Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. er. TRST, sobota 25. julija 1953 Novi znaki rastoče krize kominformovskega sistema «general Gomez«. Po porazu republikanske Španije se je Zaisser vrnil v ZSSR, kamor se je že prej zatekel pred Hitlerjem. V Moskvi je obiskoval višjo vojaško akademijo «Frun-ze» in je bil višji častnik sovjetske armade. Med nemškimi emigranti v Moskvi so ga imeli za nasprotnika Walterja Ul-brichta. Leta 1945 je bil Zaisser imenovan za načelnika državne varnosti v deželi Saška Anhalt, februarja 1950 pa je postal vzhodnonemški minister za državno varnost. Julija istega leta je postal član politbiroja kominformovske Enotne socialistične stranke, kar so razlagali predvsem kot znak zaupanja sovjetskih voditeljev. Lani je prišla v vzhodnonemško vlado tudi njegova žena Elizabeth, ki je postala prosvetni minister. Zaisserjevo ime se je mnogo ponavljalo letos aprila, ko so v Vzhodni Nemčiji odkrili široko zasnovano sovjetsko obveščevalno mrežo, katere niti so se očitno stekale pri vzhodnonemškem varnostnem ministru. Pred desetimi dnevi so se pojavile neuradne vesti, da Zaisserja že štiri dni ni bilo v urad. Medtem prihajajo razburljive vesti iz Poljske." Zahodno-berlinski dnevnik ((Telegraf«, ki je socialdemokratsko usmerjen in običajno dobro informiran o dogodkih v Vzhodni Nemčiji, objavlja že nekaj dni poročila o borbah partizanov v Sleziji ob poljsko-nemški meji. Tako je poročal «Telegraf». da je prišlo 16. julija do borb med poljskimi partizani, ki so se prebili na nemško ozemlje, in sovjetskimi četami v gozdovih Niesky v Lužicah, pri čemer je bilo več poljskih borcev ranjenih in ujetih. Prepeljali so jih v bolnišnico v mestu Zittau. Prejšnji teden so partizani pognali v zrak obmejna mostova pri krajih Deutsch-Ossig in Deschka. Sovjetske okupacijske sile so zasedle bolnišnico v mestu Goer-litz, Breitscheidstrasse, kamor pošiljajo samo sovjetske vojake in vzhodnonemške policaje. Danes pa poroča »Telegraf« da so sovjetske čete zaustavile poljske partizanske predhodnice, ki so napredovale proti mestu Loebau. o teh vesteh so partizani zasedli mesta Bunz-lau, Lauban, Hirschberg in Schweidnitz. Partizanske enote, ki štejejo baje več kot 10 tisoč mož. med njimi tudi Nemce, razpolagajo z modernim orožjem. ((Telegraf« dodaja, da so sovjetske čete zaprle mejo v Sleziji in da so češkoslovaške obmejne čete imele nekaj spopadov z manjšimi poljskimi partizanskimi skupinami. List pravi še, da so približno 80 partizanov ujeli in takoj ustrelili. Poljske oblasti pa so uradno zanikale obstoj uporniških skupin, medtem ko zavezniške oblasti v Nemčiji zatrjujejo, da doslej nimajo potrdila o delavnosti partizanskih oddelkov na nemško-p oljskem obmejnem področju. Predsednik češkoslovaških sindikatov Kliment je imel včeraj govor po radiu, v katerem je očital sindikalnim organizacijam, da ne opravljajo svoje dolžnosti. Zlasti je obtožil slovaške sindikate, da kažejo »brezbrižnost, ki lahko samo vzbudi veselje sovražnikov režima«. Kliment je dodal, da 1500 od 4000 delavcev in udarnikov, ki bi morali oditi v moravsko-ostravski rudarsko-industrijski bazen, da bi pomagali dvigniti nezadostno proizvodnjo, še ni prišlo na novo delovno mesto. Glasilo madžarske kominfor-mistične stranke «Szabad Nep« pa grozi danes, da utegne nedavno ukinitev denarnih kazni za prepozno prihajanje na delo in druge primere nediscipline v tovarnah zamenjati še vse kaj hujšega kot globa, nad drugim tudi odpusti. List pravi, da je ukinitev denarnih kazni povzročila veliko zmanjšanje delovne discipline in povečanje neopravičenih izostankov z dela. Odpust je na Madžarskem zelo resna kazen, ker delavec v tem primeru ne more najti dela mnogo mesecev in ne dobi ne odpravnine ne podpore za brezposelnost. Albanska telegrafska agencija pa poroča o važnih spremembah v albanski vladi in o reformah upravnega ustroja dežele. Sklenili so odpraviti prezidij vlade, število ministrov pa so skrčili od 19 na 10. Enver Hodža je ostal predsednik vlade, izgubil pa je vojno in zunanje ministrstvo Meh-med Sehu, ki ga imajo za glavnega Hodževega tekmeca, je še ostal notranji minister in šef policije, ni pa več sekretar KP Albanije. Med imeni, ki so izginila iz vidnejših mest v javnem življenju, je tudi dr. Omer Nišani, doslej predsednik prezidija narodne skupščine. Na njegovo mesto je bil izvoljen Hadž Le-ši. Zunanji minister je namesto Hodže postal Behar Stula, obrambni minister pa general Bekir Baluku. Mehmed Sehu je tudi podpredsednik vlade, enako kot Hišni Kapo. ki je ostal tudi minister za kmetijstvo. Na upravnem področju bo Albanija doslej razdeljena na 10 okrožij. ' Sodijo, da so spremembe v Albaniji nekaka prilagoditev na moskovsko direktivo »kolektivnega vodstva«, obenem pa morda tudi poskus omiljenja razprtij med Hodžo in Sehujem. Spremembe po podobnih direktivah so bile že izvršene na Madžarskem, kjer je Matyas Rakosi izgubil mesto ministrskega predsednika. Predvčerajšnjim je več kot 2000 tržaških delavcev protestiralo proti zvišanju občinskih dajatev, ki ga je izglasoval iredentistični glasovalni stroj v občinskem svetu. Na sliki skupina delavcev na Trgu Goldoni, kjer je bil dalj časa ustavljen ves promet. Položaj demokristianske vlade le danes postal brezupen *rok u Saragatova analiza neuspeha PSDI na volitvah in novega političnega položaja -Socialni demokrati, ki bodo ..odrekli zaupnico vladi", igrajo verjetno na nove volitve gub! jen in rešiti ga ne morejo ne liberalci ne republikanci, četudi bi se v zadnjem trenutku odločili, da glasujejo za zaupnico, namesto, da se vzdr-žijo, kot so prvotno sklenili. Liberalni glavni tajnik Villa-bruna, ki je tudi govoril danes. se je previdno izognil točnejši omembi, kako bo glasovala njegova skupina in si pri tem pustil odprta vrata, za morebitno kapitulacijo pred demo-kristjanskim pritiskom- Ce bodo socialni demokrati res glasovali proti De Gasperi-jevi vladi, potem to gotovo pomeni, da računajo z neizbežnostjo novih volitev in da so se iz neuspeha 7. junija naučili, da jim lahko popuščanje, pred demokristjani povzroči samo škodo. Možnost razpisa novih volitev se dejansko vse bolj uveljavlja. Ce De Gasperi za svojo demokristjansko vlado ne dobi zadostne podpore v parlamentu, se zdi vsaka druga kombinacija, vsaj v sedanjem trenutku. izključena: možnosti pa sta v tem primeru samo dve: brezkončno nadaljevanje vladne krize ali pa nove volitve Sicer so monarhisti danes nekaj namigovali, da bi morda glasovali za demokriist-jansko vlado, ki bi ji predsedoval Pella ali Piccioni. Toda takšna kombinacija bi ne dvomno zbudila vihar v sami demokristjanski stranki. Saragat je v svojem današnjem govoru poskušal tudi analizirati glavne vzroke neuspeha svoje stranke na volitvah in tudi pogodil pravo, ko je dejal. da ga je kriva premajhna odločnost do demokristjanov. Dejal je, da ,se je PSDI v volilni bitki boril za okrepitev demokracije, da pa jim je mogoče očitati, da pri tem niso bili dovolj odločni. K neuspehu PSDI pa je pripomoglo tudi stališče Nennija, ki je storil vse. da bi se v Italiji pojavila nevarnost desničarske vlade, pa tudi od stališča demokristjanov, da ki so storili vse, da bi se to re.s zgodilo. Glavni razlog za neuspeh PSDI pa je po Saragatovem mnenju v tem, da so bile volitve po shemi, ki je izšla iz položaja, ki so ga zadnji mednarodni dogodki korenito spremenili. Povezava med štirimi strankami je bila plod takratne hude mednarodne napetosti, v kateri so socialni demokrati sodili, da je «le v svobodni domovini mogoče zgraditi svoboden socializem«. Po Stalinovi smrti pa se je začela manifestirati notranja kriza v sovjetskem sistemu in pojavilo se je upanje, da je mogoče svetu spet dati ravnotežje. Saragat se v tem popolnoma pridružuje Churchillovim pobudam. To so razumeli tudi volivci, PSDI pa je zaradi tega izgubil, ker so njegovo povezavo z demokristjani razumeli kot oviro za izpolnitev teh splošnih ljudskih teženj. Zdaj pa mora PSDI prevzeti «v popolni samostojnosti funkcije in naloge, ki mu jih nalagata njegova socialistična narava in spremenjeni splošni položaj«. Nato je Saragat zatrdil, da volivci z glasovanjem niso hoteli obsoditi demokracije, temveč «politiko družbene nepremičnosti«. V Italiji postajajo bogati vedno bolj bogati, reveži pa vedno bolj revni. Kritiziral je De Gasperijev program, zavračal razlikovanje med politično in gospodarsko stavko, se zavzel za demokratično reformo šole in za to, da bi imelo gospodarsko in socialno ravnotežje prednost pred proračunskim ravnotež- jem. Saragat je obtožil demokristjane, da se njihova politika opira na kapital namesto na delo, in se nato lotil »osnovnega vprašanja«; 7. junij je obsodil socialno politiko dosedanjega centra in pokazal smer na levo. Ali je mogoče ta problem rešiti ali pa je sedanja zbornica obsojena. Zbližanje med demokristjani in PSI se zdi težavno, ker ostaja Nenni nepremično na pozicijah skupne fronte s KPI. Vendar je po- one, ki jih čaka enaka usoda, | ako bo šolska oblast še nada- je ob 18.50 aretiral kaplar civilne policije Aldo Fabas. Odpeljal je Pliscota pred sedež ZVU, kjer je bil prej v službi. Toda na vratih se je začel Pli-sco upirati in zabrusil je agentu nekaj žalitev ter ga celo obrcal. Zato so ga prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki pa je včeraj razsodilo, da preda Pliscota civilnemu sodišču. Požar v Bazovici tj jutar\u. tjutuot, ou ituuu* > 4 _ _ l je vztrajala pri tako nezasli- j povzročil 1.500.000 škode Gospodarske delegacije zaprti. FLRJ sam diskriminaciji slovenskih šolnikov v Trstu. Vsi vemo, da dolga bolezen privede družino v stisko. Odredba, ki prav v taki nadlogi pušča bolnika s polovično plačo, je že tako nečloveška, nesocialna, smrt slovenskega šolnika v Trstu pa povzroči, da ostane družina nepreskrbljena, brez podpore in brez pravne pomoči. Primer, ki ga ravnokar doživljamo ob smrti slovensk-cga učitelja, je točen primer zgoraj povedanega: dolga bolezen — polovična plača, smrt — družina praznih rok. Vedeti je treba še, da je pokojnik služil nad 30 let, ki mu jih je tudi šolska oblast priznala. Nastane pomislek•' ((Kako je mogoče, da temu šolniku ni še bila priznana stalnost v službi in pravica do pokojnine?)) Bolezen in smrt določa zakon narave, kateremu noben zemljan ne more kljubovati. Tako se mu tudi slovenski šolnik. v Trstu ne more upreti ali celo zaukazati: ((Počakaj, bolezen. smrt, da izterjam svoje pravice do stalnosti in pokojnine!» Velika napaka šolske oblasti je v tem, da ni uredila že leta 1945 položaj slovenskih šolnikov, tedaj, ko jih je sprejela v službo. Neza- 4 * Navdušenje za kemijo ga je spravilo v bolnico Po prvih naukih, ki se jih je iz kemijske vede naučil v šoli 11-letni Flavio Disiot iz Milj, je včeraj posku-al pripraviti iz raznih tekočin za domačo u-porabo «varekina» itd.) novo kemijsko tekočino. V staro steklenico je nalil nekaj tekočin, ki jih je našel v stranišču in nato odšel neopazno na vrt. Tu se mu je pridružil Metni Mario Milazzi iz iste stanovanjske hiše ir. skupaj sta si ogledovala mešanico. Toda naenkrat je zamašek steklenice odskočil in nevarna tekočina je brizgnila malemu Mariu v obraz. Na krike otroka so priskočili na pomoč domači in ga takoj odpeljali v glavno bol-slišano pa je, da so slovenski1 nišnico, kjer se bo zaradi moč- Včeraj opoldne je 63-letni Andrej Križmančič iz Bazovice 72 opazil, da iz njegovega senika uhaja dim. Ves zaskrbljen je takoj odšel na policijo, ki je obvestila openske ga_ silce in v eni uri jim je uspe lo pogasiti požar. Križmanči-ču je zgorelo 300 stotov sena in škoda znaša približno 1 milijon 500.000 lir. Zdi se, da se je seno vnelo samo. Križmančič je zavarovan. šolniki še danes brezpravni. Skrajni čas je, da šolska oblast čimprej uredi to perečo krivico, ki jo izvaja samo nad slovenskimi šolniki. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Demonstranta predali civilnemu sodišču Včeraj dopoldne je zavezniško sodišče za določevanje narokov sklenilo predati udeleženca četrtkovih demonstracij delavca Bruna Rliscota civilnemu sodišču, ki mu bo sodilo v kratkem. Kot je znano, so bile v četrtek zvečer po mestu demonstracije delavcev proti novim davkom, ki bodo poslabšali že dovolj nizko življenjsko raven tržaškega delovnega ljudstva. Med demonstranti so bili tudi trije mladeniči, ki so se uprli nastopu policije in se zatem spustili v beg proti staremu mestu. Eden izmed njih je obtoženi Bruno Elisco, ki ga nega vnetja veznice zdraviti 10 dni. moral Povratek otrok jMEP BOLJPNCEM IN DOLINO TIHA, fl SRDITA BORBA . iz kolonij v Sloveniji Sinoči ob 20.30 je bilo na železniški postaji nenavadno živahno. Mamice in bližnji sorodniki so nestrpno pričakovali prihod vlaka iz Ljubljane, s katerim so se vozili njihovi malčki. Z včerajšnjim dnem se je namreč zaključilo letovanje prve skupine tržaških otrok, ki so bili v kolonijah v Sloveniji. Bohinjska Bistrica, Kranj in Radovljica so z veseljem sprejeli za tri tedne v svojo sredo tržaške otroke. Točno ob 20.20 je privozil vlak na postajo. Bilo je slišati samo vzklike; mamica! očka! in vesele vzklike od sonca ogo-relih otrok, ki so nekateri tudi s solzami v očeh (seveda od zadovoljstva) iskali svoje domače. Začelo je pripovedovanje o prekrasnih dnevih, ki so jih naši najmlajši (od 5 do 12 let) preživeli v lepi Sloveniji. Pohvale o dobri hrani, negi, izletih in prireditvah je bilo slišati iz vseh ust. Z žarečimi očmi so pripovedovali o obisku maršala Tita, ki jih je sprejel z vso toplino in iju-beznjivostjo. Županstvo v Dolini alivBoljuncu? Občani menijo, da bi bilo najbolj pravično, če bi glede določitve prostora za zidanje nove občinske hiše vprašali za mnenje prizadeto prebivalstvo Na predvčerajšnji seji občinskega sveta v Dolini med drugim razpravljali tudi o prostoru, na katerem naj bi stala nova občinska hiša. Razprava se je v resnici omejila le na potrditev siklepa ožjega odbora, ki je določil na eni izmed svojih sej. da bo stalo novo občinsko poslopje pod Krogljami, in sicer nekoliko bolj na levo od prej določenega prostora na Brodi, kjer imajo svoja zemljišča občani Sancin, Pečar, Jercog in Vodo-pivec. Svetovalec LSS tov. Marc je kljub temu pripomnil, da bi bilo prav. če bi se glede določitve prostora sklicali vaški oz. srenjski sestanki, na katerih naj bi ljudje povedali svoje mnenje in določili, kje naj Za delavsko upravljanje Delavskih zadrug Vprašanje Delavskih zadrug zajema skoraj vso sindikalno dejavnost delavskih organizacij in priteguje pozornost vsega tržaškega javnega mnenja. Gibanje uslužbencev, ki so 13. julija z uspehom stavkali, se nadaljuje, To gibanje je ne. dvomno povzročilo težkoče nadzornemu odboru, ki je u-sluibencem, ki so hkrati tudi Člani zadrug, odklonil zadružne prostore za sindikalno zbo. rovanje in s tem pokazal svoje resnične namere glede ustano. ve in njenih članov. Ruzlogi, zaradi katerih se je vprašanje Delavskih zadrug zaostrilo, so znani. Člani že mnogo let upravičeno zahtevajo, da se stanje v zadrugah le. galizira. S svobodnimi volitvami novega upravnega sveta, ki bi bil res izraz volje članov, bi odstranili vse sedanje pomanjkljivosti, tako da bi zadruge lahko opravljale nalogo, zaradi katere so bile ustanovljene. Poglejmo torej, zakaj se ta problem vedno znova pojavlja na pozornici mestnega življenja in zakaj se je sedaj najbolj zaostril. Položaj ustanove je ie sam po sebi nejasen, ker Jo po osmih letih od konca vojne še vedno upravljajo s komisarskim režimom, ki ga predstav. Ija nadzorni odbor. V poslednjem času pa so podvzeli še nove ukrepe, kakor n. pr. odstop ene prodajalne nameščen, cem s provizijo in odstop druge prodajalne v neposredno u-pravljanje poslovodje, Ta dva ukrepa sta upravičeno razburila člane in uslužbence, ki so jih imeli za poskus, da se škoduje interesom samih zadrug m neposredno prizadetih. Poleg tega pa so Delavske zadruge zkupno z Zvezo konzorcijev soudeležene pri ustanovitvi podjetja «Centralvino», o Čemer so najbolj izkušeni člani zadrug mnenja, da je dober posel za Kmetijski konzorcij v Trstu ne pa za Delavske zadruge. Kljub pravičnim zahtevam članov in naravni zaskrbljeno, sti uslužbencev pa vlada o tem vprašanju precejšnja zmeda. Vsi namreč trdijo, da zasledujejo s svojim delovanjem samo koristi Oplavskih zadrug. Po izjavah predstavnikov nad. zornega odbora naj bi tudi u-stanovitev ((Centralo ina» in odstop prodajaln v zasebne ro. ke bili v interesu ustanove same. Pri tem dodajajo, da bi s tem znižali režijske stroške, ki močno obremenjujejo vse izdatke sploh, hkrati pa bi to službence, ki bi poskrbeli, da bi se prodajalne bolje razvijale in tako tudi več nesle. To je vse lepo, toda kdo lah. ko zaupa ljudem, ki ne marajo volitev novega upravnega sveta, ki bi izražal voljo članov ter te volitve z raznimi izgovori stalno odlagajo. Za podobne ukrepe pa bi bil še vedno čas, če bi res bili v interesu ustanove. Toda take u-krepe bi lahko storili samo neposredni uredstavniki članov, potem ko bi obvestili in prepričali člane o razlogih, zaradi katerih jih je treba uresničiti. Le tako bi lahko dokazali, da služijo s takim ravnanjem interesom. Delavskih zadrug. Spričo sedanjega razvoja po. ložaja je premalo, če zahtevamo samo sklicanje skupščin za izvolitev novega upravnega sveta. Ravno sedanje gibanje uslužbencev zadrug dokazuje, da je treba storiti kaj več, da se vprašanje bistveno reši. R(i\. zen volitev upravnega sveta je treba izvoliti tudi delavski u-pravni odbor, sestavljen iz u-službencev, ki bo skupno z u-pravnim svetom ščitil interese zadrug, njihovih uslužbencev in članov. Razvoj družbe namreč zahteva nove upravne obli. ke. Delavske zadruge bi tudi spodbujalo poslovodje in u- po svojem družbenem značaju lahko bile važen preizkusni kamen za delavsko upravljanje. Vsi, ki so jim res pri srcu interesi te ustanove, posebno pa članov in uslužbencev, bi se morali resno zamisliti nad tem vprašanjem. Zahteva po volitvah novega upravnega sveta skupno z zahtevo po izbiri delavskega upravnega od. bora bi sedanje voditelje resnično prisilili, da vzamejo na. se vso odgovornost. Mislimo, da je glavni vzrok, ki preprečuje legalizacijo ustanove s svobodnimi volitvami, prav strah nekaterih krožkov, ki se boje, da bi imela kakšna stranka od tega finančne koristi. Rešitev tega vprašanja z zgoraj omenjenim predlogom bi to nevarnost odstranila, ta, ko da ne bi mogli odločati o položaju morebitni predstavniki strank, ki bi bili nujno iz. voljeni v upravni svet. V tem primeru bi delavski upravni odbor, ki ne bi bil pod vplivom strank, s podporo članov in vseh uslužbencev predvsem zagovarjal in branil interese zadrug in vsega prebivalstva ki bi imelo od funkcije uravnavanja cen te ustanove znat ne koristi. GIORDANO LUXA bo novo županstvo. 2upan Lovriha in svetovalec Monta-gna (oba kominformista) sta vsak po svoje ta predlog zavrnila, češ da so bili občinski predstavniki izvoljeni od ljudstva in imajo kot taki pravico sklepati o stvareh, ki so v splošnem interesu ljudstva, medtem ko je Lovriha še nekaj zamomljal o «komiplikacijah», ki bj nastale, če bi se občinska hiša zgradila n. pr. v Bo-1 juncu. Jasno je, da so svetovalci po višem tem potrdili sklep ožjega odbora. Toda kot smo se prepričali, niso vsi svetovalci zastopali interesov vaščanov, niti niso ravnali tako, kot bi vaščani želeli. Dejistvo je namreč, da se med Boljuncem in Dolino vodi tiha, a srdita borba. Do-linčani so ponosni, da imajo županstvo na svojem ozemlju, medtem ko bi Boljunčani hoteli. da bi nova občinska hiša stala v Boljuncu. Ta boj je šel že tako daleč, da morajo kom-informistični podrepniki v Boljuncu miriti nekatere svoje pristaše, ki ne odobravajo Lo-vrihovega stališča in pravijo, da bi zaradi Dolinčanov «Lo-vrihi slaba predla«, če bi se občinsko poslopje zgradilo v Boljuncu. Toda pustimo Boljunec in Dolino ob strani ter poglejmo, kaj menijo drugi vaščani. Po kratkem obisku, ki smo ga napravili po dolinski občini, bi skoraj kazalo, da je več vaščanov za to, da bi bila občinska hiša v Boljuncu. Vsi so si pa bili soglasni v tem, da je ožji odbor glede tega ravnal enostransko ter da bi bilo prav, če bi pred določitvijo prostora za zidanje vprašali za mnenje ljudstvo. Tolmačimo samo to. kar smo slišali od vaščanov. Ce bi občinska uprava hotela ravnati pravično, tedaj bi izvedla referendum, po katerem bi se občani sami odločili, kje naj stoji občinska hiša. Čeprav je občinski svet potrdil sklep ožjega odbora, je še vedno čas, da se tako glasovanje izvede, seveda če je občinski upravi na tem, da reši to vprašanje v interesu vseh občanov. Naj občinska uprav ne pozabi. rta bo novo županstvo zidano za potrebe občanov in ne za one, ki v njem sedijo. Ob mizi v gostilni se zgrudil mrtev Ivan Vecchiet, star 80 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magda, leni zgornji štev. 744, je bil sinoči okrog 21,30 ure v družbi svojega sina Ivana, starega 42 let, v gostilni «Ai due fratelli« na Katinarski cesti št. 22. Naenkrat se je stari Vecchiet zgrudil na tla in ni dal več nobenih znakov življenja. Poklicali so rešilni avtomobil Rdečega križa. Zdravnik je na mestu ugotovil smrt nesrečnega Ivana Vecchieta. Poleg tega je zdravnik ugotovil tudi udarec na desnem sencu, ki ga je verjetno dobil pri padcu na tla. Vecchieta so odpeljali v mrtvašnico, kier .ie "bil postav, ljen na razpolago sodnih oblasti. Policija vrši preiskavo. Nesreča bratov z vespo Včeraj ob 13.25 so v glavno bolnišnico pripeljali Giuseppa in Francesca Barbato, trgovca od Sv. M. M. spodnje 1233. Brata sta bila precej poškodovana, predvsem Giuseppe, ki je dobil hujše poškodbe na desnem ramenu in morebitni zlom kosti. Ponesrečenca sta izjavila, da se jima je nesreča pripetila okrog poldneva v Ul. Carduc-ci v bližini pokritega trga. Hotela sta se pravočano izogniti nekemu tovornemu avtomobilu, ki je vozil iz nasprotne smeri, toda našla sta se na tleh, ter se pri tem oba ranila. Tatovi na delu Včeraj dopoldne je 17-letni Roberto Sabadin iz Ul. Flavia 1233 prijavil agentom civilne policije, da so mu neznanci u-kradli kolo z dvorišča stanovanjske hiše v Ul. Coroneo štev. 4 Kolo je bilo vredno 17.000 lir. 19-letna Rina Marin iz Marušičev 2 je prijavila agentom civilne policije tatvino listnice, v kateri je imela osebne dokumente in 600 lir. Marinovo so neznani tatovi okradli na Trgu Ponterosso, medtem ko je kupovala sadje pri neki branjevki. ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA I/IEI na PARTIZANSKI TABOR, ki bo na OKROGLICI pri Vogrskem v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa NOV. Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu, Ulica Ruggero Manna št. 29/11. od 20. julija 1953 dalje, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. CENA: vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir. Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir. Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze. ( GLEDALIŠČE VERDI) V SOBOTO IV. OPERETNI FESTIVAL Danes 25. t. m. se prične IV. operetni festival s prvo predstavo «11 paese dei campanelli« Carla Lombarda in Virgilia Ranzata. Tej opereti bosta sledili Lebarjeva «Paganini» in Abrahamova »Havajski cvet«. V operetah nastopa veliko število umetnikov. Sodeloval bo tudi zbor gledališča Verdi, balet «Havaj» ter Tržaški filharmonični orkester. Sceno bo pripravil Giulio Galliani, režiral pa Luciano Ramo. Dirigent Ce-sare Gallino. Nadaljuje se pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic za prvo predstavo. Jutri ob 21. uri bo druga predstava operete «11 paese dei campanelli«, za katero se prične danes pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic, medtem ko se tudi nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo. Osvobodilna fronta OF LONJER - KATINARA priredi 15. avgusta t. 1. enodnevni izlet .na Bled. Vpisovanje vsak dan od 19. do 21. ure pa sedežu prosvetnega društva v Lonjerju in se zaključi 3. avgusta. Ljudska prosveta PRELOŽENI PREDSTAVI Predstavi «Trije vaški svetniki« 25. t. m. na Kontovelu in 26. t. m. v Nabrežini sta iz tehničnih razlogov preloženi. Dramska družina Opčine IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta. 9,—15. avgusta izlet na Kamniške planine. 14,—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 15.—23 avgusta taborjenje na Vršiču. 22.—23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred direvom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. PROSVETNO DRUŠTVO S. ŠKAMPERLE SV. IVAN priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet v Bohinj in na Bled. Prijave se sprejemajo najkasneje do 3. avgusta na sedežu društva na stadionu 1. maj vsak dan od 20. do 21. ure. m Rokoborba se je končala z zlomom komolca Včeraj zvečer se je 23-letni elektricist Nevio Martino iz Ul. Bonafata 19 po delu odpravil v telovadnico «Aeegata» \V Ul, San Giovanni. Tam je naletel na svojega prijatelja, s katerim sta začela rokoborbo prostega sloga. Pri tem pa si je nesrečni Martino zlomil levi | komolec, za kar se bo moral zdraviti 12 dni. SV. KRIŽU VRTNA VESELICA MLADINSKE ZVEZE TRZ. OZEMLJA V nedeljo bo v Sv. Križu vrtna veselica, ki jo organizira Mladinska zveza STO. Veselica bo trajala od 15. ure popoldne do ene po polnoči. Igral bo orkester «Herman». UKAZ ZVU ST. 101 — DAVČNE OLAJŠAVE ZA STRNJEVANJE DRUŽB Zavezniška vojaška uprava je izdala posebna davčna določila na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, da olajša fuzije in pretvorbe družb :r strnitve zadružnih podjetij, : je to javno koristno. Zato je bil 18. julija 1953 podpisan ukaz ZVU štv. 101, ki je stopil v veljavo z dnem podpisa. CESTI ZAPRTI ZA PROMET Od srede 29. t. m. bo Ul. S. Mau-rizio zaradi polaganja vodovodnih in plinskih cevi zaprta za promet vozil. Zaradi cestnih del bo glavna cesta v Sv.'Križu od križišča ceste Nabrežina-Prosek do trga pred cerkvijo od 27. julija dalje zaprta za promet. Smrt ameriškega vojaka Nekega korporala 23. nasta-njevalne čete ameriških oboroženih sil v Trstu so našli mrtvega v strojnem oddelku vojašnice ob približno 7.20 včeraj zjutraj. O vzroku njegove smrti je v teku preiskava. Imena korporala ne bodo objavili, preden ne obvestijo njegovih najbližnjih sorodnikov. (PIO-TRUST) ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24. julija 1953 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je S oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: uradnik Giuliano Coscia in šivilja Anna Bersan, industrijski izvedenec Bruno Vicig in študentka Luciana Seriani, pomorski kapitan Nil-do Eva ip gospodinja Anita Pille-pich, težak Gugllelmo Vecchiet in gospodinia Nerina Cobez. UMRLI SO: 89-letna Glacomina Tedeschini vd. Benevenia, 66-let-na Elena Mertelli, 71-letni Ric-cardo Lanza, 81-letna Angela Za-nutig vd. Caprin, 36-letni Bruno Srelz, 29-letni Egone Siegl, Excelsior. 16.30: »Samota«, Ray Milland, John Hodiak, Nancy Davis, Letvis Stone. Nazionale. 16.30: ((Jetniki zapuščenega mesta«, Stephen Mc Nally, Alexis Smith, Jan Ster-ling. Filortramjnatico. 16.30: «Na rezi- lu«, Frank Latimore, M. Vltale, P. Cressory. Arcobaleno. 16,00: »Ljudska pravica«, Mc Callister, Wanda Hen-drix. Barvni film. Astra Roiano. 16.00: «Rdeča reka«, John Wayne, Johanne Dru, Montgcmery Clift, Grattacielo. 16.30: «Lulu, fatalna ljubimka«, Valentina Cortese, Jacques Lernas, Marcello Ma-stroianni. Mladoletnim prepovedano. Alabarda. 16.30: «Mi grešniki«, Yvonne Šanson. Steve Barclay, Tamara Lees, Mac Lavvrence. Ariston, 16.00: «Večna harmonija«, Paul Muni, Merle Oberon, Cornel VVilde. Barvni glasbeni film. Aurora. 16.30: «Vi ste ga želeli«, VValter Chiari, Lucia Bose, Car-lo Campanini. Garibaldi. 15.30: ((Pripovedka o pionirjih«, W. Elliot, V. Ralston, J. Carroll Impero. 16.30: «Afrika pod morjem«, Sophia Loren. Steve Bar- clay. Barvni film. . Ideale. 16.30: «Reka», N. burne, E. Knight. , m Italia. 16.30: «Evropa ’51», In*r™ Bergman, Alexander Knox. Viale. 16.00: «Bedniki», M. 1'"' Tli p D Paget Massimo. 16.30: «Rdeča avtoMj na«, Jeff Chandler, Alex N'™ Judith Braun. . „ Savona. 16.00: «Robin Horn • gozdni tovariši«, Richard TO« Joan Rice. Barvni film. Azzurro. 16.00: »Poganska P g®.* Esther VVilliams, Howard keu Beivedere. 16.00: ((Osvajalcii mih morij«, John Wayne, oU51 Hayword. , -J Marconi. 17.00: «... in z btr°5S so trije«, Robert Young, Barw ra Hale. Novo cine. 16.30: »Generalni ■' špektor«, Danny Kaye. BJ" film. - Odeon. 16.00: «I,egenda o Gerkv fi», Rossano Brazzi, Anne ™ non, Gianni Santuccio. . . Radio. 16.00: «Krokodil P«** Frauk Latimore. KINO NA PROSTEM Arena dei flori. 20.15: sem te, ne da bi se zavede Fred Astaire, Jud.y Garij-’ Ann Miller. Barvni glasne film. Ginnastica. 20.45: «In živH*- se nadaljuje«, C. Colbert, . Ponziana. 20.30: ((Zbogom MtflJ Martha Eggert. Jean KitVZ Film posnet po operi «La 9 heme«. Rojan. 20.15, 22.00: »Veselje E 1-jenja«, Frank Capra, Crosby. - Paradiso. 20.15: «Skot na Velikega Kana«, Gary CooP£ Secolo. 20.45: «Crna vrtnica«, " rone Povver, Orson VVelles- SOBOTA, 25. julija 1953 JCKOMLOTAIINKE CONE TK6T1 254.6 m ali 178 kc 5.30, 7.00 Poročila. 7.10 J® nja glasba. 13.30 Poročila, ‘i Lahka glasba in objave. 14.39 na in dom. 17.30 V narodni in Dlesu po Jugoslaviji. 18.15 cert simfoničnega orkestra «D°( I. Cankarja« iz Ljubljane P-. Oskarja Kjudra. 18.30 Igrajo S meriški zabavni orkestri, ‘j Poročila. 21.00 Z mikrofonom1,: Primorski. 22.00 Vesela sobot*, zabavi in plesu. 23.10 Glasba/ lahko noč. 23.30 Zadnja porr TItST U. 306.1 m alt 980 kc-sek 11.30 Lahki orkestri 12.15 ‘ vsakega nekaj. 13.00 Šramel UJ tet in pevski duet. 13.30 KultH' obzornik. 13.40 Lahka glasba. K Chopin: Andante spianato in v.u ka poloneza. 17.30 Plesna gl8*) 18.15 Elgar: Koncert za violin^ orkester. 19.00 Pogovor z JZ 19.15 Pestra glasba. 20.00 P?* operna glasba. 20.30 Športna »e nika. 20.40 Lahke melodije, ''j Malo za šalo — malo zares. *L Operetne melodije. 22.00 HacaV jan: Koncert za klavir in ster. 22.31 Melodije iz revij- ffJ Ples za konec tedna. 23.32 P®1” na glasba. TR S T 1. 11.30 Ritmi iz Latinske AnU ke. 12.15 Fantazija lahke *1*S( 13.25, 14.25, 17.00, 18.25 P*>*% o Tour de France. 13.30 Poje -Vi dy Reno. 14.30 Tržaški trio. 1 'j Dunajski valčki. 18.30 glasba. 19.05 Ameriška 20.25 Pesmi iz vseh dežel. Lž Koncert dueta MenegozzOrJžiS> lin. 22.00 Lirična dela TrHaC^ Beppina Goruppija. H 1,0 V E N I J A 327.1 m. 202.1 m. 212.4 n» 12.00 Jugoslovanska zborovjj glasba. 12.30 Poročila. 13.00 turni pregled. 13.10 Popularni^ kestralni spored. 14.00 Slovenj, ljudske pesmi in plesi. I4-4!;.# zabavni orkester Morton Gv-j, 15.00 Poročila. 18.00 Otroški D zori v glasbi. 18.20 Za pion/l"^ 20 veselih minut. 18.40 Skla®j, za naše male. 19.30 Radijski a'L nik. 20.00 Pisan sobotni vej, 22.00 Poročila. 22.20 Gl^ medigra. 22.30 Oddaja za nase seljence na valu 327.1 m. Naročnina PRIMORSKEG* DNEVNIKA za JUGOSL. CONO TRST^ posamezna številka 10 <*** mesečna naročnina 210 * Naročila sprejema knjigama «LI-PA», KoPef Tel. 172. ' VELESEJEM V CELOVCU Vstopnice na in informacije dobite »ADRIA - EXPRESS* F. Severo 5-b, tel. 9^ Izlet na Koroški lem od 9. do 12. avg°!A 1953. Vpisovanje 5° julija 1953. PREDEN GRESTE NA DOPUST« se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK«. PošJe010 vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročniB, samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338. IZ SLAVNIH DNI OSVOBODILNIH BORB NA PRIMORSKEM Koko je osemdeset slovenskih partizanov pognalo v beg šest sto nemških vojakov - Povezanost primorskega ljudstva s svojo vojsko V lepi Vipavski dolini v vato Šmarje je bilo prve dni me-lec“ septembra 1944 veliko zborovanje, ki so se ga v veli-ke»i številu udeležili prebival-c' Vipavske doline in Krasa. tent zborovanju so bili ’PTeieti sklepi za ojačanje “Orbe proti okupatorju ter drstit vi ljudske oblasti. 4lX. slovenska narodno-°to>obodilna brigada Srečka *°sovela je dobila nalogo, da k ljudski zbor zavaruje pred s°bražnikom, če bi kakorkoli poizkušal zbor onemogočiti. Rsigada je zasedla položaje Gabrova preko Kobdila — tanjela—Kobje glave do Kom-*® 5 fronto proti Trstu. ^rvi bataljon te brigade je Usedel položaj Kobdilj—Sta- ob glavni cesti, ki vodi iz sssta v Vipavsko dolino,.in i,T je tudi križišče za Gori-c° in Furlansko nižino, odko- JANEZ BENEDIK so dobivale edinice IX. 0,Pusa hrano. gada je bila povečini se-J^Ijena iz borcev Vipavske “°line in Krasa, zato je razumno, da je bila med prebivalkam posebno priljubljena. V štab 1. bataljona so hodila °dPoslanstva množičnih orga-nhacij s prošnjami in vabili. Pai Pridemo taborit tudi v nji-*°ve vasi nhliubliaioč nam dobi basi, obljubljajoč ,»to postrežbo. Seveda oni *'*o vedeli, kakšna je bila te-ai naša naloga. v,£ljub temu, da je bil Ijud-*'* zbor že zaključen, smo mi ‘‘nadalje ostali na svojih polžjih, ki smo jih dobro utrdi-J' Dne 7. septembra 1944 ob ' 2iutraj je naša izvidnica ja-J. da prihajajo po cesti iz rsta proti nam trije kamio-Takoj se je ves bataljon r'Pravii za borbo. J&> so se nam sovražniki pri-:1 ttit, smo iz svojih poloza-so bili tik nad cesto, u 2'li, da je vsakemu kamioni Sripet P° en toP- Z nestrV smo jih pričakovali vi- »a Zili M •nion d“ nas čaka dober plen. iveh kamionih so se vo-tsolinijevi fašisti (MAS) ka-mu- ^fiški SS-ouci, tretji Pa je bil naložen z S* .^lCy° in hrano. Pustili smo jih , ^Posredno bližino in šele, ° !° bili kakih 20 m od r.as •Jjeni, smo na komando iz-relili nanje nekaj rafalov in e Se je čul klic «Na juriš.'» “orba ni trajala niti pet mi-ut, že je bilo 32 presenečenih ‘Ustov ubitih, 18 pa ujetih. Le ySetorici je uspelo pobegniti. *l trije kamioni so ostali ne-,,0s^odooani v naših rokah. Za “»la; ane so takoj sedli, naši bor- Prei ln odvedli plen z ujetniki Preko Vipavske doline na pri ^ase osvobojeno ozemlje iti^nern- Del orožja je bil rez- len med borce, ki so se na ^ Co javili iz okoliških vasi. gg*ei borbi je napadalo naših 1,10ž, a ni bil nihče niti raven, ujetnikov smo zvedeli, c Julijanska oziroma nemška j, ^tnda ni niti slutila, da smo sit i n*> zato so Prišl* brez-*e« se t0 dokaz tqSpe Povezanosti tamkajšnje-- ‘Jndstua s svojo vojsko, ker ««?