01 e Postgcfctthr %»r bezahlt. Poštnina plačana v gotovini. Šf. 6 (795), leto XVH. - V tjubljahl, 8. 2. TV4S. / Preis - cena 2 l ruamina plačana v guiuvm** DRUŽINSKI TEDI Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 253, tel. št. 33-32. — Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: X leta 20 lir. Čelrii nalet aziatstva Zgodovina Evrope pozna v zadnjih 1500 letih več aziatskih pohodov proti njeni kulturi, civilizaciji in samostojnosti. Med največjimi so pohodi Atile, Džingis-kanovih sinov in Turkov. Vsi ti navali so prihajali nad našo častitljivo celino kot divji viharji vse uničujočih barbarskih tolp. Te tolpe so prinašale grozo in trepet, in za kopiti njihovih konj često dolgo časa dobesedno ni več rasla trava. Toda Previdnost, ki je čuvala nad Evropo, ni nikoli dovolila, da bi jo bili Aziati popolnoma osvojili in dokončno pokončali. Kakor čudeži se zde rešitve Evrope pred Atilom, Džingiskanovci in Turki. Neustavljivo so pridivjale njihove horde včasih čez ves evropski vzhod, osredje in celo do juga, Italije in Balkana, in vendar se je nazadnje njihov zalet Zrušil, V teh letih in dneh doživlja stara častitljiva Evropa četrti veliki nalet aziatstva proti svojemu kulturnemu in civilizacijskemu obstoju, proti svoji svobodi in samostojnosti. Ta nalet predstavljajo ogromne množice Stalinovih komunističnih robotov, in kakor Atilovce, Džingiskanovce in ‘ Turke, vodi tudi njih na tem divjem pohodu brezmejno sovraštvo do vsega, kar predstavlja bistvo in najdragocenejšo vrednost Evrope. To sovraštvo izvira iz zavesti njihove lastne manjvrednosti in iz mračne škodoželjnosti. V oči jih bode stara evropska-kultura, grize jih nevoščljivost zaradi zahodnega urejenega življenja in blagostanja, bogate tradicije, svo-bodoljubnosti in narodnega ponosa. Te barbarske trume ;e, prav tako kakor prejšnje, ki so drvele po istih poteh od vzhoda proti zahodu, prav dobro tudi same zavedajo, da ne morejo prinesti Ev, opi in njenim narodom ničesar novega in boljšega, zato je njihova želja samo uničevati obstoječe, da bi se tr li zahod izenačil z zasužnjenim vzhodom. Toda medtem ko so drvele Atilove, Džingiskanave in turške trume nad Evropo brez krinke ide-j, se vale Stalinove proti zahodu z brezvestno laMriml '»«H oBVuh^tUtv.;, odrešitve, novega človeškega socialnega reda itd., za njimi se pa reži peklenska ironija. Četrt stoletja je imel boljševizem Polaziata Lenina in popolnega Aziata Stalina čas, uresničiti ta gesla nad neštetimi i arodi SSSR, toda namesto njih uresničenja jim je ustvaril strahotno orientalsko de-spotijo, režim najgrozovitejšega terorja, kar ga je kdaj doživelo trpinčeno človeštvo, streljanje sto in sto tisočev nedolžnih lju’’ in počasno uničevanje milijonov in milijonov prav tako nedolžhih ljudi po prisilnih delovnih taboriščih na Solovjec-kih otokih, v Kareliji, ob Sviru, v Kernu, na Višeri itd., itd. Povzročil je smrt milijonov Nadaljnjih ljudi od lakote, povzročil je, da se tudi preživeli nikoli niso najedli do sitega in da se nikoli niso oblekli kakor civilizirani Evropci. Nazadnje jih je pa Se nagnal v strahotno klanje, ki je že doslej zahtevalo nadaljnje milijone in milijone : inov sovjetskih narodov za en ediri cilj: za diktaturo Aziata Stalina rad uničeno Evropo. Pod temi gesli peklenske ironije, med katerimi je najzlobnejše tisto o »osvoboditvi«, so boljševiki uničili •vobodo doslej že desetih narodov evropskega severa, vzhoda in jugovzhoda, ne glede na to, ali so bili v sedanji vojni ti narodi formalno nevtralci, sovražniki ali zavezniki. Zakaj prav nobene ni razlike v ravnanju Stalinovih tolp s podjarmljenimi evropskimi narodi. Estonci, Le-tonci„in Litavci so kot nevtralni, v vojno nevmešani narodi, učakali enako, ali celo še strahotnejšo usodo, kakor so je bilj deležni n. pr. Romuni, Finci in Madžari kot sovražniki, in Bolgari kot polsovražniki, a krona vsega je, kar so ti »osvoboditelji« storili z zavezniškimi Poljaki in Jugoslovani, torej s prav tistimi narodi, h katerim bi morali po oznanjanju naših Hejslovanov priti kot bratje med brate. Barbarom z vzhoda ni bilo dovolj, da so pobili na desettisoče poljskih častnikov, podčastnikov in vojakov, in deportirali v Azijo na stotisoče, . dovolj, da so odrekli s 1 Or vanskemu pol iškemu narodu pravico do samoodločbe o njegovi lastni narodni m državni usodi, in tudi ne, da so ga ponižali z zaveznika na stopnjo z vsemi barbarskimi sredstvi zatiranega sovražnika; šli so in streljajo zdaj se tiste poljske patriote, ki so se ze leta - 1939. bojevali za stvar tistih »zaveznikov«, katerim pripada šele od leta 1941. tudi Stalinova despotija SSSR. In proti volji Redko ume gospodarili, kdor se ni učil služiti Slovenski rek Douglas Reed, ugleden angleški žurnalist — mož je bil 11 let, od 1928. do 1938. dopisnik Timesa v Berlinu in drugih srednjeevropskih mestih — je v tedniku Sunday-Graphicu kot eden od redkih odkritosrčnih Angležev našel prave besede za sedanje dogajanje na svetu., Anarhični elementi, ki prihajajo na oblast povsod .za angloameriškimi frontami, pravi Reed, so »stroj boljše viške svetovne revolucije«. V poteku te vojne je boljševizem neutrudljivo- izboljševal ta stroj. Različna njegova kolesa, imenovana Grčija, Francija,* Belgija itd., danes čudovito natanko segajo drugo v drugo. Od tega je nastala za Anglijo na evropski celini nevarnost, ki je mnogo resnejša od kriz v letih 1914., 1918, in 1939, da, celo resnejša od krize leta 1940. (katastrofa Francije in umik iz Dunkerqua: op. ured.). Britanski narod se resnosti položaja še ne zaveda, pravi Reed dalje, vendar naj ve, da je Grčija svarilo ob 12. uri, zakaj tam je novi sovražnik odvrgel krinko. Grčija ni epizoda v splošnem razvoju, temveč je tam piišel stroj svetovne revolucije v po-^n. V šahu revolucionarnih sil predstavlja Grčija kmeta, ki je otvgril igro. In če Anglija ne izpremeni svoje politike, jo bo prav tako zajel vrtinec svetovne revolucije in uničil. V Champeryju na Francoskem izhaja list Savoir France. V njem se komunist Vienne neženirano norčuje iz Francozov, ki jim terorizem ni pogodu. Mož je napisal tele besede: »Biti moramo kruti, in sicer hote in s premislekom kruti« Ciničnejših besed že izlepa ni napisal kateri komunist, čeprav ta politična zvrst ne slovi baš po ljudo-milosti svojih nazorov. V dejanju seveda mi »vzhodnjaki« nič ne zaostajamo za Viennom, saj premoremo Katin in Vinico, pa Krimsko jamo, Je-lendol, Mozelj, v novejšem času beograjske justifikacije in v najnovejšem času atenska grobišča in sofijski proces. * »V osvobojenih mestih in vaseh žive le še jokajoče ženske. Poljska, G.čija, Belgija in ostale dežele doživljajo po svoji osvoboditvi le še trpljenje. Arhitekti tega osvobodilnega gorja so trije odgovorni možje v Londonu, Moskvi in Washingtonu.« Tako piše londonski časopis Tribune. »Grenko razočaranje .osvobojenih' dežel«, nadaljuje angleški list, »je spravilo ugled Anglije v Evropi na tla. Pot, po kateri gresta Stalin in Churchill, pelje v katastrofo.