Potočkova pesen.
Pri oknu zamišljen sem stal,
ko njene jirebra! sem vrstice.
Fotl mano je polok sumljal,
in kri mi šumela je v Hce.
Po<^le(.l sem upiral v nebo —
oblačno in motno je bilo.
In meni je ravno tako
za Časck se v tlusi stemnilo.
In sanjal sem, .Bo<^' le ve kaj -
se sam si (.lomisliti nočem.
A vem, (.1:V je bilo tedaj
tak mehko pr'\ srcu mi vročem.
Fc)(l oknom je ])otok sumljal
skrivnostno otožno in milo:
Tn peval o tem mi je val,
kar ni in ne bo se zj^'odilo.
Pavel Dolenec.