° - so Vražniku. % }iuni tj0 Pripraviti v Štanjelu no-def^^ško postojanko, od ko-Pot, mogli kontrolirati vse p^T bi dominirali vso Vi-PlOj ° »o nikogar, da bi nas iz- in Nemci so name- ‘Oočili iške dolino in bi tako one- preskrbovanje naše ^ bi* s hran°, P°leo tega pa °hel Prebivalstvu teh krajev Žena °®°čena oziroma otežko-^ porn°d naši borbi. Utg D bataljon je ostal na lfit Položaju, a za bočno za- le \'llj — prišel *V SNOUB O0[je a Jpo bataljona iste bri-Pa sta ostala v rezervi. 1. bataljon «Bazoviške». >o d|, Poč nismo spali, utrje- H f"10 naše položaje — vsi N0„Orci so sc ukopali. dan 8, septembra oj - zjutraj smo videli, da K^sta sem pomika sedem faši,polnih italijanskih Tokrat ni prišel so- i Pofc n Se ustavil kaka dva isst0Dre1 ko ‘n tn?}vladovali vse prihode Iq s 1 zavarovan hrbet. Pri- dobj-j e ie borba, ki je trajala Prp * uri- Sovražnik je ta-’Pin0tnCUn° streljal iz težkih ‘hitrni e'°P» da so morali naši P)U stalno menjavati d“ so se ognili uniče-%bre^°mand ant bataljona Pid /Cefc» (Rer, Pia n«n fia na. od k Pdu«p ca do borca in jih se tVal «D«o (Renar Andrej, do-nov) je hodil vzrav-i jih drž i- /antje, jihla Nai I"oramo smo ga prejšnji iaPle nili. je pognal so- vražni oklopni avtomobil v beg. Fašisti so se potegnili na ugodnejše položaje v taki naglici, da niso utegnili zavleči s seboj dveh minometalcev, ki sta tako ostala med našim in njihovim položajem in ni se dalo niti nam niti sovražniku priti do njiju. Ob 8. zjutraj je začel na našem desnem krilu napadati sovražne položaje še en bataljon XVIII. brigade. Takoj na to se je zaslišal vzklik «Hura, juriš!)) in že je začel sovražnik panično bežati, pustivši na položaju ranjence in mnogo materiala. Pomočnik komandanta XXX. divizije je pohvalil 1. bataljon XIX. brigade, poudarjajoč velik uspeh borbe, ker smo vkljub temu, da smo bili številčno šibkejši (79 proti 300) izbojevali lepo zmago. Ljudstvo iz sosednih vasi Šmarja, Gabrovca itd. se nam je prišlo zahvalit za zaščito, ki smo jim jo nudili pred fašisti. S seboj so prinesli polne jerbase kruha, sira, vina in sadja. Pregledali smo uspehe naše zmage. Na položaju sta ostala omenjena dva težka minome-talca, zaplenili pa smo dva pu-škomitraljeza, tri brzostrelke, 22 pušk in mnogo municije. Zopet je ostalo na bojišču 17 mrtvih fašistov brez tistih, ki so jih med borbo odpeljali. Na naši strani je bil en mrtev in štirje ranjeni. Naslednji dan 9. septembra jz bilo mirno. Ves dan smo izkoristili za ukopavanje in pripravljanje rezervnih mitraljez-kih gnezd. S pomočnikom komisarja brigade sva hodila od položaja do položaja, od borca do borca, vzpodbujajoč jih za nadaljnje borbe. Imeli smo sestanke partijskih celic in skojevskih grup. Vsi člani Partije in SKOJ so obljubili, da se ne umaknejo s položaja, pa če tudi bi morali vsi pasti. Povsod se je cula vesela partizanska pesem, dasi niso borci že dve noči in dva dni spali. Dne 10. septembra rano zjutraj se je začul iz daljave ropot motorjev. Po glasu smo takoj spoznali tanke. Ko so ■bili tanki še daleč, je grupa 40 nemških vojakov napadla naše levo krilo. Ta grupa se je v teku noči približala našim položajem z namenom, da nas preseneti v trenutku prihoda tankov. Na tem mestu je bil politdelegat voda Tržačan Stoka s svojim puško-mitraljez-kim oddelenjem, vsega skupaj 5 borcev. Ko so opazili, da se po hribu navzgor plazijo Nemci, so vžgali nanje ogenj iz puško-mitraljezov in vrgli bombe. Takoj na to so z vzklikom ejuriš, hura!)) skočili nanje. Sovražna grupa je bila v trenutku razbita in pognana v beg. Ostala sta le dva mrtva Nemca, en puškomitraljez in drugo orožje. Takoj se je razvila v dolžini enega kilometra huda borba, ki je trajala nepretrgoma do poznega popoldneva. Sovražniku ni uspelo priti do naših položajev, četudi so nemški oficirji s puškami v rokah priganjali vojake v borbo. Ko pa jih je pozdravil naš puškomitraljez, je tudi «Herr Leut-nant» pokazal pete. Niti s topovskim niti z minometalskim ognjem nas niso mogli vreči iz položajev. Ta dan je bilo v borbi 600 nemških vojakov s petimi tanki, osmimi težkimi minometi in oklopnim avtomobilom, Nas je bilo le 80 mož. Zanimivo je bilo zadržanje vaščanov iz Štanjela, ki so vkljub močnemu ognju neprestano hodili v naše položaje izpraševat ali bomo zdržali, ker bodo v nasprotnem primeru spravili svoje borno premoženje v cule in odšli z nami, hiše pa prej zažgali, kajti v njihovih hišah naj Štanjel na Krasu. nikoli ne stanujejo fašisti. Vzdržali smo takorekoč sko-ro brez vsakih izgub. Ko je popoldne okoli 5. ure stopila v borbo še vsa XVIII. brigada, se je moral sovražnik zopet potegniti nazaj proti Trstu. Pustil je na položaju en uničen top in mnogo drugega materiala. Mi smo v teku borbe imeli tri mrtve in 7 ranjenih. Sovražnik pa je po podatkih civilnega prebivalstva odpeljal nad 50 mrtvih. Po končani zmagi smo kljub utrujenosti priredili v Štanjelu miting. Obljubili smo prebivalcem Krasa, da se bomo borili do konca. Isto noč nas je na naših položajih zamenjala XVIII. brigada. Mi pa smo navdušeni z veselo pesmijo odkorakali novim borbam nasproti. To je odlomek iz borb in zmag kosovelovcev, za katere je brigada debila v mesecu septembru 1944 časten naslov: Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada. ODMEVI TROJNE KONFERENCE V ATENAH Odkod nevarnost za albansko integriteto Italijanski imperialistični krogi ne morejo pozabiti, da je bila Albanija nekoč del njihovega žalostno slavnega cesartsva Albanija sodi po svoji zgodovinski preteklosti med tiste majhne državice, ki so zaradi svoje «maj'hnosti» vselej bile za hrano večjim državam z velikim apetitom. Le-te so stalno ogražale njeno neodvisnost. Med temi se je po svoji ne-utešni grabežljivosti in nasilnosti posebno odlikovala tista, ki se razteza onkraj Jadranskega morja, da je ne imenujemo naravnost, ker jo itak vsakdo pozna. V teku druge svetovne vojne si je Albanija z velikimi žtrvami vendarle priborila svojo samostojnost in tako prenehala z žalostno tradicijo stalno okupirane in izkoriščane dežele. To pa za kratek čas. S pomočjo Enver Hodže jo je Stalin kaj (kmalu spremenil v del svojega imperija, zraven tega pa še v agenturni center, z natančno določeno nalogo permanentnega izzivača, ki naj bi dosledno kalil mirno sožitje narodov na Balkanu, ustvarjal vse mogoče intrige in stalno napetost odnosov, posebno nasproti sosedni Jugoslaviji, Podžigana od SZ se je Albanija čez noč spremenila v imperialistično deželo z znatnimi teritorialnimi zahtevami nasproti Jugoslaviji, Pri tem, se razume, nimamo v mislih albanskega ljudstva, ki nima nobene zveze z Enver Hodžino prosovjetsko kliko, in je samo objekt najbolj strašnega terorja in izkoriščanja. Vsekakor pa je danes uradna Albanija, skupno z Komunijo in Bolgarijo, eden najnevarnejših činite-ljev pri ogrožanju miru v tem predelu Evrope. Kot nujna in razumljiva posledica takšnega stanja na Balkanu, je bila sklenitev znanega balkanskega sporazuma KAKO JE PRIŠEL ČLOVEK AMER/KO Bilo je pred desetimi tisoči let Konice sulice na vrhu neke skale - Podobnost med nekaterimi azijskimi in ameriškimi primitivnimi orodji - Beringova ožina je bila nekoč most, kjer se je razvijal nekak selekcijski proces tudi za človeka Morda se bomo vprašali, ka-I kakim filtrom, ki dovoljuje ko to, da na tem tako sever- prehod nekaterih živali drugih nem področju ni bilo ledeni-1 pa ne. V našem primeru je do- kov? Čeprav se zdi čudno, je vendarle res, da so ledeniki, Ki so se razprostirali po vsej Kanadi in skoraj po vseh severnih področjih Združenih držav, skoraj popolnoma prizanesli Alaski in omejili tod svoje kraljestvo samo na gorske verige. Edino verjetno razlago za ta čuden pojav nam dajejo tedanje pičle padavine na tem polotoku. Na severni Alaski znašajo padavine še danes samo okoli 125 do 250 mm na leto. Na zemeljskem mostu, ki ie danes pod Beringovo morsko ožino, je nekoč verjetno rasla gosta in dolga trava podobna tisti, ki jo najdemo danes na Alaski. Ta trava je bila odlič- volil prehod samo živalim z enega področja Severne Amerike in ne z vse celine. Zaradi tega ni nobena žival, ki je prišla z južnih ameriških področij na severna dosegla Azije. Skladno s tem se zdi, da je bila tudi vrsta primitivnega človeka, ki je na svoji poti iz Azije v Severno Ameriko šel čez omenjeni most, sad selekcijskega procesa. Bazna arheološka znamenja, ki jih imamo, dajo sklepati, da so bili prvi Američani nomadski lovci in da so prišli na severnoameriško celino v skupinah ter da so si pri iskanju lovskega plena medsebojno pomagali. Na podlagi najbolj zanesljivih paša za živali. Ko so prišle ! geoloških podatkov, ki so jih živali čez ta zemeljski most, so našle ugoden življenjski prostor v dolinah Alaske, ki jih zaradi prej omenjenega pomanjkanja dežja in snega niso pokrivali ledeniki. Zemeljski most je seveda služil za prehod v obeh smereh. Po njem so verjetno prišle tudi nekatere živali, zlasti konji in kamele, iz Severne A-merike v Azijo. Vendar pa je paleontolog George Gaylor Simpson poudaril, da je imel tako ozek zemeljski most med dvema celinama tudi nalogo selekcije. Z drugimi besedami bi dejali, da ga ni primerjati z odprtimi vrati, temveč z ne- do zdaj odkrili, se zdi, da so ti ljudje prišli v Severno Ameriko me' zadnjo fazo pliocenske dobe in prvo fazo zadnje geološke dobe, to je pred približno 10.000 do 20.000 leti. Kaže, da je zdaj že dokazano, da izseljevanje primitivnih ljudi iz Azije v novi svet ni bilo množično, temveč postopno v skupinah, ki so se vrstile v presledkih skozi dolgo dobo. Življenjske razmere, ki so jih r.ašli v Ameriki, se verjetno niso razlikovale od tistih, katere so zapustili v Aziji. Ek-loški pogoji so bili podobni tistim, na katere so bili navajeni', in mnoge živali, ki so jih našli v novem okolju, so že ] zen te poznali. I niče. Ce povzamemo dognanja, do katerih so prišli znanstveniki raznih ved, lahko rečemo, da že izstopajo bistveni obrisi razmer, ki so jih prvi vseljenci našli na Alaski, in da že začenjamo spoznavati rastline in živali, na katere so naleteli, ter pota, katerih so se verjetno posluževali, ko so se začeli naseljevati po ostali ameriški celini. Arheološki podatki pričajo, da si ti prvi vseljenci niso izbrali svoje poti skozi sredino Alaske, kot so to dolgo časa domnevali, temveč vzdolž njenega severnega o-brežja na skrajnem severu a-meriške celine. Neizpodbiten dokaz, da je v starih časilj človek prebival na tem ozemlju, so našli leta 1947. Odprava a-meriške geološke službe je namreč tisto leto našla konico sulice na vrhu neke skale na gričevnatem področju gorske verige Brook, ki je najsevernejša gorska veriga Alaske. Dr. Frank Roberts ml., ki slovi za najboljšega poznavalca paleo-indijanske dobe, je ugotovil, da izvira ta kamnita konica, katere oblika spominja na flavto, iz dobe «folsomske-ga človeka«. Kot znano, so na podlagi okamenin, ki so jih našli v Folsomu v Novi Mehiki, ugotovili, da je človek prebival na tem področju že pred približno 10.000 leti. Na žalost pa omenjena odprava ni našla nobenega drugega ostanka ra- kamnite suličine ko- Kmalu zatem so našli podobno gradivo tudi v drugih krajih Alaske. Na rtu Denbigh je dr. Louis Giddings, ki je profesor na univerzi Alaska, izkopal nekaj ostankov konic sulic folsomskega je yum- skega človeka. Našel je tudi nekatere predmete, na katere v Novem svetu dotlej ni bil še nikoli naletel. To so bila tako imenovana rezila «burins», s katerimi so rezali živalske rogove in kosti. Ne vemo sicer, zakaj bolj na jugu med ostanki orodja folsomskega in yum-skega človeka doslej še nikoli niso našli takih rezil, vendar pa lahko domnevamo, da jih primitivni človek, v