« Stockholmski, torej nevtralni šved-■ski list Aflonbladet piše: Gmotni položaj Pariza zori v katastrofo. Bati se je nalezljivih bolezni. Otroci in starci umirajo od onemoglosti in lakote. Pred pekarnami stoje dolge vrsle jokajočih žensk: dosti pekov je moralo ustaviti peko, ker nimajo kuriva. Mnogo ljudi je začelo kuriti z.lastnim pohištvom. Robin Dach, pariški dopisnik londonskega Daily-Expressa, piše, dq se je v Parizu in ostali Franciji začelo več ko 95 odstotkov poljskega naroda so na čelo postavili temu narodu vlado ljudi, ki se leta 1939. niti ganili niso, da bi branili Poljsko, ali pa sploh nikoli niso bili niti poljski državljani. Ta vlada se zdaj celo proglaša za edino »predstaviteljico volje poljskega naroda«, ne da bi bila kdaj dejansko vprašala poljski narod v svobodnem plebiscitu za mandat. Nič drugačno ni nastopanje Stalinovih tolp v Beogradu. Tudi tam so proti volji 95 odstotkov srbskega naroda vsilili temu narodu vlado tipov, ki jih tedaj, ko je bilo treba braniti Jugoslavijo, nikjer ni bilo, ali pa so živeli še kot komunistični plačanci v SSSR, v tisti SSSR, ki je obljubljala Jugoslaviji podporo, da jo je pahnila v vojno, potem ji je pa obrnila hrbet, jo izdala in celo prekinila diplomatske stike z njo. Kaj neki ima slovaško-madžarsko-židovski mešanec Josip Broz (takšen je namreč njegov rodovnik; na Hrvatskem je bil samo priseljenec) opravka s srbskim narodom? Kaj imajo z njim opravka Mojzes Pijadc in druga židovska svojat? Kje so bili ti ljudje aprila 1941? Kdo jih je poznal? Kdo jim je tudi pozneje kdaj dal mandat, da nastopajo v imenu-Srbov in sploh Jugoslovanov? Kdo jim je dal pooblastilo, da odstavijo kralja Petra II. in se sami vselijo v kraljevski dvor? S kakšno pravico od^čajo barbarske tolpo Az.iata Stalina v Beogradu o usodi Srbije in Jugoslovanov? Kdo jih je za to pooblastil? Srbi ne, ostali Jugoslovani tudi ne. S kakšno pravico so prišli v Srbijo kakor v sovražno okupirano deželo, ne pa v državo, ki je bila ob strani »zaveznikov« že tedaj, ko se je Stalinova despotija SSSR še grela v soncu nevmešavanja v drugo svetovno vojno? S kakšno pravico zlasti po tisti vsemu svetu znani uslugi, ki jo je Jugoslavija storila Stalinovi despo-tiji leta 1941., ko je za nekaj tednov odvrnila usmeritev nemške vojske z vzhoda na Balkan? Z nobeno. Prišle so dejansko v Beograd z istim in enakim namenom kakor na Finsko, v baltske države, na Poljsko, v Romunijo, Madžarsko in rsolgarijo, z namenom podjarmiti Evropo v znamenju aziatske uničevalne grozovitosti in Stalinove orientalske despotije. Njihov zadnji namen je torej popolnoma isti, kakor je bil namen Atilovih, DžingiskanovTh in turških hord. Toda Previdnost, ki je 1500 let čuvala Evropo, jo bo očuvala tudi zdaj. Kakor so se zrušili doslej še vsi naleti aziatstva na Evropo, celo taki, ki so prodrli del j kakor Stalinove tolpe in v neugodnejših okolnostih na Evropo, kakor so sedanje, tako se bodo tudi ti najnovejši. Prevelik je bil plen, ki s*o ga hoteli požreti Stalinovi predniki v pohodih na Evropo, tako velik, da so se z njim zadušili. Tako se bo zadušil tudi Stalin. Na tem vsi navidezni uspehi ne morejo ničesar spremeniti. Morda bo prav ob največjem uspehu — padec najbližji 1 —aj na debelo umiranje otrok in starejših ljudi. Hugh Chevin«, gospodarski dopisnik londonskega Daily-Telegrapba, ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Francoskem v London, ugotavlja na podlagi stvarnih podatkov, da živi skoraj ves francoski naTod v stanju nezaslišanega obubožanja. Kmetijstvo leži na tleh, ker manjka delavcev, umetnega gnojila, semenja in prevoznih možnosti. Vse francoske tkalnice in predilnice so zaprte in delavci brez kruha. V vinskih goricah propada trta, ker ni več sredstev za pokonča-vanje mrčesa. POT V KATASTROFO NARODI DOKAZE HRANIJO! »Vojna, ki jo vodi Hitler proti Sovjetski zvezi, je evropska nujnost." (Douglas Reed, London) Prva faza orjaškega naleta boljše-viških armad na osrčje Evrope je končana. Kljub znatnim sovjetskim ozemeljskim pridobitvam, ki so jih Nemci sami prvi priznali vsak dan v svojih vojnih poročilih g hladnokrvno stvarnostjo, s kakršno se morejo ponašati le notranje močni ljudje, se je Stalinov namen doslej jgjalovil: po 25 dneh srditih bitk, ki je vsemu svetu zastajal ob njih dih, se je Nemcem posrečilo v glavnem ustaliti fronto in ustaviti plaz rdečih robotov, ki se je dozdevno z nepremagljivo silo svoje fizične gmote valil na zahod. Stalin je šel to pot na vse: hotel je zmrviti nemške armade in (sam!) vkorakati v Berlin. Ne eno ne drugo mu ni uspelo. Velika bitka sicer še ni končana in težki boji še čakajo branilce evropske civilizacije, ali že ta prvi obrambni uspeh mora biti v zadoščenje vsakomur, kdor se je otresel sentimentalnih iluzij in gleda svet takšnega, kakršen je: na eni strani evropski narodi v boju za goli obstanek, na drugi strani koalicija dveh nenasitnih neevropskih imperializmov, rdečega in zlatega, ki v svojem boju za svetovno oblast ne poznata nikakršnih ozirov ne do sovražnikov ne do zaveznikov. Besede, ki smo jih že neštetokrat brali in v zadnjih 16 mesecih tudi sami mnogokrat napisali. Kljub temu je še dosti bralcev, ki jih ne pojmujejo tako dobesedno, kakor so napisane. Naj zato njih resničnost ponovno dokažejo najnovejši dogodki, ugotovitve in citati, po možnosti iz nevtralnega, če ne celo iz angloameriškega vira. Reed vidi silno daljnosežno napake v tem, da je Anglija oboroževala v sovražnike Nemcev maskirane evropske revolucionarje, ker le-ti niso porabili dobavljenega jim orožja proti Nemcem, ampak so ga shranili za obračun s svojimi lastnimi rojaki in na koncu še za vojno proti Angliji. Vojna, ki jo vodi Hitler proti Sovjetski zvhzi, pravi angleški žurnalist, ni nikakršna napaka, ampak evropska nujnost. Če zmaga boljševizem, je uspešno prestal drugo fazo svoje svetovne revolucije (prva faza je bila očitno boljševiza-cija Rusije; op. ured.), tretjo bo pa začel, če se ne bo Anglija prostovoljno uklonila, z vojno proti Veliki Britaniji. V četrti in poslednji fazi bo boljševizem z orožjem zavzel Ameriko. Zato končuje Reed, mora britanski narod z vso energijo nastopiti proti nameravani anarhiji. Danes je popolnoma jasno, da prihaja nevarnost tretje svetovne vojne samo od boljševiške internacionale. Po poročilih iz Bratislave jo je po odhodu nemških čet iz vzhodne Slovaške več znanih komunistov rajši odkurilo, kakor pa da bi bili počakali prihoda rdečih »osvoboditeljev«. Peščica Slovakov, ki se jim je posrečilo ubežati iz paradiža po sovjetih zasedenega dela dežele, pripoveduje, da Slovaki tako sovražijo boljševike, da se znašajo nad trupli sovjetskih vojakov, ker se ne upajo dati na drug način duška svojemu besu in gnevu. * Švedski list Dags Posten prinaša konec januarja pregled dogodkov na vzhodni fronti izpod peresa svojega vojaškega urednika. Pisec pravi med drugim: Okoliščina, da so boljševiki vrgli v boj na stotine strelskih divizij, 23 oklepniških zborov in 4—6 konjeniških zborov, upravičuje sklep, da so Sovjeti vse postavili na eno samo kvarto, prepričani, da je prišel politično, vojaško in psihološko pravi trenutek, da z enim samim udarcem odločijo vojno v svojo korist in si pripravijo boljše izhodišče za naslednjo, po boljševiški sodbi neizmerno manj nevarno vojno proti zahodnim državam, Če je Stalin napak presodil položaj, utegnejo biti posledice njegove napake strašne, tem strašnejše, čim več sil je tvegal za sedanji odločilni napad. * Sir Walter Citrine, predsednik odposlanstva angleških delavskih delegacij, ki je hotelo v Grčiji na licu mesta videti, kako so grški »osvoboditelji« osvobajali Grke, je — kakor piše grški list Vročini — izjavil po odkopu množičnega grobišča 285 komunističnih žrtev v okolici Aten: »Se nikdar nisem videl strahotnej-šega od trupel teh ljudi, zvezanih z rokami na hrbtu in umorjenih,« Sir Walter Citrine je znan angleški levičar. Svoj čas ga je obisk v Sovjetiji pomagal nekoliko iztrezniti. Morda bo obisk na Grškem dopolnil njegovo izueznitev. • Švedski list Morgan Tidningen prinaša o sobotnem velenapadu na Berlin Reuterjevo poročilo, po katerem je zavezniško letalsko poveljstvo računalo s tem, da bo nemška prestolnica polna beguncev, ki se ne bodo mogli zateči v zaklonišča. Dagens Nyheter, prav. tako švedski list, pa citira nekega ameriškega letalskega stotnika, ki se je udeležil napada na Berlin in nato izjavil: »Upam, da je napad zahteval mnogo žrtev med begunci.