športna vzgoja 15 Physical characteristics and motor abilities of pupils of top-ranked basketball primary schools in a competition of older pupils Abstract Basketball performance is influenced by many factors, including basketball skills and experience, situational thinking, favourable body measurements, and well-developed motor skills. Some factors can be perfected and measured in the training process to check the level of development. Various measurement tasks are used worldwide for measurement, some of which are similar to the individual tasks of the Sports Educational Chart (ŠVK). In the ŠVK test battery, two measures of physical characteristics and four motor tasks are particularly interesting for basketball. We examined the results of these tests at the four most successful bas- ketball schools and compared them to the Slovenian population and within schools between generations based on basketball success. The results show that the more successful basketball generations are taller than their peers, and their above-average results are also evident in general endurance, explosive leg strength, sprint speed, and core strength. Based on the results of the selected tasks, we can assume that favourable physical dimensions and above-average developed motor skills in combination with other factors contribute to success in basketball. Key words: basketball, Sports Educational Chart, physical characteristics, motor skills Izvleček Na uspešnost v košarki vplivajo številni dejavniki: košarkarsko znanje in izkušnje, situacijsko mišljenje, ugodne telesne značilnosti ter dobro razvite gibalne sposobnosti. Nekatere dejavnike lahko izpopolnjuje- mo med procesom vadbe in jih za preverjanje ravni razvitosti merimo. Za merjenje po svetu uporabljajo različne merske naloge, nekatere so podobne posa- meznim nalogam športnovzgojnega kartona (ŠVK). Za košarko so v merski bateriji ŠVK posebno zanimivi dve meri telesnih značilnosti in štiri gibalne naloge. Rezultate teh smo pri štirih košarkarsko najuspešnej- ših osnovnih šolah tudi preučevali ter primerjali s slovensko populacijo in v okviru šol med košarkarsko različno uspešnimi generacijami. Košarkarsko uspe- šnejše generacije so v večini višje rasti kot sovrstniki in sovrstnice, njihovi nadpovprečni rezultati pa so vi- dni tudi pri splošni vzdržljivosti, eksplozivni moči nog, šprinterski hitrosti in moči trupa. Na podlagi rezulta- tov izbranih nalog lahko predvidevamo, da ugodne telesne značilnosti in nadpovprečno razvite gibalne sposobnosti, v kombinaciji z drugimi dejavniki, pripo- morejo k uspešnemu igranju košarke. Ključne besede: košarka, športnovzgojni karton, telesne značilnosti, gibalne sposobnosti Matic Sirnik Telesne značilnosti in gibalne sposobnosti učencev košarkarsko najuspešnejših osnovnih šol v tekmovanju starejših učencev Marko Vidmar, arhiv KZS 16 „ Uvod Telesna dejavnost je pomemben del posa- meznikovega življenja vse od začetkov člo- veštva, 1 njena oblika in vloga v povezavi z načinom življenja pa sta se spreminjali. 2 Na začetku je bila telesna dejavnost nujna za preživetje, nato se je vključevala v prosto- časne aktivnosti v obliki igre, pozneje pa se je pojavljala v različnih oblikah športnih de- javnosti. Športne dejavnosti so se s časom razvijale in svojo podobo je začel dobivati moderni šport, s športnimi panogami in tekmovanji, kot jih poznamo danes. 3 Košarka Med nastajanjem modernih športov je leta 1891 iz ideje kanadsko-ameriškega učitelja telesne vzgoje Jamesa Naismitha nastala košarka. 4 Danes večstrukturna kompleksna športna panoga 5 je zaradi svoje komple- ksnosti ter socializacijske in sodelovalne komponente primerna za vse starosti in jo najdemo v učnih načrtih osnovnih in sre- dnjih šol. Med vadbo košarke posamezniki ob socialni komponenti razvijajo številne gibalne sposobnosti, med katere sodijo aerobna in anaerobna vzdržljivost, mišič- na moč, hitrost, koordinacija, gibljivost in ravnotežje. 