času, ko je prodrl v sredino ameriške celine, ni več izdeloval. Giddings je našel omenjena rezila v globini približno 2 m v zemlji. Tik nad njimi je bila nerodovitna glinasta plast, kar je dalo sklepati, da je človek za dolgo dobo zapustil to področje. Nad glino so bile razne plasti, ki so ustrezala kasnejšim eskimskim kulturam. Omenjeno arheološko gradivo neizpodbitno dokazuje, da je človek prebival na Alaski že najmanj pred 10.000 leti. Jasno je, da je prišel na ameriško celino čez severna področja Alaske izogibajoč se ledenikom, ki še danes pokrivajo del teh področij. Dr. Wil-liam Johnston, ki je uslužben KAJ TRDE GEOFIZIKI O NASI ZEMLJI Koliko je debela zemeljska skorja Zakaj je zemlja na ekvatorju izbočena - Tisoč metrov debele plasti blata - Zvočna merila so trenutno najbolj gotovo pomožno sredstvo - Zemeljska skorja je v oceanih tanjša kot na celinah Geofizična raziskovanja so dvojne vrste: del znanstvenikov raziskuje skale in peščene sloje na površini morskega dna, del pa se zanima za notranji ustroj zemeljske oble. ki ga lahko raziskujejo samo na podlagi posrednih opazovanj. Površino morskega dna raziskujejo že dolgo dobo. Današnja napredna tehnična sredstva že omogočajo raziskovanja, ki segajo globoko pod površino morskega dna. Tako se je vrnila raziskovalna ladja «Albatros» s svojega potovanja okoli sveta z vzorci plasti mor. skega dna, ki ležijo nad 200 metrov pod njegovo površino. Ti vzorci so velikega pomena za raziskavanja novejše zgodovine oceanov. Površina zemeljske skorje je predmet geoloških raziskovanj geofiziki pa se ukvarjajo z notranjim sestavom zemeljske oble. Zato v tej kratki razpravi ne bomo obravnavali izsledkov raziskovanj na površini morskega dna kljub temu, da so zelo važni in zanimivi. Geofizična raziskovanja se začnejo šele več sto metrov pod površino zemlje in morskega dna in prodirajo globoko v notranjost. Geofizika gre namreč za tem, da prouči temelje, na katerih slonijo posamezni kontinenti. Kot je splošno znano ima ze. meljska obla obliko krogle, ki ie ob ekvatorju bolj izbočena. To obliko lahko razumemo, če predstavljamo zemljo kot velikansko kapljo tekočine, ki 7 drži skupaj njena težnost gravitacijska sila in ki se vrti okoli svoje osi, tako, da razteguje centrifugalna sila njenem osrednjem JI zlasti ob 'Cek‘upoštevamo, da se je ki ga imenujemo ekva- naš planet v daljni preteklosti dvakrat hitreje vrtel okoli svoje osi in da je bila tedaj megova centrifugalna sila temu primerno dvakrat večja, lahko razumemo njegovo izbočenost ob ekvatorju in sklepamo po tej obliki zemeljske oble da mora biti'v svoji sredini’ še danes v tekočem stanju. Toda današnja trda in skalnata skorja našega planeta skoraj ne dopušča domneve, da še vedno povzročuje centrifugalna sila izbočenost ob ekvatorju Edino to si lahko mislimo, da zemeljska skorja ni tako debela in dovolj trdna, da bi se popolnoma uprla centrifugalni sili in da bi preprečila oblikovne spremembe. Tako se poraja hipoteza, ki skuša pojasniti raznolikost po. vršine zemeljske oble, da so do 8.000 m visoke gore in do j*> ooo m globoka morja, s tem, da ni odpornost razmeroma tenke skalnate skorje zemeljske oble povsod enaka, medtem ko se tekoča snov v njeni notranjosti stalno meša tako, da je zaradi tega najbrž skozi in skozi enaka. Tej različni odpornosti zemeljske skorje se moramo zahvaliti, da ne pokriva eno samo veliko 3.000 m globoko morje vso površino zemeljske oble in da se ome-samo na njeni dve tret- točnosti J uje jini. .. . Da se prepričajo o te domneve, raziskujejo geofiziki podstavbo naše zemlje. Na kopnem zbirajo zadevne podatke pri proučevanju potresov v posebnih opazovalnicah ki so opremljene z najsodobnejšimi instrumenti, ki so skrajno občutljivi za najmanjše sunke. Tega znanstvenega orodja se seveda ne morejo posluževati na ladjah, ki nikoli ne mirujejo. Na morju si predvsem poma. gajo s tem, da merijo do tisočinke sekunde točno nihanja posebnih nihal. Po tem merjenju gravitacijske sile sklepajo, da je tenki skalnati sloj pod morjem tanjši kot pa pod kontinenti, ker bi sicer morala težnost za morju biti veliko manjša kot je v resnici. Prostor nam ne dopušča, da b’ se spuščali v podrobnosti in razložili metode, s katerimi skušajo pri zadevnih raziskovanjih na morju premostiti težave zaradi nestalnosti ladje. Pač pa bomo v osnovnih potezah skušali pojasniti eno metodo geofizičnega raziskovanja, ki se imenuje metoda neenakega posredovanja sunkov. Kljub temu, da se že precej let poslužujejo te metode pri geofizičnih raziskovanjih svetovnih kontinentov, so jo šele tik pred zadnjo svetovno vojno začeli uvajati tudi za geofizična raziskovanja na morju. Osnovno načelo te metode sloni na dejstvu, da zvočni valovi menjujejo svojo smer in hitrost čim se spremeni sredstvo, skozi katero prodirajo, slično kot svetlobni valovi, ki jih različna sredstva, kot voda, steklo, zrak in druga, različno odklanjajo in posredujejo. Sunki,ki jih na primer povzroči eksplozija bombe, se širij^ na vse strani. Cim preidejo v drugo sredstvo, menjajo svojo smer in hitrost. Te sunke sprejemajo v različnih razdaljah od njihovega izvora posebni zelo občutljivi sprejemniki, Podatke _ o teh sprejemih, pa prikazujejo sprejemniki grafično. Iz teh grafikonov lahko vidimo, kolikokrat je zvok menjal svojo smer in hitrost in lahko zaključimo, skozi kakšne in ka- Hitrost zvoka zavisi od vrste plasti, skozi katero prodira. Tako prodira na primer skozi mokro blato na dnu morja z brzino približno poldrugega km, a skozi trdne skale približno 3,5 km v sekundi. Ce merimo torej brzino, s katero prodirajo sunki skozi posamezne plasti, lahko sklepamo, kakšne vrste so sloji. Vselej seveda ni mogoče točno ugotoviti kakovosti posameznih slojev, ker včasih prodira zvok z enako brzino skozi geološko čisto različne plasti zemeljske skorje. Za take poskuse potrebujemo zvočne sprejemnike, ki so razporejeni v različnih razdaljah od središča eksplozije. Na kopnem izkopljejo pri takih pcskusih jamo, v katero zakopa jo razstrelivo. Na drugem mestu pa zakopljejo v zemljo posebne sprejemnike zvoka, tako imenovane geofone. Na morju pa spuščajo pri sličnih poskusih posodo z raztrelivom nekaj sto metrov pod morsko površino, a zvočne valove sprejemajo v različnih razdaljah od središča eksplozije in približno v isti globini tako imenovani hidrofoni, ki jih potem oddajajo po električnem vodu s posebnimi znaki tako, da jih na ladji lahko zapisujejo. Najmočnejše zvočne valove sprejema po eksploziji hi-drofon neposredno po vodi. Dovolj sprejemljivi hidrofoni pa sprejemajo tucji druge zvoke, med drugim tudi odmev eksplozije, ki prihaja še pred neposrednim zvokom, ki ga posreduje voda. Da lahko sprejemajo podvodni sprejemniki zvoka odmeve, ki prihajajo iz globoke notranjosti zemlje, morajo hidrofoni bitj razvrščeni več ki- ko debele plasti se je prebil. I lometrov daleč ob središča eksplozije. Zaradi tega ne morejo podvodni zvočniki viseti v morje z iste ladje, ki pušča pod morsko površino raztreli-vo za poskusne eksplozije. Pri omenjenih poskusih se navadno poslužujejo štirih takih plavajočih boj. Vsaka oddaja po radiu svoje podatke na posebni valovni dolžini, ki jih na ladji sprejemajo tudi s posebnim sprejemnikom. Pri posameznih podvodnih eksplozijah razporedijo boe v različnih razdaljah od ladje, s katere vodijo poskuse. Na žalost pa omejuje možnosti teh poskusov to, da ni mogoče urediti na plavajočih boah dovolj močnih radijskih oddajnikov. To je namreč vzrok, da so doslej omejili poskuse take vrste na manj kot 40 kilometrov razdalje ladje od plavajočih radijskih postaj. To pa pomeni, da razpolagajo po zadevnih dosedanjih poskusih samo s podatki, ki ne segajo globlje kot 13 do 14 kilometrov. Vendar so že ti omejeni poskusi veliko pripomogli k raziskova-vanju oceanov. Tako so na primer dognali, da je sloj peska ali blata na dnu morja kilometer ali dva kilometra globok in da ne sloni na ploščnati skalnati podlagi, nadalje, da so granitne skale, ki nosijo kontinente, pod oceani zares tanjše, kar so sklepali že uo podatkih, ki so jih dobili, ko so merili in primerjali težnost na kopnem in na morju, in da je na primer v skalnatem dnu zahodnega področja Rokav-skega kanala kakih tisoč metrov globoka kotlina polna grušča in ilnate zemlje. Vendar pa dosedanji poskusi še niso omogočili, da bi ugotovili, kako debela je zemeljska skorja. pri kanadski geološki službi, je mnenja, da si je verjetno izbral najlažjo pot, ki gre v severovzhodni smeri čez obrežno ravninsko področje in se spušča do ustja reke Macken-zie. Pozneje se je primitivni človek po dolini te reke pomaknil na jug. To domnevo potrjuje dejstvo, da v dolini reke Mackenzie in na prostranem področju južno od nje ter vzhodno od najsevernejšega dela Skalnega gorovja, ki sega od Severnega ledenega morja do Južne Amerike, pred 25.000 ali 30.000 leti ni bilo ledenikov. Po tem prehodnem ozemlju, kjer ni bilo ledu, so živali, ki so šle pred človekom, lahko v razmeroma kratkem času prišle na "rioVo ‘Celino — morda samo v nekaj sto letih. Po drugi strani pa se je moral človek, ko je na Alaski začelo primanjkovati živali, pomikati za lovskim plenom vedno globlje na celino, ln tako je prodi, ral vedno bolj proti jugu do pašnikov živali, ki so bile njegova hrana. Kot so preračunali, bi bile družine primitivnih lovcev, če bi nadaljevale prodiranje na jug z brzino petih kilometrov vsako sezono, dosegle najjužnejšo točko Južne Amerike v približno 5000 letih. Arheološki podatki, s ka. terimi razpolagamo, dokazujejo, da je primitivni človek pred 10.000 leti prišel že do raznih točk vzhodno od Skalnega gorovja. Morda se bo komu zdelo čudno, da v Aziji niso našli nobenega primerka orodja folsomskega človeka. Ce so to orodje prinesli v Ameriko primitivni ljudje — bi lahko trdili — bi morali najti kake o-stanke tudi na azijskih področjih, s katerih so ti ljudje izvirali. Dejstvo, da jih niso našli, si bomo morda lahko razložili z domnevo, da so bile konice sulic, ki so podobne tistim, katere je uporabljal folsomski človek, samo izpopolnjena vrsta azijskega prototipa. Ta domneva je zelo verjetna in arheologi si želijo, da bi jo potrdili s tem, da bi nekoč našli v Severni Aziji kak primerek konic sulic folsomskega človeka ali vsaj njihovih prototipov. Čeprav te medsebojne zveze še niso mogli odkriti, lahko u-gotovimo, če preskočimo 5000 let prazgodovinske dobe, podobnost med nekaterimi orodji, ki so jih našli v Aziji in na Alaski. V precej krajih Alaske so našli kose kamnov iz me-zolitske dobe, ki se po obliki razlikujejo od tistih, katere so našli v Folsomu. Skupno z nji. mi so našli drobce podolgovate oblike, ki so morda izklesani od glavnega kosa kamna in ki so jih lovci pritrdili na sulice kot rezila ali stranske konice, da so bile sulice bolj smrtonosne. Dr. N. C. Nelson član Ameriškega prirodoslovnega muzeja je ugotovil, da so ti kosi mezolitskega kamna in njihovi podolgovati drobci zelo podobni drugim predmetom, verjetno iz iste dobe, ki jih je našel v Mongoliji. Končno je pripomniti, da kljub mnogim posrednim dokazom o prebivanju primitivnega človeka v krajih, ki so jih omenili, doslej še niso našli nobenih človeških kosti. Kljub temu pa arheologi, ki se opirajo na dejstvo, da so našli ostanke slovitega mamuta Be-rezovka pokopane pod sibirskimi ledeniki, ne izključujejo, da ne bi v kakem prepadu ali v stalno zamrznjeni zemlji, Alaske našli ostanke od enega