ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRA   JE V NO   ZGODOVINO   KRONIKA
POSESTNE IN GOSPODARSKE RAZMERE LOŠKO-SNEZNIŠKEGA
GOSPOSTVA OD XVI. DO XVIII. STOLETJA
PETER RIBNIKAR
Loško in Babno polje zaključujeta zapo-
redje notranjskih kraških polj, ki potekajo
od Logatca na severu do Snežnika na jugu.
Vloženi sta med Snežnik na jugu, Javornik
na zahodu. Bloško planoto na vzhodu ter
Križno goro na severu. Prečno potekajoča
Križna gora je le pregrada, ki ju loči od
nekoliko niže ležečega Cerkniškega kraške-
ga polja.
Do XIII. stol. imajo omenjeno zemljiško
področje v lasti gospodje iz Loža,^ katerim
sledijo oglejski patriarhi in grofje iz rodo-
vine Ortenburg. Ortenburžani so se po
letu 1335^ začeli smatrati za lastnike nad
loškim fevdom. Že leta 1420' pa so pode-
dovali ortenburški Lož Celjski grofje. Nji-
hovo gospodovanje je trajalo le do 1.1456.''
Takrat so Habsburžani priključili ta celj-
ska posestva k svoji kameralni posesti.
Cesar Friderik III. pa je leta 1477^ podelil
Ložu mestne pravice in ga povzdignil v
krog dežeilnoknežjih mest. Habsburžani niso
dolgo izkoriščali loškega gospostva, ker so
ga dali v zastavo plemičem Hallerjem.' V
drugi polovici XVI. stol. in v začetku XVII.
stol. pa so uživali loško gospostvo v za-
stavni obliki gospodje: Jurij Hofer, Era-
zem Borše, Franc Šajer, brata Krištof in
Franc Moškon. Zadnji zastavni gospod v
Ložu pa je bil Wolf Paradeiser, ki si je s
kupno pogodbo z dne 15. junija 1613.^
prisvojil loško gospostvo z vsemi pritikli-
nami, rednimi in izrednimi letnimi dohod-
ki ter vsemi gospoščinskimi in sodnimi pra-
vicami. V nadaljnjih letih pa loški zemlji-
ški gospodje streme po zaokrožitvi svoje
posesti in z nakupom pridobivajo večja in
manjša posestva na Loškem polju. Začetna
faza zaokroževanja loškega gospostva se
pričenja v dobi, ko so bili njegovi lastniki
knezi Eggenbergi. Leta 1635* so kupili loško
gosipostvo ter graščino Snežnik, kasneje pa
so določili loško-snežniškemu deželskemu
sodišču nove sodne meje.
Na Snežniku so v XIII. in XIV. stol. go-
spodovali oglejski patriarhi in gospodje s
Snežnika, ki so izumrli v zač. XVI. stol.
Takrat jih nasledijo plemiči Lambergi in
Raumbschisli," od katerih so ga kupili leta
1595 štajerski plemiči Pranckh, ki so bili
leta 1591" sprejeti med kranjske deželne
stainove. Knezi Eggenbergi so prenesli
upravno sodišče loškega gospostva iz Loža
na Snežnik, Loški grad pa so prepustili raz-
padanju. Za snežniško posest so še naprej
izdeilovaii posebne urbarske zapiske,*^ do-
kler niso Lichtenbergi v začetku XVIII. stol.
dali dokončno obliko loškemu gospostvu."