6 Prav dobro razvite gibalne sposobnosti pa so ob obvladovanju teh- ničnih in taktičnih elementov košarke ključ do uspešnosti na košarkarskem igrišču, ki jo merimo predvsem z rezultati na tekmova- njih. V Sloveniji poznamo klubska in šolska tekmovanja različnih starostnih kategorij. Krovna športna organizacija na področju košarke v Sloveniji, ki organizira večino tovrstnih tekmovanj, je Košarkarska zveza Slovenije (KZS). Prireja organizirana klubska tekmovanja za fante in dekleta od deve- tega leta vse do članov in članic. Ob tem KZS v sodelovanju z Zavodom za šport RS Planica skrbi tudi za osnovnošolska in srednješolska košarkarska tekmovanja. 7 Srednješolska košarkarska tekmovanja po- tekajo združeno, ekipo posamezne srednje šole pa zastopajo dijaki ali dijakinje vseh letnikov. V osnovnih šolah je tekmovanje razdeljeno v tri starostne kategorije, in sicer U14 (učenci in učenke od 12. do 14. leta sta- rosti), U12 (učenci in učenke od 10. do 12. leta starosti) in U10 (nastop mešanih ekip do 10. leta starosti). Začetki tekmovanja se- gajo v leto 1966, ko se je najstarejše organi- zirano ekipno šolsko tekmovanje v Sloveniji imenovalo Pionirski festival, v njem pa so nastopale šolske ekipe, nato selekcije tek- movalnih skupnosti in pozneje občinskih reprezentanc. Od leta 1995 v tovrstnem tekmovanju nastopajo le ekipe osnovnih šol, tekmovanje pa se je leta 2013 preime- novalo v Košarkarski Superšolar in ga kot takega poznamo še danes. Telesne značilnosti in gibalne sposobnosti otrok ter načini merjenja v športu Uspešnost v košarki je odvisna od številnih dejavnikov, zaradi velikega števila telesnih stikov med igralci pa je vse pomembnejša dobra razvitost gibalnih sposobnosti. 5 Ob dejstvu, da je košarkarsko znanje relativ- no neodvisno od starosti posameznikov, je lahko prav nadpovprečna razvitost gi- balnih sposobnosti in telesnih značilnosti pomembna prednost pred nasprotnikom. 8 Merjenje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti je pomembno, saj lahko na podlagi rezultatov sklepamo tudi, kako te vplivajo na rezultate posamezne ekipe. Gibalne sposobnosti lahko merimo z različ- nimi metodami; v praksi se pogosto upora- bljata dve obliki merjenja, to sta laborato- rijsko merjenje in terenske gibalne naloge. Kljub natančnejšim rezultatom laboratorij- skih meritev so terenske gibalne naloge, za izvedbo katerih je predvsem potrebna tista gibalna sposobnost, ki se jo želi z izbrano gibalno nalogo oceniti, 9 uporabna in še vedno zanesljiva metoda merjenja večjih skupin v košarki. 10 V praksi so najpogostejše mere telesnih značilnosti košarkarjev telesna višina, tele- sna teža in razpon rok. Aerobne in anae- robne sposobnosti ter hitrost se običajno preverjajo z različnimi tekaškimi nalogami, odrivna moč predvsem s skoki z mesta in po krajšem zaletu, agilnost pa kot različne naloge odzivanja na vidne in slušne signale ter spremembe smeri. 11–14 Tako kot v posameznih športnih panogah poznamo sisteme za merjenje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti tudi v šolskem sistemu. V Sloveniji se za merjenje telesnih značilnosti in gibalnih sposob- nosti otrok v osnovnih in srednjih šolah že vse od šolskega leta 1981/82 uporablja sistem, imenovan Športnovzgojni karton (ŠVK). 15 ŠVK je merska baterija, sestavljena iz treh meritev telesnih značilnosti in osmih gibalnih nalog za merjenje gibalnih spo- sobnosti. Ob rezultatih izmerjenih nalog je dodana vrednost tudi izračun indeksa gibalne učinkovitosti (IGU), ki je kazalnik splošne učinkovitosti gibanja, izračunan iz povprečja standardiziranih vrednosti vseh osmih gibalnih merskih nalog. 16,17 Košarka in športnovzgojni karton Pomembnost dobro razvitih gibalnih spo- sobnosti in za košarko ugodnih telesnih značilnosti se kaže tudi v razširjenosti in pogostosti uporabe omenjenih testov po vsem svetu, v različnih starostnih ka- tegorijah. 18–20 Pri nas jih lahko na primer v osnovnih šolah preverjamo z rezultati ŠVK, saj posamezne naloge merijo sposobnosti in značilnosti, ki so pomembne v košarki. Pri antropometričnih značilnostih sta po- membni telesna višina ter v odvisnosti od nje telesna masa, ki ju lahko v medseboj- nem odnosu izrazimo kot indeks telesne mase (ITM). Pomembna gibalna naloga je tek na 600 metrov. Ponudi namreč podat- ke o aerobni vzdržljivosti posameznika, ki je pomembna za sodelovanje v 40 minut trajajoči tekmi. Za potrebe številnih hitrih sprememb gibanja in kratkih šprintov sta pomembna skok v daljino z mesta in tek na 60 metrov, ki merita eksplozivno moč nog (sposobnost proizvajanja maksimal- ne sile) in šprintersko hitrost (hiter prenos impulzov živčnega sistema in njegovega utrujanja). Da pa bi bilo gibanje na igrišču uspešno izvedeno, mora imeti košarkar za- dostno moč mišičja trupa, ki jo preverjamo z dviganjem trupa. K posameznim rezulta- tom nalog lahko dodamo še vrednost IGU, ki prikaže informacije o splošni učinkovito- sti gibanja. 