olorepec, d. z o. z. v Ljubljani Za gradom 9 lot na poiireik« Solidno delol Kmetijska družba v Ljubljani |e glavna uutopaloa kmetovalcev v dravski banovini in Štete nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Dl, In dobivalo za to brezplačno strokovni list TURJAŠKI TRG VSAK KMET MORA BITI CLA1 KMETIJSKE DRUŽBE »KMETOVALEC« Ta Hat lim nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodar* stvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmetijske potrebščine KUi&RNAIT-DEU | LlUBtlAMA DAlMJUlHOVAlI novosti Dvokoles a <*o najlažjega in najmodernejšega tipo najboljSih svetovnih tovarn. Olroškl vozički odnalpriprostelšega modela Izdelutelo se ludl po okusu naročnika. Šivalni siroti, molor|i, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbere nalnižle cene. Prodala na obroke. Ceniki iranko. ..TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. L1UBL1ANA, Karlovška cesla štev. 4 liska Časopise, knjige, brošure, la-bele, cenike L L d. LASTNA KNJIGOVEZNICA Prometni zavodi za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog 3 If A|.. livarniškl, plav-VVUna žarski In plinski 1 Brikete Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta St. 15/L DUNAV Zavarovalna delniška družba v Zagrebu Podružnica v Ljubljani Teleton 24-05 Šelenburgova ulica 3 Zavaruje po najugodnejših pogojih proti Škodam: vsled požara, vtomske tatvine, razbitju Btekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avio-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiakave ia slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombinaoijah in cenih tarlfih. Police naše družbe sorejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev. Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naSlii glavnih In krajevnih zastopstvih BOB Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12. Sprejema v zavarovanje t 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobllije, zvonove in enako ; o) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in stelo proti razpoki in prelomu. 8. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroSke dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinaoijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. JUGOSLOVAN t\ mmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm (Službene ob/ave Razglasi kraljevske banske uprave St. 15.766. Razpust društva. Društvo Podružnica Jugoslovanske Matice v Horjulu je razpuščeno, ker že več iet ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Ljubljana, 23. septembra 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega cddelka: Dr. Starč, s. r. H« St. 23.393. Razpust društva. Društvo »Podružnica splošne delavske izobraževalne zveze »Svoboda« na Vrhniki« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Ljubljana, 23. septembra 1980. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč, s. r. H* II—No. 11.982/1. Razpust društva. Društvo »Podružnica Jugoslovanske Matice v Šmarju pri Jelšah« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske . banovine, v Ljubljani, 23. septembra 1930. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare, s. r. * V. No. 1025/10. Razglas II. 2286—3—2 Razglas o licitaciji Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem težaških, zidarskiv, tesarskih, kleparskih, krbvskih, ključavničarskih, mizarskih, steklarskih, slikarskih, preskarskih in železobetonskih del, dobave in montaže centralne kurjave, električne inštalacije in dvigala, pri zgradbi uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Rakeku I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 4. novembra 1930. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 21. Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. Težaška in zidarska dela Din 604.159-39 2. Tesarska dela 3. Kleparska dela 4. Krovska deja 5. Ključavničarska dela 6. Mizarska dela 7. Steklarska dela 8. Slikarska dela 9. Pleskarska dela 10. Zelezobetonska della 11. Centralna kurjava 12. Električna inštalacija 13. Vodovod 14. Dodatna zidarska dela „ 81.500'— Skupaj . . .Din 1,704.004-37 Podrobnosti .azpisa so razvid, iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Ir. banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. septembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T No. I 92/30. 