« Ko so zavezniki l. 1939, napovedali Nemčiji vojno, so razglasili vsemu svetu, da se bore za svobodo narodov in za človekovo dostojanstvo. In vendar uporabljajo že leta in leta mnogo bolj barbarske vojne metode, kakor so jih kdaj koli podtikali nasprotniku — izum »bombnih preprog«, ki so jih, okusili med drugimi tudi Beograd, Niš in druga naša mesta — mora biti tudi našim ljudem zadosten dokaz za to. Sobotni napad na Berlin in Reuterjevo poročilo o njem sta nanj šele z vso grozovitostjo predočila prepad, v katerega drvi človeštvo. Kdo, ki je ohranil svoje človeško dostojanstvo, ne bo imel vsaj spoštljivega sočutja, do svojega bližnjega v nesreči? »Odrešitelji« človeštva niso v beguncih bombardirali samo neborce; ubijali so tiste, ki so itak že vse izgubili in jih je — če so po njihovem sploh česa krivi — že lami usoda prekruto udarila. Spoznali smo Aziaie, spoznali smo »gentlemana«. Sredi mea obojimi je Evropa, smo mi, nje delec. Enim kakor drugim, Aziatom in »gentlema-nonu, gre zasluga, da smo spoznali to resnino, K. B. Fronta na vzhodu se ustsEJuje 2» nekaj dni se v nemških vojnih poročilih in komentarjih opazuje, dai so omenjena v glavnem ista imena. Tudi iz Mine stilizacije teh poročit je videti, da je prvi in na j hujši naval sovjetske zimske veleofenzive zlomljen, im da bi bil dosegel cilj, ki s* ga je Kremelj zadal: zdrobitev nemških vojsk in zavzetje Berlina. Najprej se je bila znašla nemška južna fronta, t. j. Gornja Šlezija. Nato se je bistveno ustalila vzhodnopruska fronta, čeprav so tamkajšnji sovjetski )laP«di iz razumljivih vzrokov najsrditejši. Ce se namreč rdečj vojski posreči prodreti do morja, bi laž© zgrnila vse svoje sile v centrumu in n« severu v napad na fronto ob Odri. Po tiamovajšem, t. j. včerajšnjem nemškem vojnem poročilu so boljševiki mogli svoja mostišča na Odri **-verno od Ratibora, pri Briegu in Ktt-strinu le malenkostno razširiti, povsod drugod so pa Nemcj sovjetsko napade krvavo zavrnili. Tudi posadka Budimpešte je odbila vse boljševiške naskoke. V severni Italiji so nemško četo skupno s fa5isiovsl;o-repu 1*1 ikanskimi oddelki v večtedenskih bojih očistilo tolovajskih tolp večje predele. Banditi so izgubili več tisoč naštetih mrtvih, nad 80.000 koinunislov je pa moralo odložiti orožje. Beneševo izdajstvo Dr. Beneš je priznal lublinsko »vlado«. Izdal je torej — ne prvič 1 — svoje londonske poljske zaveznike, t. j. zastopnike tiste politike, ki se ji ima bivši češkoslovaški prezident zahvaliti, da politično sploh še obstoji. če ne bi bila namreč prednica londonske Poljske šla v vojno, bi bil Beneš še danes samo obskuren emigrant, od nikogar priznan, saj je bila Anglija že v vojni z Nemčijo, pa se ji kljub temu še dolgo časa potem ni zdelo vredno, priznati češkoslovaško za zaveznico in Beneša za njenega zastopnika. Benešeya najnovejša gesta je vredna njegove preteklosti. Največ po njegovi zaslugi je nekdanja ČSR skoraj ves čas med obema vojnama živela v napetih odnosih, če ne celo sprta z vsemi svojimi sosedami: z Nemčijo, Poljsko, Avstrijo in Madžarsko. Njeni zaveznici sta bili Francija in Sovjetija. Ali ko naj bi bilo leto 1938. potrdilo to zavezništvo, je ČSR ostala osamljena in katastrofa države je pred vsem svetom izpričala nesolidnost Beneševih diplomatskih konceptov. Zdaj stavi Beneš v drugo na isto kvarto. Prvi uspeh je že dosegel: londonski Poljaki so prekinili diplo-matske stike z njim. Edini zaveznik, ki ga je doslej še imel med sosedi, mu je obrnil hrbet. Na njegovo mesto je stopila »matjuška«. Koliko pa pri ujej velja prijateljstvo buržujev, smo ponovno videli prav te dni. Sofijsko justifikacije bi smele biti tudi Be-nešu opomin. Dva „ugledna* Londonski časopis Time and Tiče očita Timesu in Netvs-Chroniclu, da potvarjata poročila -o Poljakih, hoteč tako ustvariti razpoloženje v javnosti za priznanje lublinske »vlade«. Mi, ki imamo še nekaj spomina, so uglednima zastopnikoma britanskega tiska ne čudimo. Times n. pr. jo 1. 1938. in prej šel čez drn in strn s Chamberlainom — ko je le-ta odstopil, pa ni lista njegova načelnost prav nič motila, da ne bi bil če« noč postal najhujši priganjač diametralno nasprotne Churchillove politike. Stvar kajpak ni nerazumljiva, če vemo, da vodijo ta »ugledni« an-gležH list siti in blazirani dediči nekdanjih britanskih pionirjev, ki si ne žele drugega kakor mastnih rent, udobnih foteljev in dovoljenja, da ' smejo ostati prav tako nenačelni kakor vlada. Ncws Chroniele je glrsilo angleške liberalne stranke, t. j. zastopnikov tistega svetovnega nazora mednarodnega purgarstva, ki v vseh deželah visoko dviga prapor strohopetstva in kapitulantstva pred rdečimi atentatorji na njegov žep in življenje. Za Beogradom Sofia Pretekli četrtek ob 23. uri so v Sofiji justificirali 105 bolgarskih dostojanstvenikov, ki jih je bilo boljše-vi.ško sodišče obsodilo na smrt. Med usmrčenimi so vsi trije regenti princ Kiril, ministrski predsednik profesor Filov in general Mišov in bivša predsednika vlade Božilov in Bagrjanov. Med justificiranci ja mnogo mož, ki so lani pripravili od« pad Bolgarije od Nemčije in pj^ prestop v zavezniški tabor. er« ■ Kr Narodno izdaistvo Kako neslovenski komunisti »osvobajajo« primorsko slovanstvo »Sl ra Ja ob Jadranu« je objavila Sl. januarja t L uvodnik, kj j« vreden. da seznanimo c njim tudj naše bralce. Clankar pravi med drugim: Kakor povsod go tudi slovenski komunisti, katerim je slovenska zemlja deveta briga, znali preslepiti narodno aa vedno slovensko ljudstvo * lažno propagando, da se bore ?a »rečno bodočnort domovine v svobodi. Skriti pod to narodno krinko, so potepnili tudi na Primorskem ljudske množice v nesmisoln boj, kateremu je sledilo le prelivanje dragocene »lovenske krvi in uničevanje v trudu in znoju pridobljenega slovenskega premoženj«. Temu se nihče ne čudi, saj je napovedovanje v okrožnici »Divini Redemptoris«. da bo komunizem v »voji hinavščini pod različnimi krinkami premotil tudi najboljše in naj-iveetej&e sinove katoliške Cerkve. ^e dane«, ko v vsej grozoti in re*-oičnosti že okušamo sadove »narodnoosvobodilnega boja« pogledamo, ali OP res vodi borbo za pravo demokracijo, morajo tudi najbolj zagrizeni pririažj OF priznati, če »o količkaj resnicoljubni. da so prevaraai. Niso »oteli verjeti vestem, da Savojej podpirajo komuniste in jim pošiljajo «ro2je; strankarska propaganda So se jim (dela čedalje bolj pogostna poročila, da komunisti napadajo le civilne vlake, medtem ko 60 vojaški vlaki vozili nemoteno. Objektiven krouist triletnega protikomunističnega boja ima za te trditve nešteto dokazov. Sicor pa za to nitj ni treba dokazov, saj vsak dan sami doživljamo tudi na Primorskem. Banditske brigade sestavlja Čedalje več italijanskih komunistov, katerim povratek v redno življenje ni več mogoč zaradi njihovih zločinov. Vsi ti se bore z« novo Titovo Jugoslavijo. Se nihče ne čudi temu? K olik kn« ironija in kakšno nesramno zasmehovanje I A tudi tukaj hočejo tolovajski pritepenci s svojo lokavostjo in zvijačo ustreči svoji požrešnosti do slovenske Primorske. Zato se klatijo neslovenske brigade po naših Brdih, po Goriškem in po Krasu, da svetu pokažejo in dokažejo, kako prav oni na tem ozemlju »Dregnnjnjo okupatorja« in deiefo slovil se je. »Prosim, Mimi, pojdi! Midva greva!« je rekel Sla ata. S žavo sta ppiskala tvoji plašča in kl< iuka in zapustila hišo Gospod Liebt ose se Je na poti domov pritožev \ gospa je skriva) jokala. Drugi dan / s čakala gospa Lieberose na gospo Oeverdiekovo, aa telefonski klic, ni pisemce ali kaj podobnega. Nič se ni zgodilo in Liebe-rosovi so ostali strašno zapuščeni. Sele po treh tednih sta se obe gospe. srečali na trgu. Gospa Oeverdiekova je res ■prijazno pozdravila čepi a v je zardela. Gospa Lieberose je vprašala: »In zapestnica?« »Tukaj je. Našla se Je, ljuba Mimil Ležala je spodaj na komodi! Pozabila sera, da sem jo, najprej nadela — In nato tja položila, ko so prlili prvi gostje. Zakaj sta prav za prav huda na nas? Ali mar mislita, da se nama je zdelo...« »O ne!