Lichtenbergi so bili tedaj lastniki ortne-
škega gospostva. Leta 1690'* so kupili gra-
ščino Kočo vas (Hallerstein) pri Ložu, ki
so jo postavili plemiči iz rodbine Haller v
sredi XVI. stol., leta 1709 pa so kupili še
loško gospostvo ter postali edini posvetni
posestniki na Loškem polju. Še preje pa so
zamenjali dve kmetiji na Slemenu pri Ort-
neku za 1,5 kmetije na Blokah'^ (V2 hube
na Studenem, 1 huba v Nemški vasi) ter
1 vreono desetino. Leta 1718 pa so popolno-
ma združili snežniško zemljiško posest z
loškim gospostvom. Odslej združuje loški
zemljiški in sodni gospod Lož s Snežnikom
in Kočo vasjo, druge manjše posestne enote
pa so imeli še gos'postvo Planina,'^ župni-
šče v Ložu,"' župna cerkev v Ložu,'^ bene-
ficij Sv. Barbare v Ložu,'' beneficij Sv. Pe-
tra v Ložu,^" loški župnijski podružnici v
Viševku^' in Lipsnju,^^ fara sv. Mihaela na
Blokah,^' fara iz Ribnice,^* benef. sv. Reš-
njega telesa iz Ribnice,^' stiski samostan^'
in deželno-knežje mesto Lož.^'
Loški zemljiški gospod je bil do začetka
XViII. stol. deželskoisodni gospod za vse ob-
močje Loškega in Babnega polja, jugoza-
hodnega dela Bloške planote ter za ozemlje
šteberške graščine ob Cerkniškem jezeru.
Tedaj je potekala severna sodna meja od
Bloščeka čez greben Slivnico nad Mar-
tmjakom in Sp. Jezerom ter se povzpela
na Javornik do ceste, ki pelje v dolino
Vlačno.2* Knezi Eggenbergi so napravili
mejno korekturo med planinskim in loškim
deželskim sodiščem. Po tej korekturi je pri-
padlo šteberško gospostvo pod deželsko so-
dišče Planina, sodna meja pa se je premak-
nila od grebena Slivnice in Cerkniškega
jezera na Križno goro nad Ložem.
Meja loškega deželskega sodišča je pote-
kala od leta 1669 od kote 815 m zahodno od
Blok čez dolino Pogačo pri Grmači in čez
Križno goro do vasi Klanec, od koder je šla
do gozdne poti in ob njej čez sedlo med Laz-
nikom (kota 1105) in Lomom (kota 1029) ter
na Javornik in v dolino Vlačno nedaleč od
vasi Palčje. Od tod je šla ob gozdu proti jugu,
kjer se je gozdna meja približno ujemala
z mejo okrajnih glavarstev Postojna—Lo-
gatec. Pri izviru potočka Strmica je meja
35
KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
zavila na višine Paka, Klenske police (kota
1145) in Cifri (kota 1399) ter je šla čez
Bele vode do tromeje logaško-kočevskega
okrajnega glavarstva in Hrvatske. Od tro-
meje se je povzpela na Veliko Kavko (kota
959) in Blošček (kota 1039), s katerega se
je spustila do gozdne poti, ki pelje s Topol
v Pogačo. Pri koti 746 vzhodno od Hudega
vrha na Blokah pa je zavila k potoku, ki
teče od Hudega vrha in ponikne pri Nem-
ški vasi. Od potoka je zavila k pristavi na
Blokah, kjer je prišla do izhodiščne točke.^'
Loško-snežniško deželsko sodišče je poslej
obsegalo teritorij kasnejših katastrskih občin:
Nova vas. Hudi vrh, Metlje, Knežja njiva,
Vrhnika, Poljane, Babno polje, Babna po-
lica, Vrh, Kozarišče, Nadlišek, Dane, Pod-
cerkev, Viševek, Pudob, Iga vas, medtem ko
je sodišče loškega mestnega pomerija zajelo
Lož, Stari trg in Podlož.^"
Dežebioknežje mesto Lož je nastalo poleg
starejše naselbine Stari trg, kjer je bilo far-
no središče Loškega polja in Bloške pla-
note že v začetku XIV. stol.'' Pravica do
tedenskega sejma, ki jo je podelil oglejski
patriarh Bertrand leta 1341,'^ je dalo Ložu
možnost hitrejšega razvoja. Leta 1477'^ pa je
Lož postal deželnoknežje mesto in je dobil
številne pravice. Meščani so smeli voliti
svojo mestno upravo in sodnike, dobili so
pravico do grba in pečata, obzidja, pobira-
nja mitnine, letnega sejma na dan sv. Mi-
haela, ki se je doslej vršil pri Fari na Blo-
kah in ga je cesar Friderik III. zaradi tur-
ških vpadov prestavil v Lož. Tu je nastalo
važno središče trgovine z žitom, soljo, konji,
kožami in z raznimi poljskimi pridelki. Spr-
va so se tedenski sejmi vršili vsak torek, od
leta 1635 pa na petek.'^ Kljub mestnim pra-
vicam in razvijajoči se trgovini pa je Lož
obdržal vasici značaj.'' Leta 1573 je bilo v
mestu le 79 domcev (hiš) z 69 posestniki.'*
Na ozemlju loškega deželskega sodišča na-
stopajo naslednje posestne oblike: kmetije
ali hube različne velikosti (od cele hube do
Vs hube) podružništva, kajže in koseščine.