2307-3-2 Amortizacija. Na prošnjo G e r m i n e Ane, posestnice v Erjavcih št. 12, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih mesecev počenši od dneva razglasitve svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Ozna menilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižnica Posojilnice v Ptuju, r. z. z neom. por., št. 31.922, z vlogo Din 9730-06. Okrajno sodišče r Ptuju odd. I., dne 1. oktobra 1930. E 1904/30—11. 2310 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, podružnice v Celju, zastopane po dr. J. Hodžar in dr. Stanonik, odvetnika v Celju, bo dne 2 8. oktobra 193 0. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Petrovče vi. št. 180; označba nepremičnin: hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 223.819 dinarjev; zemljišča, cenilna vrednost 48.615 dinarjev; pritikline, cenilna vrednost 2660 dinarjev, skupaj 275.094 Din; najmanjši ponudek 183.396 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Petrovče, vi. št. 180, spadajo sledeče pritikline: kredenca, točilna miza, 3 mize, 16 stolov in drugi za gostilniško obrt potrebni predmeti v cenilni vrednosti 2660 Din. Pod najmanjšim pomudkom se ne prodaja. Vadij 27.509 Din 40 p. Okrajno sodišče t Celju, odd. III.. dne 13. septembra 1930. * E 115/30—9. 2301 Dražbeni oklic. Dne 30. oktobra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerknica, vi. št. 769 in 421. Cenilna vrednost: 27.300 Ddn; najmanjši ponudek: 18.100-99 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred- začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle' več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kd je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti sfe opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, dne 24. septembra 1930. E IX 3012/30—8. * 2266 Dražbeni oklic. Dne 1 9.“n"o v e m*b r a‘ 19 3 0. ob desetih bo 'pri podpisanem sodišču v eobi št. 27 dražba.nepremičnim: zemljiška knjiga Lajteršberg, ,vl. št. 10. Cenilna vrednost: 80.36280 Din; vrednost pritikline: 1.370’— Din; najmanjši ponudek: 53.574-67 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje p-i dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitevlja, ki je ravnal v dobri veri. Gdede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 20. septembra 1930 E IV 1548/30—7. * 2275 Dražbeni oklic. Dne 21. novembra 1930. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pesnica, vi. št. 66. Cenilna vrednost 304.804-70 Din; vrednost pritikline: 2.308 Din (ki je že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek 165.019 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 15. septembra 1930. »-------- Vpisi v trgovinski register. 1. Vpisala se je nastopna firma: 594. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: »Orajt«, Finžgar in Kuhar, družba z o. z. Obratni predmet: Izdelovanje nove iznajdbe preparata za čiščenje, ki se imenuje »Orajt« ter se uporablja za čiščenje sobnih in drugih sten v hišah in poslopjih; dalje čiščenje zidnih sten v poslopjih. Nakup in prodaja izdelkov za čiščenje, zlasti izdelka »Orajt« ter tozadevnih potrebšin, su-novin in strojev. — Izvrševanje komisijskega in agenturnega obrata ter zastopanje trgovskih firm in drugih podjetij. Družbena pogodba z dne 20. septembra 1930. Družba je ustanovljena za 5 let. Če se v zadnjem letu pol leta pred potekom ne odpove, se družba nadaljuje. Višina osnovne glavnice: 10.000 Din, ki je vplačana v gotovini. Družba ima dva poslovodji. Poslovodji družbe sta: Finžgar Janko, Mala vas 44 pri Ježici; Kuhar Jože, Ljubljana, Pleteršnikova uil. 9. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist. Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, natisnjena ali s štampiljo odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita oba poslovodji skupno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist skupno vsak svoj lastnoročni znak pod besedilom tvrdke. — Prokurist podpisuje vedno s prokuro označujočim pristavkom. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. septembra 1930. (Firm. 1733/30 Rg C IV 213/1.) II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 595. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Commerce, d. d. Izbriše se upravni svetnik Meden Viktor. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1664 Rg B II 160/14. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Jugoslovanske tekstilne tvorni-ee Mautner, d. d. Vpišejo se novo izvoljeni člani upravnega sveta: dr. Zucker Ernst, industrijalec na Dunaju, I., Freyung 3, Deutsch Oton, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo na Dunaju, I., Rennga9se 2, dr. Geiringer Ernest, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo na Dunaju, isfotam, Luckman Josip, podpredsednik Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, dr. Preiss Jaroslav, podpredsednik in nadravnatelj Zivnostenske banke v Pragi, dr. Spcvec Vladimir, ravnatelj Jugosla-slavanske banke, d. d. v Zagrebu. Izbrišejo pa odstopivši člani upravnega sveta Mauitner Stefan, Kuffler Artur, Steiner Rudolf, Schwinger Rihard, Tykač Alojzij in dr. Zupanc Franc. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. (Firm. 1668 Rg B II 118/11.) * 596. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Komercijalna banka, d. d., podružnica Ljubljana. Vpiše se, da je delniška glavnica, zvišana od 5,000.000 Din na 10,000.000 Din v polnem znesku 10,000.000 Din popolnoma vplačana. Vpiše se kot član ravnateljstva oentrale dr. Josef Beck, ravnatelj Banke Češko-slovenskih legij v Pragi. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1660/30. Rg B II112/13. * 597. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930 Besedilo: J. Meden & Co. Izstopil je javni družabnik Šircelj Ivan, zaradi tega je prenehala javna trgovska družba. Sodružabnik Meden Janko bo vodil tvrdko naprej pod dosedanjim imenom kot trgovec poedinec ter podpisoval za tvrdko na ta način, da bo zapisal besedilo tvrdke. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1669/30 Rg A VII 8/3. * 598. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Združene opekarne d. d. Izbriše se član načelstva dr. Berce Janko. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1653/30 Rg B 153/13. $ 599. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 2. oktobra 1930. Besedilo: Franc Palme. Obrartni predmet: trgovska agentura in komisija. Imetnik: Palme Franc, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova cesta 5. Dvželno kot i sodišče v Ljubljani odd. III., dne 2. oktobra 1930 Firm 1776/30 Rg A VII 31/1. III. Izbrisala se je nastopna firma: 600. Sedež: Kranj: Dan izbrisa: 16. septembra 1930. Dan izbrisa: 16. septembra 1930. vsled skrčenja prometa. Besedilo: Franc Dolenc. Obratni predmet: Trgovina s premogom drvi in deželnimi pridelki na debelo. Izbrisala se je zaradi skrčenja prometa Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1659/30. Rg. Posam. I. 181/25 Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna za druga: 601. Sedež: Planina pri Rakeku. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Živinorejska zadruga t Planini pri Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Namen zadruge je po vzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšanje prodajnih razmer glede živine. Kot rejski smoter si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede meso osti in uporabe za vprego. V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu zakonito določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; b) vpelje rodovnik (matično knjigo) in skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodovnik sposobne; c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik; č) skrbi za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine; d) posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovnika in da vodi 9eznam živali, ki so na prodaji; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine; e) širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokoljenje in vzrejo živine; f) se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik. V zasledovanju tu opisanih nalog In smotrov omejuje zadruga svoje delovanje na lastne člane. Zadružna pogodba (Statut) z dne 3. septembra 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo z razglasi na razglasni deski zadruge ali z okrožnico. Načelstvo obstoji iz načelnika, tajnika, ki je obenem blagajnik, in 4 odbornikov. Člani načelstva so: Andrej Ziherl, pos. in župan v Planini št. 190, načelnik; Jernej Benčan, pos. v Planini št. 103, načelnikov' namestnik; Franc Sirca, pos. v Planini št. 74, tajnik in blagajnik; Franc Krmav-ner, pos. v Ijazih št. 20, odbornik; Andrej Milavec, pos. v Jakovici št. 12, odbornik: Franc Žigon, pos. v Grčarevcu št. 15, odbornik. Zadrugo zastopata na zunaj in podpisujeta v njenem imenu dva člana načelstva Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani. odd. III., dne 13. septembra 1930. (Firm. 1667 Zadr. IX 196/1.) Vpisale so se izpremembe ln dodatki pri nastopnih zadrugah: 602. Sedež: Cerknica. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica > Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Lavrič Ivan in Otoničar Janez. Vpišeta se člana načelstva Pavlič Blaž posestnik v Cerknici št. 56, in Lovko Janez posestnik v Cerknici št. 8. Deielno kot trgovsko sodijže v Ljubljani odd. III., dne 13. septembra 1930. Firm 1569/80. Zadr. I 52/61. „ 183.457-68 „ 12.363-65 „ 52.459-99 „ 16.371-70 „ 76.229-40 „ 30.160— „ 14.167-50 „ 9.824-07 „ 848.575-54 „ 185.826-70 „ 85.478-75 18.430— 603. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 16. septembra 1930. Besedilo: Splošno gospodarsko društvo, registravana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Na občnem zboru dne 1. septembra 1930. fK> bile spremenjena zadružna pravila v §§ 1. in 2. Ime zadruge odslej: Splošno gradbeno društvo, registrevana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Namen zadruge je: 1. Z združenimi močmi članov izvrševati gradbeno obrt po pridobitvi za to potrebnih koncesij. 2. Graditev in vzdrževanje športnih prostorov (igrišč, javnih kopališč, dirkališč itd.) in njih oddaja v najem. Nakup in prodaja zeml jišč in poslopij, zidanje zadružnih Stanovanjskih hiš ter obratovalnih prostorov in njih oddaja članom v najem. Izdelava, nakup, komisijska nabava in prodaja stavbnih potrebščin. Graditev in vzdrževanje športnih domov, telovadnic itd. Razne Komisije in zastopstva. S. Navajanje v varčevanje, sprejemanje hranilnih vlog in njih obratovanje. 4. Skrb za izobrazbo in pravno zaščito tvojih članov. Vpiše se nov član načelstva ing. Klacar Rudolf v Ljubljani, Švabičeva ulica 7. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930. (Firm. 1661/30 Zadr. IX 178/2.) Konkurzni razglasi 6 13/30—2. 2309 604. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Levak Oskarja, trgovca v Mariboru, Gosposka utica 15. Konkurzni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase Šoštarič Ivan, trgovec v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 9. oktobra 198 0. ob enajstih. Oglasitveni rok do 81. oktobral93 0. Ugotovitveni narok pri imenovanem eodi-8&i dne 6. novembra 193 0. ob dete t i h, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. septembra 1930. Se 2/30—74. _fi97 ¥ S 19/30—2. 2276 605. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Ne-Ikudla Jaroslava, neprotokoliranega trgovca in obrtnika s paramenti in cerkvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25, oziroma njegovi zapuščini. Konkurzni sodnik Merala Ferdinand, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase dr. Tuma Henrik, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 10. oktobra 1930. ob 10. uri. Oglasitveni rok do dne 30. novembra 1030. ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. septembra 1930. $ 8 13/29-46. 2295. 606. Sklicanje zbora upnikov. Preizadolžemec: Jamnikar Ivan, trgovec na Ruti št. 7. Na dan 11. oktobral93 0. ob 9. uri dopoldne piri podpisanem sodišču »oba št. 79. se sklicuje zbor konkuranih upnikov. Dnevni red: Odločanje o sodni prodaji terjatev ali njih prepustitev prezadolženem Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. septembra 1930. $ Sa 6/30—379. 2274 607. Potrditev prisilne poravnave. MeM dolžnico tvrdko Jos. Martinz, veletrgovina galanterijskega blaga v Mariboru, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 15. septembra 1930. sklenjena poravnava se potrdi. Po tej poravnavi se upniki, ki jim gre pravica do prvenstvenega, poplačila, po- {dačajo popolnoma, ostalim upnikom pa zplača dolžnica 40% kvoto njihovih terjatev v 12 zaporednih mesečnih obrokih od sprejetja poravnave naprej. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. septembra 1930. ¥ 5 12/30—26. 2302 608. Odprava konkurza. Prezadolženec »Poppaea«, zavod za proizvodnjo kozmetičnih preparatov F. Hann 6 Co. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 12/30—5 o imovini prezadolženca, «» se odpravi, ker so pritrdili vsi upniki, po § 179 k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. septembra 1930. Sa 2/80—41. 