« je rekla gospa Ueberos« In se tolažeče nasmehnila. Toda smehljaj ni imel nobenega po-■ mena več. Bilo je zaman. Prijatelj-I stvo J« bilo končano. Uarod brez srednjega veka Napisal knez Gallcln V teku dvajsetega stoletja je Evro-•d preživela cel vek. Države ki so ohranile staro misel-lost ali pa so bile celo tako nesreč-»e, da je iel njihov razvoj ravno v Sbratni smeri, kakor ga je zahteval as, so podobne onim deželam stare itajske, ki so s svojimi tr.ebušatimi b pošastnimi zmaji živele v nam po-jolnoma tujem ozračju. Brez velikega jidu, s katerim se obdajajo, bi te de-lele ne mogle obvarovati svoje čudne 6iselnostl pred vplivom civilizacije, ii ne moremo razumeti njih, ki se felajo, kakor da ne vidijo zahtev so-■ bbnostl, one pa nas ne morejo ra-umeti. Zamudile so eno razvojno topnjo, ki je ne bodo mogle nikdar teč dohiteti: zato jim je potreben zid. Takšna je z današnjo Rusijo in ne-toliko tudi s ponosnim Albionom, za-mrovanim z njegovim vodnim zidom t njeg v-o stalno politiko razdvajanja cijateljev. Toda Anglijo nekako poznamo; na-• in alabo pa poznamo Rusijo. Cim olj Jo proučujemo z zgodovinskega tališča, tem bolj sc nam vsiljuje pre-siranje, da je za Rusijo postalo dej-tvo usodno, da je preskočila vednjl vek. Ker ni doživela Izku-enj srednjega veka, se Rusija ni mo-|l j utrditi kot narod. Dasi je bil sred-iji vek doba grozovitosti, je bil ven-[arle logičen in zato potreben] bil je rda doba izkušenj in duhovnega pre-ujenja. Ni se mu bilo moči izogniti lii nadomestiti ga, in to je sodobna godovina jasno dokazala. S tega vidika Je mogočni eksperiment Petra Velikega — ki se je končal v revoluciji iz.leta 1917. — vreden posebne pozornosti. On je bil tisti, ki je Rusijo prisilil, da je z enim samim korakom stopila iz osnovne šole v višje razrede civilizacijske šole. Ko je car umrl, reforma še ni bila dokončana in se ni nikdar dovršila. Njegovi nasledniki so bili nesposobni, da bi nadaljevali njegovo politiko močne roke in napredka, ln so žrtvovali disciplino nejasnim liberalnim in dozdevno človečanskim idejam. Tedaj sta se v Rusiji izoblikovala dva med seboj popolnoma različna naroda, kar Je edinstven primer v vsej zgodovini. Dva naroda na enem ln istem ozemlju! Od tedaj je šel razvoj dežele prečudno pot na dvojni osnovi: evropski ln bizantinski. En del naroda je tvorila aristokracija, ki je nastala v stalnem stiku z evropsko civilizacijo. V začetku 20. stoletja je aristokracija že tvorila jasno ločeno skupnost, ki ji Je pripadalo 10 do 15 milijonov ljudi. Drugi del naroda pa je tvorila gmota 160 milijonov ljudi. Ta gmota, naravna dedičr.a orientalske ln nomadske psihologije, je bila nebrižna za vsak napredek. Prvi od teh dveh narodov Je bil tisti, ki smo se ga navadili imenovati »Rusijo«: to Je bila »carska Rusija«) zakaj aristokracija je bila tista, ki Je ustvarila imperij in ki je s svojimi razumskimi ln moralnimi sposobnostmi pospeševala razvoj znanosti |n umetnosti. Kadar je bilo govora o Rusiji, ni nikdar nihče mislil na onih drugih 160 milijonov ljudi. Ta dva naroda je vezalo med seboj le ozemlje in skupna vlada. Njuni nazori o veri, o koristnosti znanosti, o pravičnosti ln morali so se močno križali. Vsi so to vedali, mnogi so se temu posmehovali, ta ali oni je pisal o tem tudi romane, ki Jih je brala samo aristokracija. Po vsem tem nam ne bo težko razumeti, zakaj se je vsa državna stavba, ki jo je zgradil Peter Veliki, s tako lahkoto zrušila 1. 1917. Onih 160 milijonov je na lepem stopilo iz sence: povedati niso mogli ničesar dobrega, in to so sijajno izvršili. Duša teh 160 milijonov Rusov, ki tvorijo osnovo današnjega naroda, je za Evropo velika skrivnost: tista znamenita skrivnost slovanske duše, ki tvori njen čar. Ko Je ta narod stopil Sz sence, je poznal samo dva življenjska ideala: življenje puščavniškega meniha ali pa razbojnika. Oba odklanjata državno disciplino: eden stremi k nebesom drugi k peklu. .V vsakem pravem Rusu živita ti dve naravi: sprejme vas s ponižnostjo meniha, deli z vami svoje kosilo, moli x vami in potem vas je zmožen ubiti, kakor bi vas ubil Stjenka Razin. Ali pa vas sprejme z razbojniško krutost-jd, pa zdajci poklekne pred vas In se vam izpove svojih zločinov. Rus še ne ve, da je treba graditi za Jutri. Rus podira — samo zato, du more živeti danes. Prav tako kakor Stjen\a Razin. Junak njegovih balad. Ta narod je zamudil šolo srednjega veka. V čem pa obstoji vpliv srednjega veka, da je njega odsotnost mogla biti tako usodna sa tako veliko državo? Največja zasluga srednjega veka je morda v tem, da je pripravil žensko za naloge, ki jih mora izpolnjevati v sodobni skupnosti Nakazal Je funkcije ženske v socialnem življenju; vsaj njeno najvišjo funkcijo, tisto, ki j-.! neobhodno potrebna človeškemu napredku. V srednjem veku je ženska prevzela natanko opredeljeno funkcijo, in socialni razvoj je ne more več pogrešati. V srednjem veku je ženska stopila iz svoje osamljenosti in njen vstop v socialno življenje pomeni začetek nove dobe v razvoju civilizacije. Priznajo se ji njene pravice, po drugi strani pa da tudi ona velik polet vsem življenjskim oblikam, predvsem v prvih početkih umetnosti in pesništva. Zenska vliva poguma križarjem, predseduje turnirjem, zanjo pojejo trubadurji in zaradi nje izgube grajske sobane del svoje mračnosti. V času duhovnega preporoda dobe njene naloge določnejše oblike in njen položaj se še bolj utrdi. Njena ljubezen do urejenega življenja najde vpoltevanje, prav tako njana privrženost domačemu ognjišču: žena začne predstavljati tradicijo. S tega vidika, po funkciji, ki Jo ženska izpolnjuje pri raznih narodih je moči ugotoviti tudi neko razliko med njimi. Na Kitajskem n. pr., kjer ni ženska nikdar imela nobenega socialnega pomena, se je napredek dežele ustavil na stopnji, ki Jo Je bil dosegel pred davnimi časi. Pri vseh orientalskih narodih Je ženska man^redno bitje, često nič I drugega kakor haremskl biser. Ljudje teh dežel se izgubljajo v lenobi in sanjarjenju. Orientalec je po svoji na- ravi pogumen, celo junak: saj Je zmerom slovel kot morski razbojnik. Teda ko »e morski razbojnik vme domov, se leno zlekne v sanjarjenje, ki j« ena od oblik njegovega paradiža: žena ne razvnema njegovega življenial Vloga ženske v družbi Je dvojna: po eni strani razvnema in navdihuje moško delovanje, po drugi strani pa ureja, spravlja v red in harmonizira njegovo delovanje. To harmonizacij-sko funkcijo ženske nam dokazuje dejstvo, da so vsa posebno drzna početja v zgodovini izvršili možje, katerim ri stalp ženska ob strani. V ru kem primeru Je mogoče ugotoviti \ eliko podobnost s položajem orientalskih narodov. Samo v aristokraciji, pri onih 15 milijonih ljudi, js ženska zavzela svoje pravo mesto ln samo tem 15 milijonom se ima Rusija zahvaliti za svoj obstoj. Po iztrebitvi aristokracije ni ostalo na neizmernem ozemlju Rusije drugo kakor neizobraženo ljudstvo, pri katerem ni ženska nikdar izpopolnjevala svoje specifične funkcije: posledica Je bil nagel padec v orient. Nobena stvnr ne bo mogla več usmeriti ta narod na pot civilizacij vsi ukrepi ljudske vzgoje so se izkazali jalove: njegov dvojni Ideal meniha in razbojnika je ideal zaostalih narodov. Zato ni mogel boljševizem, ki Je v svojem bistvu zahodna doktrina, nikjer drugod najti boljša tla kakoi v slovanski Rusiji. In ker razumniške-ga sloja ni več, in dokler gn ne bo je vsako upanje v reformiranje Rusiji na kakršnem koli temelju stareg. ustvarjalnega nacionalizma iluzija. Nouvel/e Revne de ffong/ic, Budimpešta »Pojdi > menoj 1« je dejal knez po kratkem molku in krenil proti nekim atom no hodniku. Vinko je molče Sel za njim. Vrala »o vodila na večji zunanji hodnik. Pokril s streho na stebrih iz rdečega Branila. Po njem sta prišla pred ve-velika svetiščna vrala, katera je knez *am odprl in stopil naprej. Vinko je zagledal pred seboj visoko in prostrano svetiščno dvorano, polno krasnih in dragocenih starinskih umetnin, na koncu dvorane pa veliko, pozlačeno soho božanstva, podobno sedečemu Buddhi. »To je zadnie svetišče naše nekdanje vere,«''je dejal knez. »Samo m ie še ohranjen stari Madagaskar izpredpoizkusov pomuslimanjenia in