5,17, 21 Cilji Osnovni cilj je bil preveriti, ali slovenski otroci (7. in 8. oz. 8. in 9. razred) najuspe- šnejših osnovnih šol v košarki med letoma 1995 in 2019 dosegajo nadpovprečne re- zultate v izbranih nalogah ŠVK. Z rezultati statističnih testov smo preverili, ali lahko na podlagi povprečnih vrednosti sklepamo na uspešnost v tekmovanju Superšolar oz. Pio- nirski festival. V analizi smo preverili tudi, ali okolje, iz katerega prihajajo otroci, dosega nadpovprečne rezultate pri nalogah ŠVK in kako uspešni so okoliški košarkarski klubi v klubskih tekmovanjih za izbrane starostne kategorije. „ Metode Preizkušanci Vzorec preizkušancev je bil neverjetnostni, določen po načinu ekspertne izbire. Šole smo izbrali glede na uspešnost nastopanja v osnovnošolskem košarkarskem tekmova- nju Pionirski festival oz. Superšolar med le- športna vzgoja 17 toma 1995 (začetek nastopanja ekip osnov- nih šol) in 2019 (zadnje leto pred epidemijo COVID-19). Obdobje med letoma 1995 in 2019 smo dodatno razdelili na dve obdobji: prvo od leta 1995 do 2010 in drugo od 201 1 do 2019. V vsakem obdobju smo glede na število uvrstitev na zaključni turnir tek- movanja izbrali najuspešnejšo ekipo med učenci in najuspešnejšo med učenkami. Skupno smo za statistično primerjavo upo- rabili štiri slovenske osnovne šole. V prvem obdobju je bila v kategoriji učenk izbrana šola OŠ Žiri, ki se je osemkrat uvrstila na zaključni turnir, v kategoriji učencev pa OŠ Grm, ki se je zaključnega turnirja udeležila sedemkrat. V drugem obdobju je bila pri učenkah zaradi petih uvrstitev na zaključ- ni turnir izbrana OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice, pri učencih pa s štirimi uvrstitvami OŠ Vrhovci. Obdelava podatkov Podatke smo statistično obdelali s progra- mom IBM SPSS Statistics 27 (SPSS Inc., Chi- cago, ZDA) in Microsoft Excel (verzija 16, Microsoft Corporation, Redmond, ZDA). V analizo so bili vključeni učenci in učenke 7. in 8. razredov osemletnih osnovnih šol ozi- roma 8. in 9. razredov devetletnih osnovnih šol, ki so bili tudi vrstniki posameznikov, ki so predstavljali šole v košarkarskem tekmo- vanju. V analizi smo uporabili dve meri tele- snih značilnosti: telesno višino in ITM. Prav tako smo naredili statistične analize za IGU in štiri naloge gibalnih sposobnosti: tek na 400 m, tek na 60 m, skok v daljino z mesta in dviganje trupa. Pri primerjavi uspešnosti posamezne šole s populacijo smo izraču- nali povprečne centilne vrednosti posame- znih šol. Za primerjavo najuspešnejših šol med seboj smo uporabili t-test za neodvi- sne vzorce. Pred testiranjem smo preverili predpostavke o normalnosti porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom. Ker porazdeli- tev ni bila normalna, smo uporabili Mann- -Whitneyjev test. Prav tako smo naredili Kruskal-Wallisov test za primerjavo znotraj posamezne šole, in sicer med uspešnimi leti (uvrstitev na zaključni turnir) in leti, ko se ekipe šol niso uvrstile na zaključni turnir v košarki. Vse podatke smo obdelali pri sto- pnji tveganja 5 %. „ Rezultati in razlaga Telesne značilnosti in gibalne sposobnosti učencev košarkar- sko najuspešnejših šol Slika 1 prikazuje, da so bile generacije učencev oz. učenk izbranih šol v letih, ko so bile šole uvrščene na zaključni košar- karski turnir, povprečno oz. nadpovprečno visoke. Po višini so najmanj izstopale učen- ke OŠ Žiri, ki so v povprečju dosegale 51. centil, najbolj pa fantje OŠ Vrhovci, ki so bili v povprečju 9,4 centila nad povpre- čjem svojih vrstnikov. Podpovprečen ITM so imeli učenci OŠ Vrhovci in učenke OŠ Žiri, povprečen OŠ Grm, najbolj pa so iz- stopale učenke OŠ Ob Dravinji, ki so imele v povprečju 6,8 centila višji ITM od