2278 609. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Požu-na Franca, trgovca v Trbovljah-Loke, je končano. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. septembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 9687/30. 2260 3—3 Razglas. Kranjska industrijska družba na Jesenicah prosi, da se na podlagi predloženega projekta razpiše ediktalni postopek v evr-ho podelitve stavbenega dovoljenja za gradnjo hidro-centrale ob Radovni na parceli št. 365/1 d. o. Zasp ter koncesijo za izrabo padca na Radovni od že obstoječe centrale na Radovni, last Kranjske industrijske družbe, pa do Save pri Zaspu. S tem projektom se zamišlja, zajeti Ra-dovno s pomočjo avtomatičnega jeza tik pod že obstoječo hidrocentralo in združiti izrabljeno vodo iz odtočnega kanala ter vso neizrabljeno odvišno vodo iz potoka Radovne. Za dovod vode za centralo sta predvideni dve trasi, in sicer se bo projektant odločil za ono, ki bo v geološkem oziru prikladnejša. Vtok leži na desnem bregu in dovaja obratno vodo po betonskem rovu skozi hrib Sv. Katarine do vo-dostana pri Zaspu. Vodostan bo izravnal morebitne sunke v tlačnih ceveh, ter valovanje vodnih gladin. Od vodostan a naprej do centrale eo predvidene železne cevi za transport vode. Strojnica leži blizu desnega brega Save, in sicer na parceli št. 365/1 odnosno 397 d. o. Zasp. Odtočni kanal je projektiran iz betona ter je njegova okolica ob Savi zavarovana z močnimi betonskimi zidovi. Projektirana vodna naprava bo proizvajala pri normalni vodi in pri čistem padcu ca 5 Im približno 3100 KS. Sresko načelstvo v Radovljici razpisuje v smislu § 60 vodopravnega zakona za bivšo Kranjsko vodopravno razpravo na 30. oktobra 1930. g sestankom ob 11. uri pri obstoječi centrali K. I. D. pod Vintgarjem. Projekt je toa vpogled med uradnimi urami pri ereskem načelstvu v Radovljici ter v občinski pisarni v Gorjah. To se naznanja s pripombo, da se morajo morebitni ugovori uveljati ustno ali pismeno pri podpisanem oblastvu ali naj-kesneje pri komisijski razpravi, sicer se bo smatralo, da udeleženci soglašajo z nameravano napravo in e potrebnim obsto-pom ali obremenitvijo zemljiške lastnine, ter se bo izrekla razsodba brez ozira na poznejše ugovore. Sresko načelstvo v Radovljici, dne 25. septembra 1930. Štev. 8674/11. 2303-2—1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 13. oktobra 193 0. ob 11. uri nabavo 150 m8 vodnega peska. Popoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 30. septembra 1930. $ Štev. 8675/11. 2304—2—1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 13. oktobra 1930. ob 11. url nabavo 100 kom. železnih drogov z ojačeno glavo. Pogoji in skice se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 30. septembra 1930. * Opr. it. 1000/13—1930—2. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. RAZPIS. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru dobavo in izpeljavo električnih napeljav. Ponudbe, kolkovane e kolekom Din 100’— in z vsemi predpisanimi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih c napisom »Ponudba za dobavo in izpeljavo električnih napeljav pri zgradbi uradnega poslopja ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru opr. 1000/13—1930—2.« Vse ponudbe naj se vlože v okolišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, MikloSičeva cesta St. 20, soba St. 205. do 20. oktobra 1930., do 10. ure dopoldne. Javna ponudna licitacija za ta 'dela se vrSi dne 20. oktobra 1930. ob 10. uri dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba St. 200. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Okrožni urad za zavarovanje [delavcev v Ljubljani ni dolžan sprejeti niti ene ponudbe in tudi najcenejSe ne, in ni dolžan utemeljiti izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe re-flektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Din 100’—. Načrti za izpeljavo električnih napeljav se lahko vpogledajo v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, soba št. 201, odnosno pri nadzornem inženjerju arh. Saši D e v • u v Mariboru, Maistrova ulica St’ 1/1. Ljubljana, dne 4. oktobra 1930. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. 