Ppznejšega dokdnčnego pokristjanjena. v kolikor ne živi dalje tudi še v kultu zadnjih poganov med Sakalavi Po samotnih gorskih in gozdnih seli-scih na zahodu. Toda poganstvo zaostalih Sakalavov, ki so pred malajskimi Hovi prišli na otok iz Papua-nije, dejansko ni v nobeni neposredni zvezi s tem svetiščem. Ta kult je rod Hova prinesel s seboj z otokov lužnega morja, ko si je na Mada-oaskarju izbral novo domovino. V dolgih stoletjih sožitja so se Hovanci Domešali s temnopoltimi papuanskimi Sakalavi v novo ljudstvo in nov, mal-tjaški narod. Samo plemstvo je ohranilo čisto hovansko kri, pri Sakalavih so pa ostali zvesti svojemu prvotnemu plemenu oni poldivjaki, katerih 5? n* doteknila niti stara hovanska niti nova evropska kultura in civili-tacija. Malgaško ljudstvo je sedaj »rolestanlovsko in zadnji svečenik lega svetišča, ki je dočakal visoko »tarost nad devetdeset let, je umrl že »red leti. Pradavno svetišče pod Tsa->atanano je zdaj le še svetu neznan nuzej nekdanje vere in kulture svobodnih prednamcev. Tu se razodeva »ovanska preteklost edino še v tisti Sistosii, kakor v onih redkih izmed *as, v katerih žilah ni niti kapljice lakalavske krvi. To čudovito stavbo io zgradili pred davnimi stoletji naši imetniki in jo okrasili s kipi, v ka-Cre sp vklesali leta in leta svojega hvljen;a. Vsak okrasek na notranjih n zunanjih stenah je ročno delo neumnih velikih mojstrov. "Ko bo sve-išče dostopno svetu, bo občudovana .'namenitost, brez katere si Madagaskarja ne bo mogoče zamisliti, 'reden odidem, hočem to tudi sto-iti.« Po te} razlagi je odpeljal začude-iega Vinka pred pozlačeno božan-rtvo koncem svetišča in razlaga! ialje: »To je naš Buddha, kakor ga je it&OCska vera. v dolgi odtrganosti »d ostalega buddhizma preoblikovala >o svojih mislih in čustvovanjih in nu dala celo ludi svoje ločeno ime. »lorda je na to preoblikovanje vpli-•alo rahlo tudi mohamedanstvo, s ka-enm smo v preteklih stoletjih po irabskih morjeplovcih in kupčevalcih »nhaialj v dotiko, zlasti tu, na severu Madagaskarja. Moja želja je, naj •stane vse nedotaknjeno, zato nisem ukomur dovolil, da bi se polastil lesar koli, kar tvori ali napolnjuje Vetišče.« »Kako je mogoče, da je ostalo sve-Uče tako dolgo neznano celo v nevredni bližini živečim domačinom?« : začudeno vprašal Vinko. »Bilo je bivališče hovanskih me-«hov, ki so se za vedno odpovedali semu posvetnemu in se izločili iz •oveške družbe. Zanj so vedeli salo izbrani višji svečeniki. Kdor je Tišel sem, se od tu ni več vrnil. >a bi bili pa še bolj zavarovani pred epoklicanimi, so daleč naokoli raz-irili vero, da prebivajo v teli gozdo- m MAN vih zli duhovi, ki pokončajo vsakogar, kdor se jim upa približati. Ta vera se je ohranila še do dandanašnjih dni, zato smo tudi mi, ubežniki, bili tu najbolj na varnem. Zdaj razumeš, zakaj so se vaši nosači tako odločno uprli in niso hoteli z vami do svetišča.« »To sem slutil že tedaj,« je rekel Vinko, »mislil sem samo, da ste vi vcepili ljudem to praznoverje; a zdaj vidim, da fe mnogo starejše.« »To svetišče skriva v sebi tudi mnoge skrivnosti, katerih nepoučenemu ni mogoče odkriti,« je nadaljeval knez in stopil po teh besedah pred kip veličastnega božanstva. Pritisnil je s prstom na enega izmed spodnjih draguljev, ki so krasili po-prsje, in na ta pritisk se je kip nenadoma odprl kakor vrata, za katerimi je zazijala temna odprtina. Knez se je obrnil k Vinku in dejal: »To je skriven vhod v svetiščno podzemlje. Pojdi za menoj 1« Vinko se je trenutek nato znašel na ozkih in zelo strmih stopnicah, ki so v polžjem zavoju vodile nekam navzdol. Duh po zatohlosti se je mešal z vonjem po smoli plamenice, ki jo je knez nosil v roki in z njo razsvetljeval temo. Stopnice so vodile na ne posebno širok hodnik, ki je vodil še globlje v podzemlje do drilgih vrat. katera ni mogoče, ker presega dejansko vrednost zlata in draguljev. Sedaj se je dokončno zavedel, da je bilo vse, kqr mu je oče napisal v svojem zapuščinskem pismu, popolna resnica. »Vse, vse je res: rešitev skrivnostnega popotnika na morju, njegov beg z ladje, njegovo malgaško pismo, s prosto roko narisani zemljevid, svetišče v pragozdu pod Tsaratanano, knez Iron Ravaevalo in...« Ob misli na zadnje je prevzel Vinici obupen nemir, še vse večji kakor prej v knezovi sobi. To zadnje je bila princesa Ranoa, ona krasna, smehljajoča se mladenka, ki je šele nedavno stopila predenj in mu tako liubko podalo roko, katero ji je v globokem spoštovanju poljubil. Toda tedaj še ni mogel slutiti, da mu bo njen oče kmalu nato ponudil to njeno malo, oblo, toplo roko, da bi mu postala spremljevalka skozi vse življenje. »Ali bi se branil te roke, če ne bi bilo Jeane?« se je vprašal. »Ne bi sc je,« mu je odgovoril glas od nekod iz globine srca. »Brez pomislekov bi jo sprejel in bil srečen, zelo srečen.« Tega odgovora se je prestrašil. »Kdo pravi to?« je pomislil, »laz sam? Ce Specialist za otroške bolezni Dr. MARIJAN STEGNAR je knez odprl prav tako s pritiskom : Ljubljana, Cankarjevo nabrežje l/in. na gumb ob strani. Za vrati so se , pokazale kamemte stopnice, po ka- j Telefon 39-94 ierih sta prišla do tretjih vrat. Sto- ' Ordinira samo za poseje na domu. pila sta v klet z močnim kamenitim obokom, v kateri je stalo več starinskih skrinj. Knez je dvignil plamenico nad glavo in dejal: »To je zakladnica naše rodovine in nekdanjega svetišča. Vse, kar smo mogli, smo spravili sem, da obvarujemo dragotine pred pohlepom tujcev. Sedaj pripadajo meni in moji hčeri, in tudi samo midva sva do tega trenutka vedela zanje. Zdaj veš še ti. S tem sem ti pokazal, da h zaupam kakor svojemu sinu.« Odprl je prvo skrinjo in posvetil vanjo s plamenico Vinko se je sklonil niže in ostrmel. Skrinja ie bila polna krasnega zlatega posodja in drugih, z dragulji okrašenih predmetov. Vse je bilo skrbno zavito ter obvarovano pred prahom in kvaro. Vinko ni spregovoril besede, knez Iron Ravaevaio pa je spet zaprl skrinjo in stopil k drugi, v kateri so bili spravljeni znaki kraljevskega in kneževskega Prav tako se odpirajo na pritisk na gumbe tudi vs® o*'?1« vrata, ki ločujejo hodnike in klet Do zakladnice ni težko priti. Toda čemu me to vprašuješ?« »Da bj vedela.« je rekla Jeane na videz čisto nebrižno Vinko se ie zdrznil V trenutku ga je obšla stia'na misel, da bi bila Jeane morda pripravljena tvegati celo največio podlost: tatvino dragoee nosti. »Pa saj to ni mogoče, ni mogoče...« si je naglo dejal v mislih »In vendar: čemu vprašuje? Ne bi ji bil smel povedati Saj končno res ne Vem prav nič o njenem dosedanjem življenju, a še maru o življenju njenega brata Kdo mi more potrditi, da je v resnici trgovec iž Marseil-lea? Potni list? To bi mooH biti tudi ponarejen Ah.« ie zaključil svoje zdvojene misli m zamahnil z roko, kakor da bi jih hotel odpoditi, »kakšne neumnosti kvasim! Ali sem postal res že tako ničvreden človek, da podtikam celo svoji nevesti in njenemu bratu zločinske namene?« Kliub temu sklepu ie dejal: »Rajše ostanem vse življenje največii revež, kakor da bi si pridobil kar koli na nepošten način Zadovoljim se s tem, do nam knez poravna stroške. (Dalje prihodnjič.l KULTURNI TEDNIK Andersenove pravljice Ljudsko kniiearna. ki skrbi med semi našimi založbami nainačrlueie a., kvalitetno slovensko mladinsko nuzno produikeno. le izdala v krateni presledku dva izbora naizname-iteiših srednjeevropskih pravljic: jz-or iz del slavnih nemških pravliičar-;v bratov Grimmov in zdai še An-ersenove pravljice. ' Danski pripovedovalec Janez Kristi-«n Andersen, sodobnrk našega Franeta Prešerna, ie napisal poleg prav-Vi j - ro,,II!n°v in Dovesti, toda zakladnico danskega in svetovnega eposlovia so preši* 1,» pravljice vse ♦stalo njegovo delo le ie davno pozab-leno Te pravljice ki s« nosl.ile po revo-hh že zelo naglo la»t mladine *e Evrope in tudi mnogih izvenev-onskih kulturnih ljudstev, ie' zaiemal •*nez Kriptiian Andersen le v man i3i i* zakladnice danskega naroda. • večin« ie nlod nie^ovetra duha. t fantar.ii> in oblikovalne Mie ,.5er?i ^ .Andersen razločuje tudi od - , • naive2|oor, slovenskega nravmi L’ JI-^3! Tn,ine katerega nrav-iIL •1(’ pristno narodiio zflnioflnj, popolnoma la* n°'Jvn,V;r J° oh,an;'„ v ustnih poročilih od rodu do rodu Prav ne-lavuo Ji a m le prof Grafenauer do-»nzfll. da so med niimi tud; tike ki Padaio v nrakidturne čnse. Andersen ° na ustvarjal iz svoieg., duha >n [»tv«ril umetne nravliice ki smo iih 'u j' ,v slovenščino v scdenidose-'n letih nrejSiiiocrn faV>’ptia Pn fndi smo iih 5e dobili hod‘si v ?