izmed prvih prebivalcev severnoameriške celine. Konec med Jugoslavijo, Grčijo in Tur. čijo, s čemer so bili v dobršni meri izločeni nevarni vojno-hujskaški nameni SZ in njenih satelitov. Ta sporazum je bil sklenjen z izrecno miroljubnimi nameni, v svrho obrambe državne suverenosti, svobode in neodvisnosti zainteresiranih držav, pri čemer je bilo vsem balkanskim deželam dano na znanje, da bi se z dobro voljo in ob skupnem naporu lahko rešila vsa sporna vprašanja, ne da bi pri tem posegale vmes razne velike sile, ki jim je samo do njihovih lastnih interesov. Za izraz te v bistvu edino pravilne politične koncepcije o ureditvi in razvoju odnosov med balkanskimi deželami, moramo razumeti tudi posebno zanimanje, ki so ga države podpisnice balkanskega sporazuma pokazale na svojem sestanku v Atenah do Albanije in albanskega vprašanja. Da bi še enkrat potrdile svojo iskreno miroljubnost in dobro voljo, so se vse tri podpisnice na tem sestanku zedinile, da predstavlja neodvisnost Albanije enega od najvažnejših čini-teljev za ohranitev miru in stabilnosti na Balkanu, Enotnost stališča treh podpisnic glede spoštovanja albanske neodvisnosti je izredno pomembna. Se posebno, ker je ob ankarskem sporazumu vsa kominformovska propaganda, v ogorčeni tekmi z italijansko, na vso moč trobila, da je sporazum v bistvu napadalen in naperjen predvsem proti Albaniji. Odveč bi bilo razlagati, kakšni svrhi naj bi služile te laži i enih i drugih. Prvi so hoteli tako prikriti svoj osvajalski pohlep, svojo umazano izkoriščevalsko politiko do albanskega ljudstva, drugi pa bi se hoteli znova polastiti pravice. da «skrbe» za Albanijo. Takšna ocena balkanskega sporazuma je več kot absurd-dna, kajti v teku svojih razgovorov niso podpisnice niti pomislile na kakršnokoli nedemokratično akcijo proti Albaniji. Tu je bilo govora izključno o miru in stabilnosti na Balkanu, pri čemer so se tudi obsodili napadalni nameni, pa naj bi ti prišli s te ali one strani. Pristopilo se je k intenzivnemu reševanju tega de-likatnega vprašanja in na najširši osnovi določenega načelnega stališča, ki se z njim zagotavlja Albaniji njena neodvisnost. Formulacija deklaracije o spoštovanju albanske suverenost; je morda res nekoliko nepopolna, vendar je v njej dovolj jasno otipljiva o-snovna teza, namreč teza o spoštovanju teritorialne integritete te dežele. Nekateri nepopravljivi nergači, posebno tisti v Italiji, so hoteli izkoristiti tudi to, sicer nepomembno pomanjkljivost, da bi mogli še enkrat pokazati svojo pravo imperialistično naravo. Silno ogorčeni so se čudili, kako so si trije ministri v Atenah sploh drznili načeti pogovor o Albaniji, kar je, po njihovem mišljenju, v izključni kompetenci Italije. Ob tej priložnosti, se je n. pr. «Popolo dltalia« odteščal v svojem znanem stilu, zraven pa natolceval, ko je pisal o nekakšnih pretenzijah nasproti Albaniji «s severa in juga«, o ((nevarnosti za albansko inte-griteto«, izražajoč pri tem svojo bojazen, ker da v komunikeju ni nobene garancije glede integritete albanske države. Jasno pa je. da gre tu za ono znano «držite tatu», in to v trenutku, ko so se tri balkanske dežele odločile stopiti po poti, ki bo edina nudila resnično jamstvo za varnost in neodvisnost balkanskih narodov. Fač pa bi šlo nadvse pohvaliti Italijo, če bi tudi o-na dala vsaj približno tako izjavo, kar zadeva spoštovanj« integritete in neodvisnosti albanske države. Vsi bi jo sprejeli in potrdili z največjim veseljem. Toda vse dokler se Italija v osnovi ne bo odpovedala svojim tradicionalnim imperialističnim ciljem in metodam, dokler bo smatrala za potrebno reševati osnovna vprašanja svoje eksistence izključno jzven lastnih meja, dokler bodo njeni najodgovornejši ljudje venomer poblislkava-li s svojimi pohlepnimi očmi po tem, kar ni njihovo, sveto prepričani, da je to vendar njihova stara pravica, vsa dotlej bomo tudi takole izjavo glede albanske neodvisnosti in integritete zaman pričakovali. Se posebno ker je Albanija nekoč že bila del njihovega žalostnoslavnega cesarstva in predstavlja še dane« nujno potreben element v njihovi strategiji spreminjanja Jadranskega morja v «naš« morje — mare nostro«. Prej ali slej — ali jih res še niso spametovale izkušnje preteklosti? — bodo tako ali drugače le morali uvideti, da je vse, kar počenjajo zgodovinski anahronizem, da so klavrni in smešni, ko poskušajo oživiti in ohraniti nekaj, kar že lep čas zavdarja po trohnobi, da bi bilo nevarno se že delj časa poigravati m izigravati zgodovino, kot jim je bila do danes navada. Morda bo zelo visoka cena, ki jo bodo morali plačati, preden bodo prišli do tega dragocenega spoznanja, in s tem do spoznanja, da niso na tej zemeljski obli sami, da je od pamtiveka naseljena po številnih narodih, katerih sleherni ima pravico do obstoja. Prej ali slej pa bodo prišli do spoznanja, da tudi na Balkanu nimajo ne kaj iskati, ne kaj reševati, kajti če je kaj takega, potem bodo to gotovo najbolje rešili balkanski narodi sami, brez njihove pomoči, vsaj takšne kot jo pojmujejo in bi jo radi nudili danes. Glede same Albanije pa bi šlo pripomniti še tole. Kakor je res — in težko bi se našel kdo. ki bi to mogel zanikati — da predstavlja njen trenutni notranji sistem stalno in ne brezpomembno grožnjo za ves demokratični razvoj v odnosih med balkanskimi državami, pa vendar ni in ne bo nikomur, najmanj pa Jugoslaviji, padlo na misel, da bi posegla v njene notranje zadeve, da bi kakorkoli nasilno spremenila trenutno notranje politično stanje. To pa zato ne, ker je to v nasprotju z vsemi tistimi načeli, ki se je zanje doslej vselej tako uporno in naporno borila, in pa še zaradi tega, ker je gotovo, da bo to najbolje opravilo albansko ljudstvo samo. Albansko ljudstvo samo, brez pomoči od zunaj, torej tudi brez italijanske pomoči. Indijska vlada je sporočila; da bo v spomin na uspelo zavzetje vrha Mount Everesta po Edmundu Hillaryju in Tensin-gu izdala posebno serijo znamk. Pri tem bodo uporabljeni fotografski posnetki indijskega letala, ki je nedavno pr«, letelo vrh Mount Everesta. Ameriškim filmskim igralkam ne gre prav slabo. Caste vsepovsod Na sliki Virginia Mayo in Arlene Dahi na Jemo pri prettedoMn E»oohoweriu. Jth VREJHE TRST, sobota »julija 1953 Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in nekoliko vetrovno, Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 32,2 stopinje; najnižja pa 21,8 stopinje. 7 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. — Trst II.: 20.00: Pestra operna glasba. — Trst I-: 20.25: Pesmi iz vseh dežel. — Slovenija: 12.00: Jugoslovanska zborovska glasba. III «Demokracija» je objavila v svoji zadnji številki pod naslovom «Konec Demokracije, konec Katoliškega glasa in SDZ« polemični glanek v zvezi s prireditvijo akademskega kluba Jadran v Doberdobu. Prav malo nas zanima, kaj imajo ljudje okoli Demokracije in SDZ proti nekaterim ljudem, ki jih navajajo v članku, poglavitno za nas je nekaj popolnoma drugega, m sicer dejstvo, da skuša list z najbolj grobimi lažmi potvarjati zavednost slovenskega ljudstva v svobodni domovini in se poleg tega še jezi na emlade ljudi okoli Jadrana, ki ne razumejo, da je 95 odstotkov slovenskega naroda v domovini proti titokomuni-zmu». V tako hudi vročini se lahko spregledajo manjše neumnosti, kaj takega pa ni mogoče. Zakaj tudi ne gre več samo za neumnost, ampak za sovražno in napačno prikazovanje skoraj stoodstotnega sodelovanja vsega slovenskega ljudstva v svobodni domovini v izgradnji socialistične demokracije. Prav zaradi tega predvideva novi zakon o volitvah poslancev nekatere spremembe, ki bodo še bolj zajamčile razvoj demokracije. Doslej so posamezne kandidate za parlament predlagale osnovne množične organizacije; po novem zakonu pa bodo, kot je bilo le uvedeno za volitve krajevnih in okrajnih odborov, tudi kandidate za parlament izbirali na zborih volivcev. To pomeni da je s tem zagotovljena najširša demokracija za izbiro kandidatov. Ce bi bilo v Sloveniji kakor piše Demokracija, in česar naj bi pri eJadranun ne vedeli, res 95 odstotkov ljudi proti režimu, tedaj sploh ne vemo, kaj nekateri prenapeti «demokrati» v Trstu in Gorici sploh še (jokajo, saj jim bo tistih 95 odstotkov «njihovih» lahko pripravilo ministrska stolčke! RAZBURKANA SEJA OBČINSKEGA SVETA Predvsem je treba zaposliti domačine v Solo v Stražicah povzroča prepire Predlog svetovalca DFS tov.Šuligoja KINO VERDI. 17.15: «Luksusni modeli«, barvni film, C. Gray-son in K. Keel. CENTRALE. 17: «Ura resnice«, M. Morgen in J. Gabin. VITTORIA. 17.30: «Koenigis- mark«, S. Pampanimi. MODERNO. 17: «Rapsodija v modrem«, R. Alda in J. Leslie LETNI. 21: «Jaz ljubim«, I. Lupino. Četrtkova seja mestnega občinskega sveta ni bila pomembna zaradi drugega kot zaradi dokaj razburljive diskusije v zvezi s predlogom občinskega odbora, ki je zahteval od sveta odobritev načrta za gradnjo osnovne šole in vrtca v Stražicah, v ljudski četrti, kjer sicer imajo šolsko poslopje, ki pa še od daleč ne ustreza potrebam. Odobriti bi bilo torej treba načrt, ki sta ga predložila tržaška inženirja Costa in Tamburini, in pričetek del, za katere bi bilo treba odobriti prvo denarno nakazilo v znesku 48 milijonov lir, od katerih bi se občina sposodila 30 milijonov pri posojilnici, ostalih 18 milijonov pa pri Tržaški hranilnici. K besedi se je takoj prijavil svetovalec MSI inž. Visintin, ki je grajal županstvo, ki je poverilo izdelavo načrtov tržaškim inženirjem ter pri tem prezrlo domače strokovnjake. Odbornik za šolstvo Di Gian-antonio je polemiziral tudi z monarhističnim svetovalcem Pedronijem, ki prav tako, kakor številni drugi svetovalci, ni soglašal z ravnanjem odbora. Di Gianantonio je dejal, da je občinski odbor marsikdaj poveril številne sodne razprave ali sodne postopke odvetnikom, ki niso bili iz Gorice in da takrat ni proti temu nastopil noben goriški odvetnik. Dejal je tudi, da se o šoli v Stražicah govori že od leta 1949 in da kljub temu ni noben goriški gradibeni strokovnjak pristopil k natečaju. Pač pa sta načrte predložila dva tržaška inženirja. V znak protesta proti izjavam odbornika so nekateri goriški inženirji, ki so bili med občinstvom, zapustili dvorano. K razpravi se je oglasil tudi svetovalec DFS tov. Šuligoj, ki je dejal, da po njegovem ni najvažnejše vprašanje, kdo je načrte pripravil. Meni, da je veliko važnejše, da bodo poslopje gradila domača podjetja z domačimj delavci. Zupan je odgovoril. da bodo šolo gradili domačini. Inž. Visintin je ponovno prosil za besedo in izjavil, da ni zadovoljen. Dejal je, da bi njegovi goriški kolegi prav gotovo lahko pripravili načrte, ki bj ustrezali potrebam in ki bi Promet v Stražicah in urbanistična ureditev šdi se, da je goriška občina ičeha ne samo slovenskim sem, ampak tudi celemu stnemu predelu, to je Stra-am. Ce nas namreč pot zase v ta predel mesta, fci se Ino bolj širi, nam ne bo v Deni ulici preveč prijetno, bena ulica ni asfaltirana in ik avtomobil, ki drvi mimo. igne cel oblak prahu. Ko ia dež pa vidimo čisto na-■otno sliko, ceste se namreč •emenijo v prave luže. Ra-t v Kolumbovem drevoredu, nikjer mesta za pločnike, vsaj za prehode za pešce, ce so precej ozke in pro-t se na ta način precej ovi-Ulica Brigata Pavia, od niče navzdol, je ozka ko-j kakih pet metrov in le s avo se lahko križata dva niona. Ro tej ulici teče tu-avtobusna proga. Sicer a-ltirajo sedaj Ul. Torriani, ki šla za novo tovarno državna monopola od Ul. Don Bo-i