Struktura kmetije se je v XVII. stol. moč-
no spremenila. Cela huba iz srednjega veka
je v XVIII. stol. že redkost. Vedno češče
naletimo v virih na delitve kmetij med dva
ali več posestnikov dedičev. Ti sprva še
sedijo na stari celi ali polovični hubi, toda
njena razdelitev je neizogibna. V obdobju
dveh stoletij (1600—1800) se je posest na
loško-snežniškem gospostvu razdrobila v ta-
kem obsegu, da najdemo na prelomu XVIII.
stol. samo še eno celo kmetijo v Novi vasi
na Blokah." Najmanjše kmetije nastopajo
na Bloški planoti v vasi Metlje, kjer so pre-
težno osminske, v bližnji Novi vas'i pa če-
trtinske kmetije, medtem ko so na Loškem
polju polovične kmetije v večini. V začetku
XIX. stol. pa se je v teh predelih število
posestnikov občutno povečalo, ponekod celo
podvojilo. Ta pojav je najočitnejši v nase-
ljih Dane, Kozarišče, Šmarata in Iga vas.'*
Porast posestnikov v teh krajih gre pred-
vsem na račun drobitve polovičnih kmetij.
Posestva na Bloški planoti se v XVIII. stol.
v glavnem niso več delila. Tu so manjša
posestva, ki za delitev niso prišla več v
poštev. Podružništvo in domec sta se sma-
trala za tretjino kmetije." Njihove dajatve
niso bile povsod enake, kar kaže, da so bili
domci in podružništva različne velikosti.
Razen tega so bili oproščeni plačevanja
hubnega goldinarja. Domce imamo v Ložu,
Starem trgu in pri fari sv. Mihaela na Blo-
kah.'*" V teh krajih so se vršili tedenski sej-
mi, bili so farno središče vsega ozemlja.
Kajže so najmanjše posestne enote, h ka-
terim je spadala le hiša z zelnikom. Njena
davčna obveznost je znašala največ 51
krajcarjev.^' Kajžarja je vezala na zemlji-
škega gospoda še tlaka, ki se je ohranila
do konca XVIII. stoletja.