/' 11 izborih hedisi. po£-’me*no. 'I'. Ul vin prevod. ie izšel leta 1928. Zdai Jih ie na novo poslovenil Miklavž Kuret, in Ljudska kniicasun Hh {e. izdala v svoji Zbirki mladinskih spisov z uvodom prevajalca ki pred-»tavlin slovenski mladini niili avtorja, m.njeeovo živllenje. V celoti obsega zbirka dvaise-t pravliie. med katerimi so nekatere tudi pri na« že skorai ponarodele. 1 Nova izdaja s>e odlikule po dobrem prevodu in po leni opremi tako zunanji kakor uotranii Sorazmerno dobri papir in lepi tisk podkrepljujejo zlasti ilustracije Marije Voeelnikove. ki s« ie izkazala v preprostih črnih risbah mnotro boljšo ilustratorko kakor v svojih koloriranih delih. Kniiea na 222 straneh »e torni uvršča med standardna mladinska dela v. našem prevodnem slovstvu tako no svoieui avtorju, kakor po prevodu in opremi. Stlri nove mladinske slikanice. V založbi Ljudske kniiaame so izšle štiri nove mladinske slikanice po pravljicah bratov Grimmov. (Avtoria kdo ve zakai nista navedena.) Vsaka knjižica obseua po Šestnajst strani ve-}ike osmerice z osmimi stranmi tekst« in prav toliko celostranskimi večbarvnimi ilustracijami. Izbor Iz bratov Grimmov ie prav posrečen, sni »o to ti.“te njune pravljice ki so tudi pri nas najbolj znane: Rdeča kanie-a. Sne-eulčica. Janko in Metka in Bela' kača. P»dečo kaoico ie opremila z večbarvnimi ilustracijami na naslovni in zad-nn ovoini strani ter osmimi slikami v notranjosti Marija Vogelnikov a. S prav toliko ih oo formatu enakimi ilustracijami so ooremlienKtudi ostali trije zvezki. Snesulčico1 ie ilustrirala Marenka Muckova Janka in Metko Ivan Romih in Belo kačo Sonja V on cino v a. Vsi štirie zvezki so ilustrirani oo običaiu podobne mladinske produkcije brez umetniških ambicij toda nri otrocih. kMerim itn *Amenjene. bodo le v polni meri iz- polnile svoje poslan«tvo ker bo dovolj privlačne za oko in nazorno pod- krepljujeto pravljice. Iz strokorneea sloratva. Društvo Pravnik ie z izdajo šestih skupnih številk (7,—12.) zaključilo 58. letnik svojeea strokovnega časopisa »Slovenski Pravnik«, ka terena ie uredil nie-cov dolaoletni urednik dr. Rudolf Sajovic. Publikacija objavlja strokovne razprave dr. Kušeja. dr. Koritnika, dr. Trofenika, dr. Skerlia. dr. Štuhca in razne druire prispevke med niimi tudi ocene novih slovenskih in tulih del s.nravneca področja Kot dodatek ea.soDisa ie oriloea' Zakonske odločbe zasebneca prava Smrt slovenske*« znanstvenika. V Zagrebu ie umrl orel okli mesec tamkajšnji univ. prof. dr. Boris Zarnik, naš največii sodobni biolog znan oo svojem znanstvenem delu v mednarodnih strokovnih krogih. Pokoinik' rojen 1. 1883. v Ljubljani le bil sin znanega slovenskega politika dr. Valentina Zarnika. Docent ie postal že 1 1910. v VVilrzbureu v NemM od koder ie šel kot profesor m* dicinske fakultete v Carigrad in po letu 1918. v Zagreb, kier ie zdai umrl Zarnik le bil učenec biologa Haeckla. Leta 1914. |e izdal v Gorici razpravo »O bistvu življenja*, sodeloval Pn ie tudi pri mnogih slovenskih časopisih in predaval na -ljudskih univerzah. Wasneriev >Tann!iiiuser< v naši Operi. Naša Opera ki bo v kratkem spet odprta, pripravlja znamenito Wagnerievo opero >Taunhauser< v kateri bo pel kot gost v naslovu i vlogi znani nemški peyec Julius Poltzer. Opera prikazuje doživljale srednjeveškega trubadurja TannhSuserin. k; ie na svojih potovanjih prišel tudi v slovenske dežele in se ie na našem severovzhodu celo ohranil uani spomin v uslnem izročilu. in ' HUMOR Generalni ravnatelj »Če bi ne spali vedno v uradu, bi že zdavnaj postali Sef oddelka.« »Če pa epim. potem sanjam, da sem generalni ravnatelj.« Zaupanje »Alj imate toliko zaupanja vame, da mi posodite 200 lir,« »Zaupanje že imam, a 200 lir ne!« Smola »Ali že veš? Naš krojač je včeraj napovedal bankrot.«' »Res, takšno smolo imam lahko samo jaz!« »Kako?« »Ravno predvčerajšnjim sem mu plačal račun! Tako so mi šli lepi denarci po vodi.« Nadobudui učenec Učitelj: »No, Tinček, povej mi. koliko je trikrat štiri?« Tinček: »Dva in dvajset.« Učitelj; »Butec, kdo pa te je tako učil?« Tinček: »Moj oče!« Učitelj: »Kaj pa je tvoj oče po poklicu?« Tinček: »Plačilni natakar.« Lovska »No, in jaz sem skočil na tigra in mu z nožrm odrezal rep!« »Rep? Zakaj ne glave?« »Te ni imel več!« I*(?ovor »Kaj pravite, da direktorja nj v pisarni? Saj vendar leži na pisalni mizi njegov klobuk!« Tajnica: »Gospod direktor ima dva klobuka!« . Edini Grega Kocmur vpraša prijatelja Sim na Rogača: »Kaj pa počne tvoj sin?« . >Moj sin študira,« odgovori Rogač. »Seveda,« pravi Kocmur, »dandanes študira že vsak osel.« »5ie mogoče.« se odreče Rogač, »toda moj »in je edini v vsej vasi.« Preveč je trudil Nemški glasbenik Karel Marij« We-ber se je nekoč pri skušnji »Oberona« obrnil k nekemu pevcu: »Ras, žal mi je, da se toliko trudite...« >0h, saj ni vredno govoriti,« ga prekine polnskanj pevec. »...žal mi je,« je nadaljeval Weber, >da se toliko trudile s petjem tudi tistih not, ki jih ni v partituri.« Dvomljiv uspeh »Torej brali ste knjigo: Kako postanem energičen? Upam, z uspehom?« »Seveda — le moja žena jo je na žalost tudi prebrala!« Usmiljenje Zena: »Prihodnji teden bo poteklo 25 let, odkar sva poročena. Ob tej priliki bom zaklala petelina.« Mož; »Ah, pustj g*l Saj peteUn ai nič krivi« ivao»A*o se ie zavedel, in ko hudobnega tolovaja Bi pot na oni sveti« Se Vojkovo piščalko so pa za metni Pozor tam pod goro. V pomagajo svojemu gospodarju, hribov, vdrli so skozi steklena drobne kose tolovaja Bradaja DekMs, ki imcio usjjeh Če bi me dekle vprašalo z a svet, ha j naj počne, da si prav za gotovo pridobi »n, govo« naklonjenost, bi ji dejala: »Najprej ga pripravi do tega, da ti začne govoriti o sebi, potem ga pa poslušaj z očmi in ušesi,* Seveda, če to znaš! Ako je v tebi tisto resnično, rekla bi, notranje nujno zanimanje za druge, no potlej vedi, da z lahkoto spodrineš vsa druga dekleta, pa naj bi bila še tako »zmožna«.' Ob vsaki priliki mu pokaži, kako draga ti je njegova družba in kako ceniš vsa njegova prizadevanja za svojo zabavo. Ne mislim seveda, da bi oh vsem kar koli storila, po otročje vzkipela prav kakor majhna »žabica«, le pokazati mu moraš, kako znaš upoštevati vse, kar ti nudi, pa naj bo dragoceno ali pa še tako preprosta stvarca. Prav pri poslednjih naj bo tvoje priznanje tem večje, zakaj če ni že kar skopuh — in to je malokateri mladih moških — ničesar bolj ne obžaluje kot da ti ne more dati svoj »prav« — o tem bodi prepričana — de ne zapravlja, in če si pametna, boš mislila, da ravna tako pač zato, ker nima kaj zapravljati. Pa najsi bo po tvojem mnenju tudi zares malo preveč »zadrgnjen«, ne daj, da tvoje misli količkaj ugane. Pomenile hi nekak prezir, ki ga rahločuten mladenič zlahka ne preboli. Ne pozabi namreč, da je »on«, ki ga Imava v mislih, rahločuten; zakaj skoraj vsi mladi moški so taki, pa naj se delajo Se tako trde in zakrknjene. Ali pa hočeš vedeti, kako se »njemu« in njegovim staršem najbolj prikupiš? Zasuči vsako stvar vedno tako, da bo potrošil za svojo zabavo manj "kot pa se je bil sam namenil. Le potrudi se, ker prej ali slej bodo, to prav gotovo opazili in dobro boš zapisana! Večina deklet namreč stane fante šumo denarja; res je danes samo kino in jutri kavarna, a dostikrat je prav to povod, da se njuna polu razidejo. In še nasvet glede stvari, ki jih ima »on« rad: »Bodi naravna!