svojih vrstnic. ITM kot mero ne moremo gledati samostojno, ampak jo moramo tolmačiti v odnosu s telesno višino. Slika 2 prikazuje povprečne centilne vre- dnosti učencev in učenk izbranih šol v letih, ko so bile te uvrščene na zaključni košarkar- ski turnir. V povprečju so učenci in učenke vseh šol dosegali nadpovprečne rezultate pri teku na 600 metrov in 60 metrov ter dvi- ganju trupa. Prav tako so nadpovprečne re- zultate dosegale vse šole pri skoku v daljino z mesta in IGU, z izjemo OŠ Ob Dravinji. Na splošno so izstopale učenke OŠ Žiri, ki so bile pri vseh nalogah visoko nadpovprečno uspešne. Slika 3 prikazuje povprečne centilne vre- dnosti celotnih generacij učencev in učenk izbranih šol, ne glede na spol ekipe, ki se je uvrstila na zaključni turnir. Pri vseh testih, razen skoku v daljino z mesta in IGU, učenci in učenke izbranih šol v povprečju prese- gajo slovensko povprečje in s tem kot ge- neracije dosegajo nadpovprečne rezultate. Pozitivno najbolj izstopata OŠ Žiri pri teku na 60 m, skoku v daljino z mesta, dviganju trupa in na splošno v gibalni učinkovitosti ter OŠ Vrhovci, ki je dosegala močno nad- povprečne rezultate v teku na 600 m. Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti v okviru posamezne šole Slika 4 prikazuje, da so bile vse generacije učenk oziroma učencev, z izjemo fantov OŠ Grm, v letih, ko so se uvrstile na zaključni turnir v košarki, statistično značilno višje kot generacije, ki se niso uvrstile na zaključni turnir. V primerjavi izbranih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti v okviru posamezne Slika 1. Povprečne centilne vrednosti telesne višine in povprečni indeksi telesne mase učencev ozi- roma učenk vključenih šol 57,2 59,4 50,0 53,5 50,6 47,1 46,1 56,8 0 10 20 30 40 50 60 70 OŠ Grm (n = 616) OŠ Vrhovci (n = 185) OŠ Žiri (n = 591) OŠ Ob Dravinji (n = 191) Telesne zna čilnos � TV ITM - Slika 2. Povprečne centilne vrednosti izbranih nalog gibalnih sposobnosti učencev oziroma učenk vključenih šol 58,0 53,4 57,4 62,7 56,2 75,6 54,9 64,0 50,5 57,9 67,1 65,4 73,8 75,2 76,7 58,4 50,8 42,1 55,1 41,8 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 T600 T60 SDM DT IGU Gibalne sposobnos � OŠ Grm (n = 595) OŠ Vrhovci (n = 179) OŠ Žiri (n = 589) OŠ Ob Dravinji (n = 176) 18 šole med košarkarsko bolj in manj uspe- šnimi generacijami so se pri fantih OŠ Grm statistično pomembne razlike pokazale samo pri telesni višini. Fantje uspešnejših generacij (M = 169,5, SD = 9,2) so bili v pov- prečju nižji (t(1) = 13,5, p = 0,00) kot fantje košarkarsko manj uspešnih generacij (M = 170,5, SD = 8,9). Pri preostalih treh šolah so se statistično značilne razlike pokazale tudi pri nekaterih drugih nalogah. Uspešnejše generacije fantov OŠ Vrhovci (M = 124,8, SD = 16,9) so bile pri teku na 600 m statistič- no značilno hitrejše (t(1) = 6,4, p = 0,01) kot manj uspešne generacije (M = 129,2, SD = 20,7). Podobno kažejo tudi rezultati uspe- šnejših deklet OŠ Žiri (M = 152,7, SD = 19,6) (t(1) = 10,9, p = 0,00) in OŠ Ob Dravinji (M = 158,7, SD = 22,5) (t(1) = 12,1, p = 0,00), ki so bile hitrejše kot košarkarsko manj uspešne učenke (M = 155,8, SD = 19,9) in M = 165,7, SD = 21,8) teh dveh šol. Prav tako so bile uspešnejše generacije učenk OŠ Žiri (M = 9,8, SD = 7,1) in OŠ Ob Dravinji (M = 10,3, SD = 8,9) hitrejše (t(1) = 6,1, p = 0,01 in t(1) = 23,3, p = 0,00) od košarkarsko manj uspe- šnih generacij OŠ Žiri (M = 10,0, SD = 8,3) in OŠ Ob Dravinji (M = 10,6, SD = 8,8) v teku na 60 m. Ob tem so uspešnejše generacije učencev OŠ Vrhovci (M = 210,4, SD = 26,7) in učenke OŠ Žiri (M = 192,5, SD = 18,4) do- segale tudi boljše rezultate (t(1) = 8,4, p = 0,00) in t(1) = 135,8, p = 0,00) pri skoku v da- ljino z mesta kot manj uspešne generacije učencev (M = 205,2, SD = 25,9) in učenk (M = 180,9, SD = 18,6) teh dveh šol. Statistično pomembni rezultati pa so se predvsem pri učenkah pokazali pri moči trupa. Tu so tako uspešnejše generacije OŠ Žiri (M = 52,2, SD = 8,0) kot tudi OŠ Ob Dravinji (M = 45,5, SD = 1 1,3) dosegale boljše rezultate (t(1) = 16,6, p = 0,00) in t(1) = 9,0, p = 0,00) kot košarkar- sko manj uspešne generacije učenk prve (M = 50,3, SD = 9,2) oziroma druge šole (M = 42,9, SD = 10,1). Telesne značilnosti V primerjavi telesnih značilnosti sta tako analiza po spolu (glede na spol uspešne ekipe) in analiza celotnih generacij poka- zali, da so učenci in učenke najuspešnejših šol, z izjemo OŠ Žiri, nadpovprečno visoki. Nadpovprečna telesna višina je v košarki zelo pomembna, saj pripomore k uspešno- sti na igrišču zaradi značilnosti košarkarske igre, kot so skoki, blokade in meti, ter je eden od razlogov za pogostejšo vključitev posameznikov v športne ekipe. 