Poseben sloj podeželskega prebivalstva so
bdi kosezi v Babnem polju,''^ ki so imeli
v lasti 4 in pol koseščine. Koseščina je v
Babnem polju ustrezala celi hubi. Njih ob-
veznosti pa so bile davek, denarno nado-
mestilo za različne pravice (58 kraje, in 2
pf) ter 1 odojek in 1 kokoš.^'
Na loškem ozemlju srečamo tudi domi-
nikalno zemljo. Loško gospostvo jo je imelo
pri snežniški graščini, na pristavah na
Bregu (Hofrein) in Blokah. Pristavo na
Blokah je loški zemlj. gospod osnoval iz
sedmih kmetij, katere so podložniki zapu-
stili zaradi čestih napadov od strani marto-
lozov.^* Dominikalno zemljo so imeli tudi
plemiči v Koči vasi, medtem ko so imela
cerkvena imenja le posamezne njive, ki so
jih dajali podložnikom v najem. Loške in
snežniške planine so do zač. XVII. stol. iz-
Sl. 1. Krajina okoli Loža
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRA   JEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
koriščali kraški pastirji,*^ leta 1635 pa jih
je kupil Hans Pavlinič.*'
Po načinu obdavčenja srečamo na loškem
sodnem območju dve vrsti kmetij in dom-
cev. Mimo navadno obdavčenih kmetij
imajo gospostvo Lož in Snežnik, graščina
Koča vas, župnišče in farna cerkev v Ložu
še kmetije in domce obdavčene s »Vergli-
chene Gelbtihr«.*' Te posestne enote sprva
sploh niso bile obdavčene, ker nadrejena
gospostva niso bila dovolj seznanjena o nji-
hovi donosnosti. Kasneje (v XVIII. stol.) so
jih zemljiški gospodje obdavčili s pavšalno
vsoto, ki se imenuje »Verglichene Gebiihr«.*^
Ta pavšalni znesek je ostal vseskozi enak
in so ga morali zemljiški gospodje plače-
vati v deželni prejemniški urad.
Podložniki so odrajtovali svoje obveznosti
dež. knezu, nadrejenemu zemlj. gospodu in
sodnemu gospodu.
Deželnemu knezu so podložniki dajali
enkratne letne denarne dajatve, in sicer
davek, ki ga je dež. knez zvišal z novo
obremenitvijo »Neue Anlag«. Ta je znašala
pri celi kmetiji 45 krajcarjev ter pri domcu
31 krajcarjev. Hubni goldinar so plačevali
vsi podložniki razen lastniki kajž in dom-
cev, medtem ko so kontribucijo plačevali
vsi podložniki od leta 1633" dalje. Višina
6 goldinarjev kontribucije je padala v so-
razmerju z velikostjo kmetije.
Zemljiškemu gospodu je pripadala delov-
na, inaturalna in denarna renta.
Delovna obveznost je bila poleg natu-
ralnih dajatev najmočnejša osnova fevdal-
nega gospostva. Obstajala je iz ročne in
vozne tlake. Tlako je zemlj. gospod zahte-
val v letni in tedenski razvrstitvi.
Letno ali izmerjeno tlako so opravljali
podložniki za naslednja opravila:
oranje z brananjem ali vožnjo gnoja s
parom konj... 1 dan,
obdelovanje polja ... 2 dni,
drobljenje grud s pletvijo... 3 dni,
žetev... 3 dni,
košnja ... 2 dni,
grabljenje sena... 2 dni,
ograjevanje gospoščinskih vrtov in ograd
... 1 dan
pospravljanje in prevoz sena v gosp. se-
nike ... 4 kopice.
Več tlake so opravljali podložniki iz Pod-
cerkve in Markovca, ki so bili dolžni trositi
gnoj, posajati sadike, spravljati s polja žito,
repo in zelje; podložniki iz Jezera pa so
morali nositi ribe na Loški grad, za kar so
SI. 2. Grad Snfžnik
prejeli 4 črne pfenige.*" V XVII. stol. so se
številni podložniki odkupili od opravljanja
letne tlake. Najprej so se odkupili večji
posestniki z Loškega polja, podložniki z
Bloške planote pa so jo opravljali še v
XVIII. stol. S tlako je sredi XVIII. siol.
služilo loškemu gospostvu še 41 kmetij in
35 kajžarjev. Kajžarje je zemljiški gospod
uporabljal za prenašanje pošte in poročil
v svoje privatne in sodne potrebe.
Neodmerjena tedenska tlaka je bila pod-
ložnikom neprimerno večje breme kot letna.
Tedaj je bil skoro vsak dan v tednu tlačni
dan. Loškemu gospodu so služili podložniki
s tlako tudi z drugih imenj, kadar jih je
potreboval za lov, košnjo, žetev, priprav-
ljanje prediva, popravilo cest in ribolov.