« Verjemi mi, da je to laže od vsakega pretvarjanja, s čimer tako rada greši večina mladih deklet. Recimo, da si za svoja leta velika in počasnih kretenj, ne poskušaj se zato vrteti kot vrtavka; če ti je odkritosrčnost prirojena, ne zavijaj oči in ne predi kot mačica, in če ti je resnoba značaj, ne uganjaj cirkusa; utegnilo bi se ti nazadnje posrečiti — in večina moških se bo odvračala od tebe, češ, da sj »nemogoča«. Tudi svoj smeh imej v oblasti. Hihitanje mladih gosk gre resnemu mladeniču na živce, pa če bi se tudi sam hihital. Ne smej sc tudi v nepravem času in nepravim ljudem. Če hočeš dobro voziti, se vobče nikdar nikomur ne smej, oziroma ne posmehu}, lahko se ti pripeti, da se boš kdaj posmehovala vprav človeku, ki ga »on« ljubi ali spoštuje. Morda se ti zdi zabavno, da »briješ norce« iz ljudi kar za njihovimi hrbti, a to ni lepo in še manj plemenito, po drugi strani pa lahko še celo nevarno. Zakaj, če »on« sliši, da se norčuješ iz drugih, bo na tihem sumil, da se norčuješ tudi iz njega, kadar ti obrne hrbet. In nazadnje: Bodi zelo previdna v izberi oblek, ki bi ti dajale moški videz. Skoraj vsi moški imajo rajši dekleta, ki so povsem ženske in ki odklanjajo vse, kar bi jim dajalo videz možakarstva. Kako zoprna so jim takšna dekleta, boš pač lahko ra-zugiela, izvremši če se seveda sama navdušuješ za pomehkužene moške. NAS NAORADM NATECAt Kotiček n praktične gospodinje Z« vsak prispevek, objavljen r (sj rahriki, pintam« 10 lir Grah z makaroni Namočen arah kuhaj in mu "'dodaj Isvorjsv li.ri Ln papriko. Ko je že skoraj mehak, dodaj dobro oprane •roba# makarone. Med tem napravi svetlo prežganje, kateremu dodaš še sesekljanega česna in čebule, stresi med grah, po "okusu okisaj in pusti še malo "prerreti. Serviraj kot samostojno jed. V. B. Nadomestek za cikorij« Zreži korenje (najboljše je rdeče, leer je bolj sladko) na tanke lističe In g* »uši v pečnicj toliko rasa, da postane temno rjavo. Če imaš morda jebolčba olupke, primešaj še te. Ko je popolnoma suho, ga zmolit na kav-aem mlinčku ali pa ga stolči v prah. To primešaj h kavinemu nadomestku, ki ga dobiš na karte. Taka mešanica je zelo okusna in zdrava. R. P. Nega otroških zob Otrok n«J si umije zobe tik pred spanjem Čudile so boste nasvetu, da negujte ' zobe svojih malčkov že od dneva rojstva. Saj vendar prvi zobje zrasejo šele v 6. ali 8. mesecul A vendar je ta pripravljalna nega velike važnosti. Otrokova hrana igra veliko vlogo pri razvoju kosti in zob. Zato morate paziti, da dovajate detetu potrebna hranila. S šestimi meseci začnite dojenčku dajati razne žitne juhe. Z njimi dobi telo zalogo železa in apna, ki sta mlademu organizmu potrebna, da zgradi svoj kostni sistem. Nega dlesni: Po vsakem dojenju morate skrbno osnažiti dlesni s koščkom ivate, pomočene v vodo, ki ji dodaste nekaj jedilne sode. To po- | stane posebno važno, ko se pojavijo ’ prvi zobje. Nega mlečnih zob: Pogosto ne posvečamo mlečnim zobem one pozornosti, ki so jo potrebni. Prvi zobje zoblikujejo čeljust in pripravijo prostor stalnim zobem. Preglejte večkrat mlečne zobe svojih otrok in jih peljite pri najmanjši sumljivi piki k zobozdravniku. Vsak mlečni zob vpliva na razvoj zoba, ki se pod njim pripravlja. Zobozdravnik naj pregleda zobovje vsakih šest mesecev. Ce se pojavijo gnili zobje, slabo razvrščeni, je treba povprašati zobozdravnika, zakaj tako zobovje fe lahko znak motenj v otrokovem zdravju. Ravnal ni aparati: Mogoče jih bo treba uporabiti kdaj pozneje. Njih namen je popraviti deformacije čeljusti in zob. Nepravilno zrasli zobje onemogočajo pravilno žvečenje in kot posledica nastopijo čests prebavne težave. Prav tako se lahko pojavijo motnje v dihalnih organih. Dojenček ne sme sesati prsta: Otrokova čeljust je zelo raztezna. Navada, ki jo Imajo nekateri malčki, da sesajo prst, ima lahko za posledico trajno deformacijo čeljusti. Poskusite tako, da mu oblečete 1 siajčke z. do'gimi rokavi, ki se mu opletajo okoli prstkov. Veliko potrpljenja bo treba, če hočete priučiti otroke, da si bodo pravilno ščetkali zobe. Toda trud bo poplačan. Zobe si morajo umiti po vsaki jedi. To je edini način, da se prepreči nabiranje ostankov hrane med zobmi. Hrana pušča usedline in njih posledica je gnitje zob. Izbrati morate dobro, precej mehko, nekoliko izbočeno ščetko. Ščetke s trdimi ščetinami bi znale raniti dlesni. Izogibajte se zobnih krem, ki preveč belijo zobe, ker jih s časom izrabijo. Važno je, da otroke'priučite, da si ščetkajo zobe navpično. To je edina možnost, da se natanko osnažijo " tudi presledki med zobmi. Najučinkovitejša zobna krema je: čas — namreč trajanje ščetkanja. Predvsem prepovejte svojim otrokom, da bi jedli odnosno pili zelo vročo in nato zelo mrzlo hrano in obratno, da bi se posluževali svojih zob kot orodja, da bi si čistili zobe z bucikami, iglami in podobnimi kovinastimi predmeti in da bi zaspali z bonbonom v ustih. Tik pred spanjem si morajo umiti‘zobe. Mož, ki je govoril 200 jezikov Trije možje, ki so se iehko pogovarjali s komur kali na sveiu Prav gotovo sto že slišali, da imenujejo poznavalce mnogih jezikov »Mezzoiantije« po italijanskem kardinalu Giuseppu Mezzofantiju (roj. 1774. v Bologni, umrl 1849. v Neaplju), ki je znaj malone 70 jezikov, od teh 58 temeljito. Sedanjost pozna še večja jezikovna čuda. Pred petnajstimi leti, 1930., je umrl v Berlinu lega e i jaki svetnik v zunanjem ministrstvu Emil Krebs. Razumel je okrog 100 jezikov in .narečij; od teh je 00. dodobra obvladoval, 45 pa govoril kakor svoj materni jezik. Bil je sin preprostega tesarja iz Esdorfa v šleziji. Že kot 171etni gimnazijec v Schweidnitzu je govoril 12 jezikov. V berlinskem orientalskem seminarju je poslušal pravo in se v dveh letih naučil najtežjega jezika na svetu, kitajščine v vseh podrobnostih in se poleg tega »za vsak primer« učil še celo vrsto drugih vzhodnih jezikov: japonščine, perzijšfcine, afganistanšč-L-ne, sirščine, armenščine v treh narečjih, etiopščine, koptščine in še mnogoštevilnih indijskih jezikov. Dvanajst let je služil za tolmača in legacijskeg* svetnika na nemškem poslaništvu v Pekingu in se tam tudi »kar tako mimogrede« naučil še ostalih evropskih jezikov iu narečij. Po avetovM rofni j® stopil ▼ rflužbo na jezikovni oddelek v zunanjem ministrstvu. Po sodbi svojega predstojnika je zmagoval delo za 30 sodelavcev, in vendar se je poleg tega ukvarjal sam zase s študijem tujerodnih bajeslovij, književnosti in zakonodaje ter so vrh vsega naučit še ostalih jezikov; islandskega, irskega, galskega, javanskega, suaholskeea in baskovskega. — Dočakal je 62, let. V službi mu je bil naslednik dr. Tassi!o SchuBheiss. Ta je govoril celo 120 jezikov: 53 evropskih, 25 azijskih, 5 ameriških, 23 afriških, 14 kavkaško-maloazijskih. Vendar ga je še prekosi] sodobnik, pravi »Mezzofanti in pol ?, dr. Ludvvig Harald Sehiitz iz Frankfurta ob Maini, ki je šele pred kratkim umrl. V nič manj kot 200 jezikih se je lahko raz-govarjal kakor rojak z rojakom. V svojem delu: »Nastanek jezikov« se bavi z več ko 200 jeziki in narečij; izdat je tudi edino delo o kolonijalnih jezikih. Mož je le malo potoval, samo med zadnjo svetovno vojno je bil v Romuniji in Turčiji. Ko pa je bil malo poprej veliki ameriški potujoči cirkus Barnum prišel tud] v Frankfurt in je dr. Schiitza* obiskala pisana množica: Kitajcev, Japoncev, Javancev in Indijcev, afriških črncev in Indijancev z divjega zapada, so vaj ti niso mogli dovolj načuditi, da 9e je skromni mož z vsakim posebej razgovarjal v njegovi materinščini, da, celo v različnih narečjih njihovega jezikal ŽeaitvMi Irt v labiltai Manj mikavnim fiabilnkam je držara dajala doto, da bi lažje debile moža V starem Babilonu so prirejali leto za letom ženitveni semenj, da dobe može svojim hčeram. Ženitve željna dekleta so se zbrala na javnem prostoru in poleg moških, ki so iskali nevest, so prihiteli semkaj ne le vsi stanovi starodavnega mesta, marveč so pritisnile od vseh strani goste množice ljudstva; skratka, ves Babilon je bil zbran, da si ogleda zanimivo razstavo in opazuje pestre prizore. Za možitev godna dekleta so razvrstili v dve .skupini. V prvi so stele zgolj lepotice, v drugi pa mladenke, ki jim je narava bolj skopo namerila ženske mike in čare. Vse je utihnilo, ko so bile tekmovalke zbrane in je zadonel daleč razlagajoči se glasnikov klic: »Ali je kdo, ki potrebuje ženo? Tu si jo lahko po mili volji izbira.