22 Pri OŠ Žiri pa lahko zaradi povprečne oz. podpov- prečne telesne višine predpostavljamo, da so učenke svoj morebiten primanjkljaj v telesni višini na igrišču nadomeščale z nadpovprečno razvitimi gibalnimi sposob- nostmi. 23 Pri analizi vrednosti ITM so učenci in učen- ke dosegali povprečne oz. podpovprečne vrednosti, razmerje med telesno višino in telesno maso pa je bilo ugodno. V pri- merjavi najuspešnejših šol med fanti in najuspešnejših šol med dekleti smo ugo- tovili, da imata šoli, ki v večini izbranih na- log gibalnih sposobnosti dosegata boljše rezultate, tudi nižji ITM. To kaže na dobre možnosti za uspešnost, saj visoki in lahki otroci dosegajo boljše rezultate v posa- meznih nalogah gibalnih sposobnosti, kot so vertikalni in horizontalni skoki ter spre- membe smeri, ki se pojavljajo v košarkarski igri. 8,24 Prav tako ima masa telesa, v kateri ne sme biti odvečnega maščobnega tkiva, velik pomen v košarkarski igri, kjer je veliko medsebojnih kontaktov igralcev in boja za prostor na tleh in v zraku. V takšnih situaci- jah so običajno uspešnejši igralci, ki svoje telo ali dele telesa lažje in uspešneje premi- kajo v prostoru. 23 Gibalne sposobnosti Za uspešno igranje košarke je treba imeti ob dobrem obvladovanju košarkarske teh- nike in taktike tudi dobro razvite gibalne sposobnosti. 5,25 Z uspešnostjo v košarki smo povezali nekaj gibalnih sposobnosti, ki jih merijo naloge ŠVK. Razen učenk OŠ Ob Dravinji so imeli učenke OŠ Žiri in učen- ci izbranih dveh šol v povprečju nadpov- prečno visoke vrednosti IGU. Iz tega lahko sklepamo, da so imeli učenci teh šol že v osnovi dobro podlago za udejstvovanje v različnih športnih panogah, posebno tistih, ki zahtevajo splošno učinkovitost gibanja. Prav tako je primerjava košarkarsko uspe- šnejših generacij s košarkarsko manj uspe- šnimi v okviru posamezne šole pokazala, da so imele uspešnejše generacije v pov- prečju enak ali višji IGU kot manj uspešne. V podrobnejši analizi razvitosti posame- znih gibalnih sposobnosti smo preučevali rezultate nalog teka na 60 metrov in 600 metrov, skoka v daljino in dviganja trupa, kjer so učenci in učenke vseh izbranih šol v večini dosegali nadpovprečne rezulta- te. Ena najpomembnejših gibalnih spo- sobnosti in osnova za igranje košarke je Slika 3. Povprečne centilne vrednosti izbranih nalog gibalnih sposobnosti vseh učencev in učenk izbranih generacij šol, vključenih v analizo 60,3 57,2 58,9 65,8 59,2 76,5 57,1 64,1 49,7 59,8 62,1 64,6 71,9 71,1 76,4 56,8 52 41,3 52,8 42,6 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 T600 T60 SDM DT IGU Telesne zna čilnos � in gibalne sposobnos � izbranih generacij OŠ Grm (n = 1122) OŠ Vrhovci (n = 312) OŠ Žiri (n = 1169) OŠ Ob Dravinji (n = 398) Slika 4. Primerjava telesne višine v okviru šol med leti, ko so se te uvrstile na zaključni turnir, in leti, ko se niso 169,5 171,4 163,1 164 170,5 168,5 162,1 162,2 156 158 160 162 164 166 168 170 172 174 OŠ Grm OŠ Vrhovci OŠ Žiri OŠ Ob Dravinji Telesna višina Uvrš čeni Neuvrš čeni športna vzgoja 19 vzdržljivost. Ta igralcu omogoča, da dalj časa prenese obremenitve s sorazmerno visoko intenzivnostjo in mu pomaga pri hitrejši obnovi zmogljivosti organizma. 6 Bishop in Wright 26 menita, da se košarkarji 55 % tekme gibljejo v aerobnem naporu, za kar je potrebna dobro razvita aerobna vzdržljivost. Podobno menijo tudi Dežman in sodelavci, 5 ki razmerje med nizkim, sre- dnjim in visoko intenzivnim naporom med tekmo opisujejo kot 5 : 4 : 1. Ob tem je tudi analiza posameznih šol pokazala, da so bile košarkarsko uspešnejše generacije v večini bolj vzdržljive kot tiste generacije, ki se niso uvrščale na zaključni košarkarski turnir. Ob dobro razviti aerobni vzdržljivosti mora biti košarkar tudi hiter. Hitrost dobro meri- mo s tekom na 60 m, pri katerem so učenci in učenke prav tako dosegali nadpovpreč- ne rezultate. Tudi tu so, posebej učenke ko- šarkarsko uspešnejših generacij, izstopale in dosegale statistično boljše rezultate kot generacije učenk, ki so bile košarkarsko manj uspešne. Nadpovprečni rezultati ka- žejo tako na zmožnost razvoja maksimalne hitrosti kot tudi na sposobnost učinkovite- ga štarta in dobrega štartnega pospeška. 