Zaradi vsakodnevne tlake so podložniki po-
šiljali na delo svoje nedorasle otroke, od
katerih je imel loški zemljiški gospod le
malo ali pa nobene koristi. Moral jim je
dajati hrano (topli obrok in kruh), ki so
jo dobili takrat, kadar so opravljali težja
dela, n. pr. oranje, košnja, žetev, mlatev,
pripravljanje lanu. Podložniki Koče vasi pa
so dobili na letni tlaki hrano opoldne in
zvečer, na tedens-ki pa le oibed in to v času
med sv. Jurijem in sv. Mihaelom.''
Tovorno ali vozno tlako so podložniki
opravljali za prevoz lesa, vina, žita in dru-
gih poljskih pridelkov. Ta se je zaradi od-
kupa vedno bolj opuščala. Najvišja je bila
pri graščini Snežnik in sicer štirikrat na
leto,'^ najdalje pa se je ohranila pri gra-
ščini Koča vas.''
Izmed naturalnih obveznosti je prejemal
'loški zemljiški gospod veliko dajatev v žitu
(pšenica, proso, oves) ter male pravde:
pravda sv. Jurija (velikonočno jagnje in
odojek), pravda sv. Mihaela (odojek), pravda
sv. Štefana (3 pogače in 2 jajci), kokoši,
jajca in predivo. Veliko žitno dajatev so
morali v XVI. stol. odrajtovati vsi podlož-
niki ne glede na velikost svoje posesti. Od
tega so bili izvzeti le domci, kajže in kose-
ščine. Že v XVII. stol. začne denarna renta
nadomeščati veliko žitno dajatev,   kar   se
KRONIKA   ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
SI. 3. LoSko-isnežniško gospostvo
'najbolj opazi pri podložnikih iz Babne po-
lice, Poljan, Vrha in Nove vasi. Nekateri
podložniki iz Dan, Viševka, Pudoba, Knež-
je njive in Podloža pa služijo svojim zem-
ljiškim gospodom z naturalno rento še do
srede XIX. stol.'*
Denarna renta se je od srede XVI. stol.
vse bolj uveljavljala na račun naturalnih
dajatev. Takrat se je v notranjeavstrijsfkih
deželah začel uvajati za davčne namene
enotni postopek^' po naslednjem ključu:**
30 jajc... 7 krajcarjev 2 pfeniga,
4 kokoši... 24 krajcarjev,
30 kos. p rediva ... 24 krajcarjev,
¦pravda sv. Jurija... 1 goldinar 33 kraj-
carjev 1 pfenig,
pravda sv. Štefana... 6 krajcarjev 3
pfenige,
letna tlaka... 4 goldinarje
tovornina... 3 goldinarje 6 krajcarjev 2
pfeniga.
V XVII. stoletju pa iz urbarjev začno
polagoma izginjati podložniške obveznosti
v delovni in naturalni obliki.
38
ČASOPIS   ZA   SLOVENSKO   KRA   JEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
Veliko žitno dajatev so oddajali podlož-
niki v različnih merah. Med njimi je naj-
bolj razširjeno vedro — kobal (Kiibel, Ka-
stensehaf). Pri snežniški graščini so uporab-
ljali v XVII. stoletju nekoliko večjo mero
— pranško brento (Pranker Wrenten) ali
snežniški škaf imenovano. Uvedli so jo ple-
miči Prancki. Podložniki iz Nadliška imajo
svojo mero »Schaffl«, ki je nekoliko manjša
od običajnega vedra-kobala. Poleg navede-
nih mer se uporabljajo tudi lju;bljainski mer-
nik, polonik, namizni vrč (Tischkandel)."
Omenjene merske enote držijo v primerjavi
z graškim četrtakom'* (Grazer Viertel):
vedro-kobal (Kastenschaf) ... 20.1 litrov,
polonik... 10.151,
namizni vrč (Tischkandel)   ... 0.82 1,
vedro iz vasi Nadlišek ... 15 I,
snežniški škaf ... 31.41,
ljubljanski mernik ... 25 1,
merica (Mass) ... 21.