« Povsem razumljivo so dekleta iz prve vrat e kar brž razgrabiti; kdor je ponudil najvišjo ceno, je pri priči dobil nevesto. V drugi skupini pa je kupčija čedalje bolj popuščala, ponudbe so daleč prekašale povpraševanje in cene so Trije začarani bratje PO ČEŠKf PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD Žele čez čas se je zavedel, in ko je imuno odprl oči, je.ugiedrd pred seboj zopel hudobnega tolovaja Bradaja, ki je zarežal nad npm: »Pripravi se za pot na oni sveti« Se tisti trenutek je Vojku blisnila v glavo zvita misel. Zaprosil je4 tolovaja Bradaja, naj mu dovoli, da si zapiska pred smrtjo na piščal še enkrat svojo najljubšo pesem. Tolovaj mu je dovolil, in mehki zvoki piščali so napolnili votlino. padale vse globlje. Velik del deklet, ogoljufanih za lepoto in mikavnost bi bili ponujali zaman, če ne bi bila posegla vmes previdna naklonjenost gosposke. Nesrečnicam so odšteli primemo doto iz denarja, ki so ga bili sinovi bogatega Babilona tako zapravljivo trošili za svoje lopatice,, m zdaj se je marsikateri moški, čigar žep je bil prazen, vendarle odločil, da sklone kupčijo. Tako se je vse srečno izteklo, ženitveni trg, znamenita občestvena prireditev starega Babilona se je navsezadnje zaključila r veliko zadovoljstvo vseh. V NEKAJ VRSTAH Knjigovez K. SlaviČek iz Olomuca na Moravskem je že pred leti začel zbirati gumbe, sponke in značke. V tej zbirki so zastopan; gumbi od najstarejših časov z vsoh kancev sveta, ki nudijo pregled o razvoju gumbov, prav teko pa tudi povedo, iz kakšnega blaga »o izdelani. Našim otrokom se to utegne zdeti prav imenitno, saj so 9e otroci vseh časov ukvarjali s zbiranjem gumbov, celo z oblek so jih rezali, če so jim ugajali in če nikogar ni bilo zraven. * * V Ameriki so tablice, na katerih je natisnjena številka avtomobila, začeli v zadnjem času izdelovati iz sojevega zrnja. Stisnejo ga jxxl velikim pritiskom v .tablice, ker tako skušajo prihraniti kovino, ki jo potrebujejo zg vojno industrijo. Toda ta izum ima svoje hibe. >t)aily Telegraph« poroča iz države Illinois, da so te tablice v velikih časteh pri tamkajšnjih pseh. Psi, navajeni posebnih kolačev, so v teh tablicah našli nadomestek za priljubljeno jed in planejo po tablicah takoj, ko lastnik avtomobila za minuto ali dve zapusti svoje vozilo. Tako se včasih zgodi, da ta ali oni avtomobil vozi brez tablice, ne da bi avtomobilist vedel, kdaj in kje jo je »zapravil«. # Izreden naraven pojav so zabeležili na Drewiškem jezeru v nemški pokrajini Meeklenburg. Vodna gladina tega jezera se je od leta 1926 do lete 1936 dvignila za 1.20 m, tako da gozdovi odn^ajo v širini 60 do, 70 metrov. Med dveina vasema nastajata dve novi majhni jezeri. Znanstveniki si toga pri rodnega pojava še ne znajo pojasniti. ^ Kakor poročajo iz Las Piadraaa, je v Urugvaju pred kratkim umrla uaj-sterejša Urugvajka, stara 121 let. Nikoli v svojem življenju te žena ni bila bolna in še na sam dan svoje smrti je šivala — brez očal. Rodila je štiri sinove, ti s0 pa tudi imeli srečo pri otrocih, tako da se je okoli krste najstarejše Urugvajke zbralo kar 80 potomcev. ^ Iz O Sl oj a poročajo, da je izgotovljen regulacijski nač.rt nove norveške prestolnice. Po temu načrtu, ki naj bi se izvedel v 16 letih, bodo podrli vzhodno in zahodno železniško postajo, namesto njiju pa zgradili popolnoma novo, osrednjo železniško postajo. Prav tako je nameravana nova široka glavna ulica in več modernih novih avtomobilskih cest skozi mesto. POMEN BESED Vodoravno: 1. Če sovražnika ne uniči do kraja, njega uspeh ni popoln. Hebrejski ,sin‘. — 2. Poroštvo kupčije. Mesna jed. — 3. Povratni zaimek. Južen sad. — 4. Pesek je njegov element. Slovenski spolnik. — 5. Obljuden kraj. Predlog. —- 6. Nota. Ni blagoglasju v prid. — 7. Kraj na Primorskem. Medmet. — 8. Nobeno politično gibanje nima trajnega uspeha brez nje. švicarski kanton. — 9. Nanj dobiš gotovino. Vitezovo orožje. Navpično: 1. Oblika osebnega zaimka. Turistov tovariš. — 2. Prizorišče športnih in cirkuških predstav. Cezarju so bile neke usodne. — 3. Veznik. Prazen prostor na posejani njivi. — 4. Medmet. Prislov. — 5. Velika evropska reka. Kdor ga ima, velja za šarman tnega. — 6. Del parnega stroja. Predlog. — 7. Na njih lupine ni dobro stopiti. Pomaga prenašati skrbi. — 8. Dolgo razdobje. Izumrl narod. — 9. Vrtnarski pojem. Mlečni izdelek. Reittev križanke ilev. 3 Vodoravno: 1. kopa; smet. — 2. oto (otorinolaringolog: specialist za usešne, nosne in vratne bolezni); slina. —• 3. salon; sak. — 4. tvor; mi. — 5. avenija. — 6. 11; note. —-7. noč; tanin. — 8. obara; ako. — 9. vera; Kras. Navpično: 1. kost; snov. — 2. otava; obe. — 3. polovičar. — 4. orel; Ra. — 5. sn; ta. — 6. sl. (= sličen) ; mina. — 7. misijonar. — 8 ena; Atika. — 9. takt; Enos. Iz Nemčije poroča|o o prav zanimivi novosti: o potujočih zobnih kli--nilmh za konje. Zivinozdiavnik; teh klinik so doslej že pregledali zobovje -50.000 konj in pri tetn ugotovili, da ima 93.7 °/» konj preostre zobne robove, 75.8 */o pa rane in brazgotine v ustnih votlinah. Zanimivo je. da so nemški kmetje in gospodarji to novost sprejeli z velikim razumevanjem, da pa tudi uspeh ni izostal. Konji so se prav kmalu potem, ko so jim živino-zdravnikl pregledali in jim popravili zobovje, začeli spet z veseljem jesti in so »i opomogli. Kolo, moSko ali Jensko, v dobrem stanju kupim. Ponudbo na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod Šifro »Dobro ohranjeno«. Pat na žaganje kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod Šifro »2aganje«. »Rasolet«, brivski električni aparat kupim. Ponudbo na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod Slfro »Rasolet«. HckaJ kasonov prvovrstnega gne|a zamenjam za koSnjo detelje ali fine vrtne ali livadske trave. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod Slfro »Za Bežigradom«. »Kmetovalca« letnika 1919 do 1940 kupim. Ponudbe na oglasni oddolek »Družinskega tednika« pod Slfro »Vezano ali broširano«. Begunska družina Išče nujno na posodo pri dobrih ljudoh, tudi proti znosni mesečni odškodnini primerno posteljco za poldrag« leto starega otroka. Odziv na prošnjo prosimo na uredulitvo »Družinskega tednika«. drobne zaslišali iudi silni Trgaj, močni Lomi in po-V trenutku so jo ucvrli proti pusli gori, da Kakor vihra so dirjali preko poljan in vrata v votlino ter neutegoma raztrgali na in potuhnjenega starca. (Dalje prihodnjicJ KRZNENE PLAŠČE bele kožuščke, lisičje, dihurjeve, kume boa, dobro ohranjene ter kože domačih in divjih živali kupuje Rot, krznarstvo, Mestni trg 5 Kdo ugane? Poševna streh« Noki kmet jo hotel poševno »treho svojega kozolca n« novo pokriti » pokatranjeno strešno lepenko. D« bi izračunal, koliko m* materiala bo ** to potreboval, je enostavno izmeril dolžino ln širino kozolca, upoštevaje tudi to, da streha moli še nekaj čez rob. Naročilo, ki je slonelo na tem računu ni ustrezalo. Toda to je oj>azil kmet šele potem, ko ie začel streho pokrivati. • Ali jo naročil preveč al« premalo lepenke, in zakaj? Odgovor: •aijuadai ojiuuojd fa.ioj jiq'at tjcoJRN '»»aiu »isq !<1 »J ‘ouioš i|Bunj«Jzr ,oii[iACdd op:p as !q auijij ui aur/[op ej zj -cojozon ouunj u; ouizjop zi i»unan.itj of of doipm ‘ouujJAod ofjaA optz «im up ui mi\ajj -od bi[8jjs at up ‘[iptmiod pi ieiuy[ Herausgeher — izdajatelj: Karel Bratuš«. -» SchriftbMter — urednik: Hdgo Kern. — Kil dle Druckerel Merkur - za tiskarno Merkur! O. Milialek.