17 Še posebej kratki šprinti ter hitri odzivi na igralno situacijo prinašajo prednost pred nasprotnikom tako v napadu kot v obram- bi. 27 Dobri rezultati v šprinterskem teku po- zitivno vplivajo na uspešnost igranja košar- ke, posebej sodobne, pri kateri so počasni igralci težko uspešni. 5 S hitro močjo je povezana tudi odrivna moč. Kleeberger 28 ugotavlja, da sta skok v daljino z mesta in hitrost v šprintu na kratki in malo daljši razdalji močno povezana, ne glede na spol. Podobno vidimo tudi pri re- zultatih izbranih šol, kjer otroci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v teku na 60 m, večinoma tudi nadpovprečno dobro ska- čejo v daljino. Dobra razvitost teh dveh vrst moči je nepogrešljiv del košarkarske igre in lahko pomembno pripomore k uspe- šnemu igranju, saj je v igri poleg že ome- njenih kratkih šprintov tudi veliko skokov. 29 Prav tako je skok v daljino z mesta močno povezan z mišično močjo nog in je dober pokazatelj splošnega indeksa mišične moči pri mladostnikih. 30 Da bi lahko košarkar uspešno izvajal vsa gi- banja na igrišču, mora imeti dobro moč in nadzor nad trupom. Moč trupa lahko me- rimo z različnimi testi, eden od teh je tudi dviganje trupa, pri katerem so v povprečju vse šole dosegale povprečne oz. nadpov- prečne rezultate. Podobno kot pri vzdržlji- vosti so tudi tukaj vse šole z izjemo ene v primerjavi uspešnejših in košarkarsko manj uspešnih generacij dosegale statistično boljše rezultate v letih uvrstitve na zaključ- ni turnir. Zmožnost nadzora nad trupom omogoča posamezniku razvoj in prenos moči v distalne dele telesa znotraj kinetič- ne verige, kar pa je pomembno za uspešno igranje košarke. 31–33 Prav tako je dobra sta- bilizacija trupa povezana s preprečevanjem poškodb in to je verjetno pomembno tudi pri otrocih, saj jim zdravo telo omogoča udejstvovanje in vztrajanje v športu. 34 Zaradi narave košarkarske igre dobro raz- vite gibalne sposobnosti zagotovo pripo- morejo k uspešnemu igranju košarke. Za- radi dobre razvitosti gibalnih sposobnosti pa lahko otroci kompenzirajo pomanjkanje znanja na drugih področjih, kot so košar- karska tehnika in taktika ter nižja telesna višina. Morda je ta kompenzacija še izra- zitejša pri mlajših, saj so razlike v biološki razvitosti lahko precejšnje, to pa privede do večjih razlik v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih. Drugi dejavniki Razlogov za v večini nadpovprečno dobro razvite gibalne sposobnosti izbranih šol je lahko več. Morda je eden od pomembnih razlogov tudi delo športnih pedagogov. To bi lahko sklepali na podlagi povprečij rezultatov ŠVK celotnih generacij izbranih šol, ki so prav tako kot po spolu v večini zelo dobri. Prav tako so morda na izbranih šolah ponujali večji izbor športnih dejavno- sti, v katere bi se lahko otroci vključili izven časa pouka. Ob vseh pozitivnih lastnostih dobro razvi- tih gibalnih sposobnosti, ki so lahko posle- dica različnih razlogov, lahko tudi iz mer- skih nalog, ki jih preverjajo, delno sklepamo na uspešnost v košarki. Na uspešnost na- mreč vplivajo tudi nemerljivi dejavniki, kot sta situacijsko mišljenje in talent. 23 Morda najpomembnejši dejavnik, ki presega vse do zdaj omenjene, bi lahko bilo košarkar- sko znanje, pridobljeno na košarkarskih tre- ningih in tekmah. 