do Ul. Brigata Pavia, a vse je premalo. Treba bi bilo fulirati in razširiti tudi Ul. igata Pavia, saj se bo pro-t po tej ulici brez dvoma večal že v bližnji bodočno-posebno še zaradi dejstva, r gradijo ob tej ulici novo selje za prebivalce iz podira-e Ul. Ascoli, na drugi stra-ceste pa poleg že stoječega selja ljudskih his še nove dske hiše. Novo Donatijevo selje bo štelo okrog petde-stanovanj in nekaj trgo-t. Prepotrebno je tudi asfal-anje Kolumbovega drevore-ki je večkrat cilj mnogih lesarskih tekem. Prav tu se Icateri tekmovalci poškodu-o po srečno pretečenih pet-setih al> Se več kilometrih žnje po lepih asfaltiranih ce-ih. Podjetje Ribi, ki vzdržuje tobusno progo s Stražicami, moralo postaviti vsaj zasil- ne čakalnice v dveh ali treh krajih, saj se nimajo potniki ko, čakajo avtobus, v slabem vremenu kam zateči, potrebno bi bilo tudi, ko bodo nove hiše dograjene, še ojačiti to progo z več vožnjami. Poleg tega pa bi bilo bolje, če bi proga potekala, po dovršit-vi Ul. Torriani, po Drevoredu XX. septembra do te ulice in ne več P° Ul. Brigata Pavia, da bi se tako s to progo okoristili tudi prebivalci pri Pevmskem mostu in delavke nove tovarne. Pričakujemo, da bo goriška občina čim prej, saj vemo da so stroški veliki in da ni vsega mogoče napraviti takoj, u-redila prometne ulice Stražic, saj prebiva tu nekaj tisočev Goričanov, m prav ta del mesta ima možnosti razvoja v veliki meri. Ob kuncu pa še nekaj besed o Drevoredu XX septembra. Kaj se čaka za dokončno ureditev te ulice, saj je bila urejena že pred leti, a samo do italijanske klasične gimnazije. Od gimnazije pa do številke 15 je treba odstraniti drevesa, zaradi katerih je ulica preozka, Cesta pa je potrebna dokončne ureditve od gimnazije navzdol do nove tovarne. Ce fe ni občini mogoče izdati stroške za ureditev tega drevoreda, naj ga uredi s pomočjo delovnih centrov, tako bodo nezaposleni prišli vsaj do trenutnega in delnega zaslužka. Gorica pa bo pridobila na estetiki. Odložen ples v Steverjanu Mladina iz Steverjana Javlja, da je odložen ples, ki bi moral biti v nedeljo 26. t. m. bili obenem v skladu z moderno šolsko arhitekturo. Grajal je tudi prejšnji občinski odbor. Odgovoril mu je župan, ki je dejal, da se k natečaju ni prijavil noben goriški inženir, kakor se na primer ni prijavil k natečaju za izdelavo načrtov za šolo v Gradežu noben goriški gradbeni strokovnjak, ampak samo Tržačani. Videmčani in Pordenonci. Po zelo razgibani debati so dali predlog na glasovanje, in sicer za najem obeh posojil. Predlog je bil soglasno sprejet. Pogled na Ulcve v Kanalski dolini. OB LASTI SE NE ZMENIJO ZA PRIZADETE KRAJE Se nekaj o veliki škodi zaradi neurja v Beneški Sloveniji Letos bosta V teh krajih Vladali črna beda in lakota, če ne bodo dobili potrebne pomoči lz Beneške Slovenije dobivamo še vedno poročila in podatke o strašni nevihti, ki je razsajala v teh krajih v nedeljo popoldne in prizadela kmetom veliko škodo. Naš sotrudnik Aleksander Jakopič nam piše: «Strašno neurje v nedeljo popoldne je trajalo le dober četrt ure, toda škoda je o-gromna in sploh se še ne ve koliko znaša. Mnogo je odvis>-no tudi od vremena, ki bo najbolj prizadeta v vsej Beneški Sloveniji. V Nadiški dolini so enakomerno prizadeti vsi kraji; povsod opustošenje in žalost. In oblasti? Sploh se ne zmenijo za te prizadete kraje. Nobenega ni niti zraven, kaj še da bi pomagali! Videmski časopisi ne morejo pisati, da je «g. profekt takoj obiskal prizadete kraje, se zanimal za oškodovance in obljubil takojšnjo pomoč vlade«, to pa JUTRI 26. JU Ul JA bo s pridelkom ob 15.30 praz ezeru s sledečim sporedom : 15.30 - 17.30: šaljive tekme za nagrade (vlečenje vrvi, tekme v vrečah, razbijanje loncev); 17.30: Ogrinec: «V Ljubljano jo dajmo«, komedija v treh dejanjih. — Po igri in do 1. ure po polnoči bo ples in prosta zabava; 21.15: ritmični balet z obroči; 21.30: žrebanje za podelitev treh nagrad na številke prodanih listkov. Veselični prostor bo tik ob jezeru s primerno razsvetljavo. Delovala bosta dva dobro založena bifeja, dovolj bo tudi miz in stolov. Poskrbljeno bo za shrambo koles in motociklov. PREVOZI: avtobus iz Steverjana, Oslavja, Pevme, Podgore. Standreža, Sovodenj, Gabrij, Dola, Poljan bo odpeljal ob 13; iz Pevme bo odpeljal v Doberdob še en avtobus prav tako ob 13. Oba avtobusa bosta imela prikolico in bosta ponovila vožnjo, dokler bo še kaj ljudi. Vpisovanje tekmovalcev za šaljive tekme bo pri vhodu na veselični prostor. Vabimo posamezne kraje, naj že sedaj organizirajo 5-članske skupine za vlečenje vrvi. Goričani imajo lepo zvezo z Ribijevim avtobusom, ki odpelje iz Gorice ob 13.30 izpred avtobusne postaje. Izstopijo naj ali v Bonetih, ali pa v Jamljah. V desetih minutah so pri jezeru. Lahko pa počakajo tudi na avtobus, ki pripelje iz Steverjana in Pevme, pri pevmskem mostu, ali pa v Standrežu. sledilo. V nekaterih krajih bi si n. pr. lahko nekoliko opomogla koruza, če bodo zdaj lepa vremena, sicer pa bo škoda še večja. Obiskali smo razne kraje in videli opustošenje, ki ga je napravila nevihta. V ravnini sc. polja manj prizadeta; žalostno pa je ob pobočjih hribov in v kribovskih krajih, kjer je nevihta razsajala z vso svojo silo. Uničila je pridelke, zruvala sadno drevje, trava pa je stlačena na tla, v blatu in kamenju, da ni več niti govora o košnji. Posledice pa bodo vidne tudi prihodnie leto, ker je neurje v več krajih strgalo travo kar s koreninami in odneslo celo brazde. Okleščena in gola stebla s polomljenimi vejami štrlijo v nebo, v blatu pod njimi pa je nedozoreli sadež, od katerega si je kmet v Beneški Sloveniji letos mnogo obetal. Namesto, da bi pobiral sadje, češplje, jabolka itd. bo moral ubogi kmet pobirati zlomljene veje in izkopati marsikatero drevo, ker ga je nevihta preveč opu-stošila. Skoda je ogromna, a ni po vseh krajih enaka. V Terski dolini je zelo prizadeta vas Podbrdo, čeprav je v zavetju. Strašni vrtinec je tod prav besnel. V Karnahtski dolini je zelo prizadeta vas Prosnid, morda zaradi tega, ker v Vidmu nimamo še prefekta, ker je zadnji umrl po volitvah. Razni po. slanci in senatorji, ki imajo zlasti pred volitvami polna usta obljub, pa se sploh ne prikažejo. To je popolnoma razumljivo in se temu nič ne čudimo, ker jih pač dobro poznamo. Pomisliti pa je še treba, da je tudi v Rimu zelo slabo «vreme». Poslanci in senatorji imajo velike skrbi v teh dnevih, saj jim gre za biti ali ne biti. Bitka za stolčke v Rimu pa je bolj važna, kakor opustošena Beneška Slovenija, čeprav je «terra italianissima«. Naš dopjsnik Izidor Predan pa nam piše: «V Cepletišču nad Sovodnja-mi je vihar polomil in poril debele kostanje, orehe, jablane, hruške, češplje in drugo sadno drevje. Toča je pa potolkla pridelek na polju. Razkrilo je dosti senikov, strehe in prevrnilo dosti kop sena. V vasi Trpeč (občina Sovodnje) računajo, da je naredilo približno dva milijona lir škode samo dvema družinama. Mariniču Marku je razkrilo streho in pobilo skoraj vse korce, prav tako tudi družini Dome-nižovi. V «Kočebarju» (občina Sovodnje) je tudi družini Mašera razkrilo streho in napravilo še dosti^ druge materialne škode. V Dol. Brnasu v občini St. Peter je družini Vižintinovi razkrilo polovico strehe in pobilo mnogo strešnikov. Tudi drugim družinam v Brnasu je prizadelo veliko materialno škodo. Podobne vesti prihajajo iz Nadiške doline, iz občine Podbonesec. Tam je tudi razdejalo strehe, izruvalo in polomilo debelo drevje. Obiskala jih je tudi neusmiljena toča. Kljub vsej tej nezgodi in škodi, ki je zadela Beneško Slovenijo, se niso italijanske, čedadske in videmske oblasti prav nič pozanimale, da bi poizvedele, koliko škode so utrpeli naši ljudje. Niso prišli obiskat prizadetih krajev in niso prinesli našemu ljudstvu nobene tolažljive besede; o pomoči pa niti ne govorimo. Kadar so bile poplave v Po-lesine, so i\gši kmetje dali od sebe vse, kar so mogli za tiste nesrečne ljudi. Vprašamo se, zakaj italijanske oblasti niso tako solidarne z nami? Morda zato, ker pripadamo k narodu, katerega italijanske oblasti smrtno sovražijo in ki ga z vsemi mogočimi sredstvi zatirajo? Beneški Slovenci plačujejo davke v isto «blagajno» kakor vsi ostali italijanski državljani. Zato imamo tudi pravico, da kritiziramo, če nam oblasti ne pomagajo kakor drugim državljanom, ko nas prizadene kakšna nesreča. Letos bo zelo slaba letina. Do sedaj Je bilo pri nas polno dežja In malo lepega vremena. Poleg tega smo imeli meseca maja slano, ki je naredila na polju veliko škodo. V nekaterih krajih je že petkrat poškodovala letošnji pridelek huda toča. Ce ne bodo oblasti priskočile na pomoč našemu revnemu prebivalstvu, bosta letos vladali v Beneški Sloveniji črna beda in velika lakota. Obla. sti morajo to preprečiti!« Požar v Krminu V Krminu je na seniku poljedelca Alojza Mavriča v četrtek okrog 10.30 nastal velik požar. Pred kratkim so spravili na senik posušeno krmo in iz neznanih vzrokov se je ta vnela. Požar je prav kmalu zajel ves senik. Na kraj požara so takoj prišli gasilci, da bi ugasili ogenj in tako preprečili, da ne bi plamen zajel tudi Mavričevo stanovanje, ki je v bližini senika. Medtem, ko so bili gasilci na delu, da bi čimprej pogasili ogenj v se. niku, so nekateri sosedi priskočili na pomoč in rešili živino iz hleva pod senikom. Čeprav se je gasilcem posrečilo pogasiti ogenj, ki je trajal nekaj ur, je škoda, ki jo je povzročil požar precejšnja. Zgorelo je dve sto stotov krme in približno 70 kvadratnih metrov strehe. Skoda znaša o-krog pol milijona lir. Za ugotovitev vzroka, zaradi katerega je nastal požar, so prišli na kraj tudi orožniki iz bližnje postaje. Namesto k morju ranjena v bolnico 42-letni Peter Lasič iz Gorice, bivajoč v Ulici Vittorio Veneto štev. 102, je hotel preživeti včerajšnji sončni dan nekje ob morju, zato se je v prvih popoldanskih urah odpravil in odšel z lambreto, na kateri je zadaj sedela 13-letna hčerka Marija, proti Sesljanu. Toda ko sta privozila približ- no do Jamelj, jima je usoda prekrižala lepe načrte. Iz neznanih vzrokov, se je lambre-ta prevrnila in oče ter hči sta obležala onemogla na cesti. Takrat je privozil mimo neki zasebni avto, ki ju je odpeljal takoj v bolnišnico Brigata Pavia. Peter Lasič si je pri nesreči zlomil desno roko ter lobanjo, hčerka Marija pa si je zlomila desno nogo in laže ranila na več krajih. Ozdravela bosta približno v 45 dneh. Nesreča na Travniku Na Travniku, in sicer točno na križišču Ul. Roma in Ul. Oberdan, se je včeraj dopoldne dogodila prometna nesreča. P.0 Ulici Oberdan je prišel avto «Fiat 500», ki ga je vozil 32-Ietni Tobia Michelotti, trgovec iz Vidma. Ko je hotel prečkati cesto, ki s Travnika pelje v Ulico Roma, je trčil v vespo, ki je prišla iz Ulice Roma in katero je vozila 27-letna Lavra Komand iz Loč-nika. K sreči ni bilo tu nikakršnih človeških žrtev, poškodovani sta le obe vozili. j TOUR DE FRANCE - DVAJSETA ETAPA Tudi na kronometer - BOBET DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna «Villa S. Giusto«, Korzo Italia št. 106, tel. 31-52. S prepričljivo zmago mesta v splošni oceni VRSTNI RED NA CILJU 20. ETAPE LYON — SAINT ETIENNE (70 km na kronometer): 1. BOBET (Fr.) 1.49*00”, povprečno 38.532 km; 2. Van Est (Hol.) 1’45”; 3. Schaer (Sv.) 2’47”; 4. Wagt-mans (Hol.) 3’25”; 5. Lorono (Sp.) 3’56”; 6. Bauvin (NEC) 3’57”; 7. Astma (It.) 4’13”; 8. Morvan (O.) 4’39”; 9. Close (Belg.) 4’42”; 10. Mallejac (O.) 4’43”; 11. Rossello (It.) 4’52”; 15. Rolland (Fr ) 5’37”; 19. Bar-tali (It.) 6’01”; 20. Mahe’ (O.) 6’02”; 21. Isotti (It.) 6’07”; 24. Lauredi (Fr.) 6’21”; 31. Cor-rieri (It.) 7’10”; 33. Magni (It.) 7*23”; 54. Geminiani (Fr.) 9’28”; 58. Baroni (It.) 9’46”; 74. Drei (It) 14’50". ST. ETIENNE, 24. — Odkar je Bobet osvojil rumeno majico, je pokazal, da jo nosi s častjo in da je je vreden. Po svoji veliki zmagi na odločilni alpski etapi je takoj na drugi pomembni etapi pokazal, da se hoče boriti tudi tedaj, ko gre v glavnem zgolj za prestiž. Tolikšna je bila njegova prednost v splošni oceni, da bi ga nele težko kdo ogrožal pri prvem mestu, ampak da bi se mu tudi težko približal. Toda Bobet se ni zadovoljil s tem, da bi samo držal razdaljo med seboj in Malle-jacom, Astruo in naslednjimi, temveč je danes vozil tako, da se je ta razdalja še močno povečala. Današnja 70 km dolga etapa ni bila ena izmed tistih etap na kronometer, ki vodijo po kaki gladki in ravni cesti, kjer res ni treba pokazati drugega kot brzino vožnje po ravnem. Pot je ves čas vodila gor in dol, pravi tobogan, in pri 34. km pa se je v dolžini treh kilometrov dvignila za 220 m; potem še strmina do 910 m, kolikor je visok But d’Arpin (na 48 km), nato 12 km navzdol in končno še košček vožnje po zelo slabem tlaku; bilo je torej «svega i svašta«. Start se je začel ob 10. uri, ko je odbrzel Luksemburžan Jean Schmidt; nato so sledili v presledkih po 4 minute ostali do Bobeta, ki je kot zadnji startal okrog 15. ure Schmidt jr. potreboval za pot 1.56*9”, čas, ki ga je postavil v končni oceni na 30. mesto. Se precej časa je trajalo, da je Švicar Sehellenberg njegov čas zboljšal za dve sekundi, medtem ko je Cortieri potreboval eno sekundo več. Polagoma pa so se začeli časi nižati, dokler se ni pojavil Spanec Lorono s svojim časom 1.52’56". Ta dirkač, ki je bil dolgo časa med zadnjim in se je «razodel» šele v je Bobet dokazal, da je vreden svojega prvega i, ki mu že zagotavlja končno zmago v Parizu l%všnrka v Geriči in vprašanje igrišča Jutri zvečer ob 21.30 bomo imeli priložnost zopet videti po dolgem, odmoru košarkarsko ekipo Goriziane, ki bo nastopila v prijateljski mednarodni tekmi: gost bo Polizei-Sportve-rein iz Muenchena. Pred to tekmo se bo odigrala prijateljska tekma med dvema goričkima moštvoma. To je kronika. Pred nami pa se postavlja kopica vprašanj. Ali je res, da je Goriziana dobila v zadnjem času več povabil za gostovanje v Jugoslaviji z nekaterimi jugoslovanskimi moštvi in za povratna srečanja v Gorici sami? Po mestu se namreč širijo slične govorice, ki vzbujajo tudi nezadovoljstvo pri nekaterih športnikih, saj bi t; hoteli videti ne samo kvalitetne mednarodne tekme z enim samim moštvom, ampak cel mednarodni turnir, sličen tistemu, ki se je vršil 1. in 2. maja v Gradiški. Pred časom so nekateri dejali, da bi bili stroški za prireditev mednarodnega turnirja preveliki in da jih Gorica ne zmore; ta trditev je iz trte izvita, saj je gotovo, da bi tekmam prisostvovalo vsak večer od 1000 do 2000 ljudi in bi vstopnina prinesla brez dvoma tudi lep dobiček, ki bi bil potreben Gori-ziani, saj vsakdo ve, da je v težkih finančnih vodah. Nekateri pravijo tudi, da bi morali igrati v Gorici prve dni maja ljubljanski košarkarji, ki so igrali prejšnje dni v Gradiški. Skoro vsi igralci Goriziane so bili za tekmo, le trener Pun-teri se je baje temu uprl? Kaj je resničnega na tem? No pustimo sedaj vprašanje tekem pri miru in obrnimo naše razmišljanje raje na vprašanje igrišča. Ze lani je Italijanska košarkarska zveza «go- drnjala«. ker niso imela nekatera moštva pokritih igrišč. Sicer so morali v Gorici zaradi prehoda v višjo sikupino komaj urediti prostor za gledalce. Od prvotnih dve sto gledalcev je pozneje tekmam prisostvovalo skoraj vedno okrog tisoč ljudi. Letos se vprašanje pokritih igrišč zopet postavlja v ospredje. Goriziana je bila — P° f?'a" sovih, ki krožijo po mestu — pripravljena zgraditi veliko dvorano, ki bi bila pripravna tudi za druge športe in je zato zaprosila občino za pomoč. A ta je, kar zadeva šport, kar gluha. Lani, ko so gasilci začeli graditi svojo novo postajo v Ulici Paolo Diacono, so imeli v načrtu tudi majhno telovadnico. Goriziana je zaprosila gasilsko poveljstvo, da bi telovadnico zdaljšali za nekaj metrov. da bi bila tako uporabna tudi za košarkarske tekme; seveda bi prispevala za povečanje stroškov; a tudi ta prošnja je bila odbita. Sedaj pa, — ko bodo v Gradiški gradili kar Športno palačo s prostori za 2000 gledalcev in z velikim odrom, taiko da bo dvorana služila tudi dramskim in opernim predstavam, za kar bodo potrosili 40 milijonov lir — se morajo v Gorici boriti s težavami, ki so nastale zaradi igrišča. Govori se, da bodo le pokrili igrišče v Ulici Rismon-do z železno konstrukcijo, a dosedaj ni bila niti vložena prošnja, in še manj so začeli z deli. In tako. se bo morala verjetno Goriziana letos umakniti iz prve državne lige, do katere se je s težavo priborila in v kateri je lani tako dobro izkazala če se ne bo Košarkarska zveza usmilila in spregledala pomanjkanje pokritega igrišča. Pirenejih, ko je s predzadnjega mesta v splošni oceni skočil z zmago v prvi pirenejski etapi v ospredje in sedaj vodi v oceni za gorsko nagrado, je danes dokazal, da zna dobro voziti tudi tedaj, ko se je treba izkazati v brzini. Tudi na But d’Aprin (48 km) je bil njegov čas mnogo boljši od dirkačev, ki so vozili pred njim. Bauvin je privozil na cilj z eno sekundo več kot Loreno. Sele dirkač, ki je startal 63., je izboljšal čas Lorona. To je bil Holandec Van Est, ki je dosegel čas 1.50'45”; tudi na But d’Aprinu je bil njegov čas najboljši. Van Estovo povprečje je bilo 37.923 km na uro. Toda ne samo Van Est — že je na stadionu Wagtmans, ki je na samem dirkališču dohitel Magnija in se z odličnim časom vsidral za svojim rojakom Van Estom pred L.orona. Švicar Schaer je po poti prehitel Geminianija in mu odvzel skoraj 7 minut. Njegov čas ga je postavil med Van Esta in Wagtmansa. V tem je Bobet že prešel 48. km v najboljšem času (1.20’2") in 9 km pred ciljem prehitel Belgijca Closa, ki je startal 4 minute SPLOSNA OCENA PO 20. ETAPI : 1. BOBET (Fr.) 11317*19”; 2. Mallejac (O.) presledek 14’18”; 3. Astma ’ (It.) 15’01”; 4. Close (Belg.) 17’37”; 5. Schaer (Sv.) 18’44"; 6. Wagt-mans (Hol.) 21’39”; 7. Rolland (Fr.) 23’03”; 8. Lauredi (Fr.) 24*06”; 9. Geminiani (Fr.) 27T8”; 10. Mahe (O.) 28*26”; 11. Bartali (It.) 32*00”; 15. Magni (It.) 42*18”; 23. Rossello (It.) 54*47”; 46. Isotti (It.) 1.41*08"; 53. Baroni (It.) 2.4*07”; 59. Drei (It.) 2.12*56”; 60. Cor-rieri (It.) 2.14*05”. pred njim. Astrua, ki je v tem privozil v cilj, je dosegel sedmo mesto, Bartali pa je konč- no zasedel šele 19. mesto. Ob 16.49 privozi v cilj burno pozdravljen Bobet. Njegov čas je odličen; 1.49’, povprečno 38,532 km na uro! In vse to kljub temu, da je na 39. km preluknjal kolo in se je moral ustaviti, da kolo zamenja. Bobet svoje zmage ni dosegel brez napora: na cilju je bil njegov obraz ves v gubah in niti aplavzi množice niti objem žene ga ni mogel spraviti v njegovo sicer običajno smehljanje. Kot zadnji, ki je startal, je bil poučen o časih, kr so jih dosegli dirkači prei njim in bi torej lahko ostal miren; vozil bi lahko zložno, toda hotel je nasprotno: dati vse iz sebe. Zato je bilo navdušenje množice pri cilju tem večje. Borba med Schaerom in bla-gnijem za nagrado ob petdesetletnici Toura, v kateri vod* Schaer in mu je Magni za Ve’ torni, se je danes končala tako, da je razlika med obema narasla od 22 na 53 točk in h* kaže, da bi mogel Magni izgubo kako nadoknaditi. (Vatno je pripomniti, da znaša o-menjena nagrada milijon jralf kov!). GASTON DUBOIS OCENA ZA VELIKO NAGRADO PETDESETLETNICE TOURA : 1. SCHAER (Sv.) 245 točk; 2. Magni (It.) 298; 3. Geminiani (Fr.) 359,5; 4. Rolland (Fr) 388; 5. Van Est (Hol.) 389; «• G. Voorting (Hol.) 463; 7' Astrua (It.) 473; 8. Bobet (Fr.) in Bartali (It.) 503; 10. Lauredi (Fr.) 531. OCENA ZA MOŠTVA PO 20. ETAPI : 1. Holandska 339.29*04* 2. Francija presledek 7*10” 3. Severovzhod-Center 22’47” 4. Belgija 5. Zapad 6. Italija 1.8’lS" 7. Španija 8. Jugovzhod 9. Ile de France 10. Švica NOVA TRŽAŠKA KOČA namesto prejšnje porušene j V zimi 1950-51 je sneg Tržaško kočo na Doliču zrušil, v nedeljo PJ bo nova koča, ki ne sloji na islem mestu, že sprejela prve Marsikateri Tržačan nosi v svoji izkaznici planinskega društva pečat Tržaške koče na Doliču. Toda huda zima z o-bilnim snegom leta 1950-51 je bila za Tržaško kočo usodna. Dva do tri metre visok plaz jo je stisnil in PD Gorje, ki je upravljalo to postojanko, ni kazalo nič drugega, kakor da zgradi novo kočo. Dela se je lotilo že poleti 1951, takoj ko je skopnel sneg. Za novo postojanko pa je izbralo primernejši prostor, varen pred snež. nimi plazovi, v sedlu Dolič, kakih 200 m stran od prejšnje koče v smeri proti Hribari-cam. Splanirali so novi teren, hkrati pa pripravili ves potrebni gradbeni material. Kolikor je bil še sposoben, so za gradnjo nove postojanke uporabili les in inventar porušene koče. Leta 1952 so gradnjo mrzlično nadaljevali. Morali so hiteti, ker je gradbena sezona v gorah zelo kratka. Jeseni 1952 je bila stavba pod streho, letos pa so dela že tako napredovala, da bo v nedeljo 26. ju. lija sprejela že svoje prve goste. Nova koča bo po obsegu e-naka prejšnji, le da je prijaznejša in udobnejša. Imela bo 40 ležišč ter svetlo in prostorno jedilnico. Stavba je podkle. tena. Stoji pod Kanjavcem in na križišču poti Hribarice-Sedmera jezera. Dom Planika pod Triglavom-Triglav, Velo polje-Bohinj, Elemenice-Tri-glav. Dostopi; iz Vrat čez Luk- njo 5 ur, čez Kredarico in Planiko 7 ur, iz Trente 5 ur, od Doma Savice čez Komarčo i® Sedmera jezera 2 ur. Marljivim planincem P® Gorje pri Bledu, ki so s tel® izpolnili svojo obljubo, da bodo za 60-letnico slovenske?3 planinstva obnovili Tržašk0 kočo na Doliču, jr njihovem" uspehu iskreno čestitamo. L. R- Svetovno prvenstvo v telovadbi bo 1. 1954 v Rimu ROTTERDAM, 24. — Na k°"' gresu mednarodne telovado* federacije, ki se ga je udd6" žilo 23 držav, so sklenili utr' diti pravilni kriterij pri soj** niu mednarodnih telovadni® tekem. Odklonili so predlof>e nekaterih držav, naj bi spre' menili sistem telovadnih tekmovanj in so še vnaprej zadf-žali moštveno tekmovanje me. posameznimi državami, hkra s posameznim ocenjevanj®1" vrstnega reda v splošnem v kviru doseženih rezultatov posameznem orodju. Odklon1; so sprejem telovadne federa®J' je Vzhodne Nemčije v Fl®’ sprejeli pa so federacijo Ur"' gvaja. Sprejeli so tudi sklepe . # raznih organizacijskih vpra5*' njih, zlasti o organizaciji tovnega prvenstva v telov3“" bi, ki bo julija 1954 v Rimm IZREDNE CENE Z X VSE GOSPE KRILA IM - * elegantna, vzorci "lili po zadnji mod« 0|J|j|| KRUHE 2900 - MO iz «EVERGLAZE» blaga po najele-gantnejših vzorcih MAGAŽZINI DEL CORSO KORZO 1 — TRG BORSA Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULJ CA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. - UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73_3g _ cent oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mrr. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. - TtSka Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. Pelltco 1-11 Tet 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed, tjud. repub. Jugoslavija: izvod 10, mesečno 21° Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisKil Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. • 'rrst