Loškemu sodnemu gospodu so podložniki
odrajtovali dajatve za izkoriščanje servitut-
nih pravic (paša v gozdu, pobiranje suh-
Ijadi, polšji lov), odvetščino in stražarino.
Za servitutne pravice so običajno zbrale
oves posamezne soseske, odvetščino sta pla-
čevala le žup'nika z Blok in iz Loža.*° Simon
Ahačič iz Nadliška pa je plačeval za od-
vetniško kmetijo 1 goldinar in 20 krajcar-
jev.*" Stražarino so plačevali vsi podložniki
in meščani za kritje stroškov gozdnih ču-
vajev. Razen tega je prejemal loški sodni
gospod še loški reraanenčni denar."
Poleg navedenih dajatev so bili podlož-
niki dolžni služiti tudi z desetino v vrečah
oziroma snopih. Vrečna desetina je bila bolj
razširjena in so jo podložniki oddajali od
pšenice in ovsa v sorazmerju 1:2. Vrečno
desetino so prejemali loški zemljiški gospod,
kapela graščine Šteberk ter loški župnik,
vsaJk po eno tretjino. Desetina v snopih je
bila razširjena predvsem v loškem mestnem
pomeriju in se je pobirala od pšenice, ječ-
mena, ovsa in fižola.*^ Dobivala sta jo loški
zemljiški gospod in loški župnik vsak po-
lovico.
Od srede XVI. do srede XVIII. stol. so se
gospodarske razmere v loškem gospostvu
precej izpremenile. Loško gospostvo je ime-
lo sredi XVI. stol. 56 kmetij, od katerih je
dobilo 1059 dni tlake za delo na polju in
travnikih, 26 voženj vina, 37.5 starov pše-
nice, 25.25 starov prosa in 30 starov ovsa,
46 kokoši, 25.5 liber prediva, 160 goldinar-
jev gotovine ter 41 goldinarjev 46 krajcar-
jev loškega mestnega činža." Približno 200
let kasneje je spadalo pod loško gospostvo
102 Vi liub in 55 kajž in domcev. Od njih je
dobil deželni knez 1239 goldinarjev, 7 kraj-
carjev, 2 Vi pfeniga davkov, zemljiški go-
spod je prejel 1047 goldinarjev, 26 krajcar-
jev, Vi pfeniga gotovine, 239 mernikov pše-
nice, 201 mernik prosa, 335 mernikov ovsa, 68
kokoši, 150 jajec, 2 libri prediva ter 10.389
tlačnih dni. Mesto Lož je plačevalo 46 goldi-
narjev 46 kraje, in 2 pfeniga činža, v najem
dano Babno polje pa mu je prineslo 200
goldinarjev. Nadalje je nabral še 22 škafov
pšenice, 36 škafov prosa in 12 škafov meša-
nega žita, 237 liber prediva in 54 goldinar-
jev desetine. Loškemu zemljiškemu gospodu
kot sodnemu gospodu je pripadlo tudi 209
mernikov ovsa, 2 kopuna, stražarina v zne-
sku 96 goldinarjev 39 krajcarjev 1 pfenig
ter 1 goldinar 15 krajcarjev od odvetniške
kmetije v Nadlišku.'^
KRATICE
MHK — MilteiluiHigen dos hijstorLSchon Vereina fiir Krain
Sga — Snežnlirški .graščiniski .arhiw
RDA  'p.   k.   —   Rektificiiraini  damiinikalili   akti   postojnske
kresije
RDA  n.  k.  — Rektificirani  domimilkalnd  akti  novomeške
kresiije
VA — Vicodocmski ariiiv
Viri isc hranijo v Državnem arliiviu Sloveaiije (DAS) v Ljub-
ljani.
OPO.MBE
Valvasor J. V.: Die Eihre d^s Hor^ogrtiumis Krai-n XI,
str. 323-527. — 2. Hauptmami L.: Die Entstebung nnd E^nit-
wiokluinig Krainis. Eiilauteruinigen . . . IV. stir. 434-439. — 7.