35 Po pregledu uspešnosti okoliških košarkarskih klubov v letih, ko so šolske ekipe dosegale dobre rezultate, smo ugotovili, da so bili ti običajno uvrščeni med najboljših osem ekip v državi. Vzpore- dno z uspehi učencev OŠ Grm je bil uspe- šen KK Krka Novo mesto, ob učenkah OŠ Žiri je uspehe dosegal KK Škofja Loka, ob uspehih učencev OŠ Vrhovci je bilo uspe- šnih več ljubljanskih košarkarskih klubov in ob uvrstitvah učenk OŠ Ob Dravinji na za- ključni turnir je izstopal KK Slovenske Konji- ce. Kljub temu, da ne vemo, koliko učencev oziroma učenk iz šolskih ekip je bilo tudi del omenjenih košarkarskih klubov, lahko sklepamo na povezavo med tema dvema dejavnikoma. Še posebej bi lahko vpliv ko- šarkarskega kluba iskali v Slovenskih Konji- cah, saj so imele tam učenke v povprečju najslabše rezultate pri nalogah ŠVK med izbranimi šolami, hkrati pa so bile zelo uspešne v osnovnošolski in klubski košarki. Čeprav je bilo povprečje izbranih generacij OŠ Ob Dravinji slabše, so bile morda v ekipi posameznice, ki so vodile igro in tudi do- segale boljše rezultate pri ŠVK, ampak tega ne moremo preveriti. „ Zaključek V članku smo želeli preučiti, ali imajo ko- šarkarsko najuspešnejše osnovne šole tudi nadpovprečno dobre rezultate pri testih ŠVK. Ugotovili smo, da so nadpovprečni re- zultati v večini vidni pri splošni vzdržljivosti, eksplozivni moči nog in šprinterski hitro- sti ter moči trupa. Prav tako so bili izbrani učenci in učenke z izjemo ene šole nad- povprečno visoki. Vse to so pomembne gibalne sposobnosti in telesna značilnost, ki lahko pripomorejo k uspešnemu igranju košarke. To potrjuje tudi analiza posame- znih šol, saj so bili rezultati v teh merskih nalogah statistično značilno boljši v letih, ko so bile šole uspešne tudi v košarki. Da bi bili posamezniki uspešni v košarki, mo- rajo imeti ob tem zaradi kompleksnosti košarkarske igre tudi zadostno košarkarsko znanje, sposobnost situacijskega razmi- šljanja in košarkarske izkušnje. Izkušnje in košarkarsko znanje lahko otroci pridobijo s treningom v košarkarskih klubih. To se je kot možen dejavnik vpliva na uspešnost iz- kazalo tudi v našem primeru, saj so okoliški košarkarski klubi vzporedno z osnovnimi šolami dosegali uspehe na klubskih tek- movanjih. Zaključimo lahko, da je mogoče tudi iz re- zultatov izbranih nalog ŠVK do neke mere sklepati na uspešnost v košarki oziroma da nadpovprečno razvite gibalne sposobnosti omogočajo uspešnejše usvajanje košarkar- skega znanja. Prav izbrane merske naloge so posebej primerne za preverjanje tele- snih značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki morajo biti kar se da dobro razvite pri ko- šarkarjih. Rezultati ŠVK izbranih šol pa kaže- jo tudi, da imajo učenci izbranih generacij v povprečju večinoma dobre predispozicije za ukvarjanje z različnimi športi, ne samo s košarko. 20 „ Literatura 1. Radan, Ž. Pregled historije tjelesnog vježbanja i sporta. Školska knjiga, https://books.google. si/books?id=SclRNQAACAAJ (1981). 2. Ulaga, D. Telesna vzgoja, šport, rekreacija. Mladinska knjiga, https://books.google.si/ books?id=9Z0TnQEACAAJ (1976). 3. Šugman, R. Zgodovina svetovnega in sloven- skega športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, 1997. 4. Coy, J. Hoop genius: how a desperate teacher and a rowdy gym class invented basketball. Ca- rolrhoda Books, 2013. 5. Dežman, B., Erčulj, F., Lasan, M. et al. Kondi- cijska priprava v košarki. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, https://books.google.si/ books?id=1C06AAAACAAJ (2005). 6. Vujin, S., Erčulj, F., Remic, P . et al. Sodobni kon- cepti v kondicijski pripravi mladih košarkarjev. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2016. 7. Košarkarska zveza Slovenije, https://www. k zs.si/ (2021). 8. Coelho e Silva, M. J., Figueiredo, A. J., Moreira Carvalho, H. et al. Functional capacities and sport-specific skills of 14- to 15-year-old male basketball players: Size and maturity effects. Eur J Sport Sci 2008; 8: 277–285. 9. Pistotnik, B., Martinčič, B., Sila, B. et al. Osno- ve gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Fakulteta za šport, https://books.google.si/ books?id=p5g9MwEACAAJ (201 1). 10. Fiechter, H. Interrelations between physio- logical match characteristics, field tests and laboratory tests in youth elite basketball players. 11. Hoffman, J. R., Epstein, S., Einbinder, M. et al. A Comparison between the Wingate Anaerobic Power Test to Both Vertical Jump and Line Drill Tests in Basketball Players. J Strength Cond Res 2000; 14: 261–264. 