555 Razne objave 2313 Objava. Izgubil sem šofersko izpričevalo, izdano od Pokrajinske vlade v Ljubljani iz leta 1919., in vezni list, izdan od policijskega ravnateljstva v Ljubljani iz leta 1928., oboje na ime: Maršner Emerik, rodom iz Ljubljane. Proglašam jih za neveljavna. Maršner Emerik, s. r. Tekstilna, tovarna suknja d. d. v Kočevju. Zaključni računi za leto 1929. Bilanca. Aktiva: Gotovina Din 3.07001, imovdna v poštni hranilnici Din 169’92, dolžniki dinarjev 4,203.827-04, surovine dinarjev 8,516.089-03, blago dinarjev 3,066.900-—, nepremičnine dinarjev 2,771.900-—, premičnine dinarjev 52.600-—, rimese dinarjev 2,602.641*55, razna aktiva Din 21.551-—, izguba: a) iz 1. 1927/28 Din 280.015-52), b) za 1. 1929 Din 3.632-48, skupaj dinarjev 283.648-—. Skupna vsota znaša dinarjev 19,832.669-15. Pasiva: Glavnica Din 6,000.000-—, upniki Din 13,787.269-65, neplačani davki Din 45.399-50. Skupaj 19,832.669-15. Račun izgube in dobička. Izguba: Plače Din 722.903-95, obresti in provizije 1,83.342-88, davki in pristojbine Din 162.505-43, odpisi Din 509.89986, razne izgube Diin 729.227-—, obratni in upravni stroški Din 2,221.044-99, skupaj Din 5.678.924-11. Dobiček: Obratni kosmati prebitek Din 5,395.276-11, izguba: a) iz 1. 1927/28 Din 280.015-52, b) za 1. 1929 Din 3.632-48, skupaj Din 283.648-—. Celotna vsota dinarjev 5.678.924-11. Upravni svet. Aktiva Bilanca delniške družbe A. Westen v Celju z dne 31. decembra 1929. Pasiva Nepremičnine Premičnine , Blagajna , . Rimese . , > Efekti . , , Dolžniki . . Zaloga blaga Din 1,912.300-- 2,858.600-— 893.761-73 7,997.665-60 84.450-- 15,012.837-65 24,305.451-26 Delniška glavnica................. Splošni rezervni sklad . , , Posebni rezervni sklad . , . Dubiozni rezervni sklad , . Davčna rezerva.................... Upniki............................ Prenos dobička iz leta 1928 4.319-14 čisti dobiček za leto 1929 . . 3,560.978-93 Debet 63,065.066 14 Račun izgube in dobička. Din 20,000.000-- 400.239-95 400.239-95 750.000"— 464.675"80 27,484.712-37 3,565.298-07 63,066.066-14 Kredit Odpisi ....eiaOD Plače in remuneracije , s , Režijski stroški.......... Davki in doklade . • > „ E Zavarovalnine Obresti .•••««■■» Dubijozne terjatve . . . . Prenos dobička Iz leta 1928 4.319-14 Cisti dobiček za leto 1920 . . 8.660.978-98 Din 968725-21 3,809.752-- 1,876.012-45 2,766.532-65 916.111-94 659.762-40 206.141-16 8,565.29807 Prenos dobička iz leta 1928 Kosmati dobiček za leto 1929 2808 14,767.335-87 Ponatis se ur Din 4.319-14 14,763.016-73 14,767.335-87 Upravni odbor. čista bilanca tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu Aktiva k 31. decembru 1929. Pasiva 1. Blagajna in dobroimetje pri Poštni hranilnici . , . 2. Dolžniki................... 8. Stavbe in zemljišča . . . 4. Stroji in električne na- prave ....... 5. Inventar.................. 0. Zaloga surovin, polizdelkov in izdelkov . . . 7. Tehnične obratne potrebščine . ■ • . • Din 197.965-49 1,432.236-92 1,169.273-88 654.276-35 104.355-80 2,336.430-64 145.100-61 1. Delniška glavnica . . • . 2. Rezervni sklad . , . . . 3. Upniki......................... 4. Prenos dobička iz leta 1928 1.858-31 5. Dobiček v letu 1929 .... 182.608-67 Din 2,600.000-- 604.638-68 2,760.523-13 184.466-88 6,939.628-69 Debet 5,939-628-69 S knjigami primerjali in v soglasju našli s Nadzorstveni svet: Rihard Schwinger 1. r. Dr. Joža Basa j 1. r. Josip Globočnik 1. r. Račun izgube in dobička k 31. decembru 1929. Kredit 1. Plače in mezde .... 2. Davki in pristojbine . . 3. Obresti in provizije . 4. Odpisi na strojih, nepre- mičninah in premičninah 5. Upravni stroški .... 6. Prenos dobička iz leta 1928 7. Cisti dobiček v letu 1929 Din 2,041.166-95 131.827-40 432.23207 299.961-36 1,386.659-47 1.858-31 182.608-67 1. Brutto-prebitek . » 4,476.314-13 S knjigami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: 4,476.314-13 4,476.314-13 Rihard Schwinger 1. r. Po sklepu VIII. rednega občnega zbora z dne 29. aprila 1930. bo izplačevala Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu za leto 1929. 6% dividendo, t. J. Din 6-— po delnici za Dr. Joža Basa j 1. r. Josip Globočnik 1. r. Objava. kupon št. 8, ki se bo vnovčeval počenši a 30. aprilom 1929. Kupone bo vnovčevala Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. V Lescah pri Bledu, dne 29. aprila 1930. Upravni svet. Izdaja tiskarna »Merkurc Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek. — Urednik Janea Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.