Hilziinger P.: Gesoh. Notizen iilier Laas ujid Zinknitz. MHK
IX, 1854, str. 54. — 4. Hauiplmainm L.: m. d. str. 440. —
5. Hdtzinger P.: n. d. MHK IX, 1854, str. 54. — 6. Valvasor
J. V.: n. d. XI. str. 333-3(27. — ?. VA fasc. 1/54. — 8. Imenj-
ska knjiga V, fol. 525. — 9. VailvasoT J. V. n. d. XI. str.
511-513. — 10. .ImienJKlka knjiga IV, fol. 85. — 11. Land.tags-
proitoc»ll št. 5, str. 51-56. — 12. Sga ujnbarji št. II-IV. —
17. Sga uflbar šit. V. — 14. Zapuščiiaiski imven/tairji fsc. XXIX,
lit. L št. 47. — 15. Sga urbar št. IV. — 16. RDA p. k. fsc.
IIM. — 17. RDA p. k. fsc. il8. — 18. RDA p. k. fsc. 70. —
19. RDA ip. k. fsc. 19. — 20. RDA p. k. fec. 20. — 21. RDA
p. k. fisc. 71. ~ ,22. RDA p. k. ifsc. 72. — 27. RDA p. k.
fsc. 47. — 24. RDA n. ik. fsc. 26. — 25. BDA n. k. fsc. 28.
— 26. RDA n. k. fsc. il2. — 27. RDA p. k. fisc. 192. — 28.
Uifbar gospostva Lož iz 1606. I. rokopis št. 57, I/2c. — 29.
Sga njrbar št. 11. — JO. Hau,pitmanin L. n. d. str. 470. — 31.
Hitziager P. n. d. MHK IX., str. 54. — 32. — Hauptanann L.
n. d. str. 435. — 33. iHiitringer n. d. MHK IX., str. 54. —
34. VA fisc. 1/107. ~- 35. Valvasor n. d. XI., str. 323-327. —
36. VA fasc. 1/54. — 77. Urbar gospostva Lož w. 1606. 1.:
Sga urbarji št. II-XIV. — 78. Sga urbarji II-XIV. — 79.
Rokopis: Airohiv Sebneebcrg ScKrank 5 uud Urbare. — 40.
Urbar gospostva Lož iz 1606. 1. — 41. Sga ui^bar št. II. —
42. Urbar gospostva Lož iz 1606. 1. — 45. Urbar gospostva
Lož 1606. 1. — 44. Uiibar gospostva Lož 1606. 1. — 45. VA
fasc. 1/54. — 46. Imenijgka knjiga V. ifol. 525. — 47. RDA
p. k. fasc. il8, 70. 115, ilil9. — 48. Rciiigersfeldoiv rokopds
št. 81 1/3 d. — 49. Roigensfeldov iroknpis št. 81 1/3 d. —
50. Urbar gosipostva Lož 1606. 1. — 51. RDA p. k. fsc, 113,
119. — 52. Sga uAar št. H. — 53. RDA p. k. fsc. 113. —
54. Sga unbanfi št. II-XIV. — 55. Mell. A.: Seitriige zur Ge-
schicnte d"is Untertanenvveseais iu Steiermark. rMHVSt XLI 1893,
str. 77. ,— 56. Sga uiibar št. II. — 57. Sga urbarji št. 2-14;
UTibar gospostva Lož 1606. — 58. Baravalie R.: Zur Geschichtc
d. Steirischen Masse ZHVSt XXIX 1935, str. 48 , 76. — 59.
Sga urbarji II-XIV; RDA p. k. fasc. 119. — 60. Urbar go-
spostva Lož .1606. 1.; Sga urbar št. II. — 61. Mell A. Grund-
irlss der Verfassungs und . . . str. 279; .Sga urbarji št. II-XIV.
— 62. Sga urbar št. II. — «7. VA fasc. 1/54. — 64. RDA
p. k. fasc. 119.
39