12. Jakovljevic, S., Karalejic, M., Pajic, Z. et al. Spe- ed and Agility of 12- and 14-Year-Old Elite Male Basketball Players. J Strength Cond Res 2012; 26: 2453–2459. 13. Michael, K., Björn, K., Klaus, W. et al. The Influence of Linearsprint and Jump Per- formance on Change-of-Direction Perfor- mance in Male and Female State-Represen- tative Youth Basketball Players. Int J Sport Exerc Med; 7. Epub ahead of print 2021. DOI: 10.23937/2469-5718/1510186. 14. Sugiyama, T., Maeo, S., Kurihara, T. et al. Chan- ge of Direction Speed Tests in Basketball Players: A Brief Review of Test Varieties and Recent Trends. Front Sport Act Living 2021; 3: 1–12. 15. Jurak, G., Sember, V., Starc, G. 30 Years of SLO- fit : Its Legacy and Perspective. Turkish J Sport Med 2019; 54: 23–27. 16. Jurak, G., Leskošek, B., Kovač, M. et al. SLOfit surveillance system of somatic and motor development of children and adolescents : Upgrading the Slovenian Sports Educatio- nal Chart. AUC Kinanthropologica 2020; 56: 28–40. 17. SLOfit. Merske naloge ŠVK v osnovni in sre- dnji šoli, https://www.slofit.org/solarji/mer- ske-naloge (2021). 18. Gottlieb, R., Shalom, A., Calleja-Gonzalez, J. Physiology of Basketball-Field Tests. Review Article. J Hum Kinet 2021; 77: 159–167. 19. Mancha-Triguero, D., García-Rubio, J., Calleja- -González, J. et al. Physical fitness in basket- ball players: A systematic review. J Sports Med Phys Fitness 2019; 59: 1513–1525. 20. NBA. National Basketball Association, https:// www.nba.com/stats/draft/combine/ (2021). 21. Dežman, B. Košarka za mlade igralke in igralce. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport., 2004. 22. Baxter-Jones, A., Barbour-Tuck, E., Dale, D. et al. The Role of Growth and Maturation du- ring Adolescence on Team-Selection and Short-Term Sports Participation. Ann Hum Biol 2020; 47: 316–323. 23. ZRSŠ ZRS za Š. Talent; Ekspertni sistem za usmerjanje otrok in mladine v športne panoge. 1997. 24. Nevill, A. M., Negra, Y., Myers, T. D. et al. Are Early or Late Maturers Likely to Be Fitter in the General Population ? Int J Environ Res Pu- blic Health; 18. 25. Pino-Ortega, J., Rojas-valverde, D., Carlos, D. G. Training Design , Performance Analysis , and Talent Identification — A Systematic Review about the Most Relevant Variables through the Principal Component Analysis in Soccer , Basketball , and Rugby. Int J Envi- ron Res Public Health 2021; 18: 1–19. 26. Bishop, D. C., Wright, C. A time-motion analysis of professional basketball to deter- mine the relationship between three activity profiles: high, medium and low intensity and the length of the time spent on court. Int J Perform Anal Sport 2006; 6: 130–139. 27. Erčulj, F., Bračič, M., Jakovljević, S. Raven razvi- tosti hitrosti in agilnosti najboljših slovenskih in srbskih košarkaric. Šport 2011; 59: 114 –119. 28. Kleeberger, A. Relationships between horizon- tal jump tests and sprint performance. Univer- sity of Victoria, 2020. 29. Ademović, I. H., Kocic, M. R., Berić, D. I. et al. Explosive leg strength of elite basketball players. Facta Univ Ser Phys Educ Sport 2016; 253–261. 30. Castro-Pinero, J., Ortega, F. B., Artero, E. G. et al. Assessing Muscular Strength in Youth: Usefulness of Standing Long Jump as a Ge- neral Index of Muscular Fitness. J Strength Cond Res 2010; 24: 1810–1817. 31. Hibbs, A. E., Thompson, K. G., French, D. et al. Optimizing performance by improving core stability and core strength. Sports Med 2008; 38: 995–1008. 32. Kibler, W. B., Press, J., Sciascia, A. The role of core stability in athletic function. Sport Med 2006; 36: 189–198. 33. Shinkle, J., Nesser, T. W., Demchak, T. J. et al. The Effect of Strength Training on the Mea- sure of Power in the Extremities. J Strength Cond Res 2012; 26: 373–380. 34. Hill, J., Leiszler, M. Review and role of plyome- trics and core rehabilitation in competitive sport. Curr Sports Med Rep 2011; 10: 345–351. 35. Guimarães, E., Ramos, A., Janeira, M. A. et al. How Does Biological Maturation and Train- ing Experience Impact the Physical and Te- chnical Performance of 11–14-Year-Old Male Basketball Players? Sports 2019; 7: 243. asist. Matic Sirnik, mag., prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matic.sirnik@fsp.uni-lj.si