-• — ----- (Za No niči jo 4 K Ameriko in drugo t njo državo d K.) — P0pnmc7.no številko bo proHaiajo ————— po 10 vinarjev - Slovenskemu lludsivu v ponk in zobavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Urodnistvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklai.iaoijo m in-Rorati pa: Uprnvništvn „Domoljuba*. — lijubljana, Kopitarjeva ulicn - Stev. 47. V Ljubljani, dne 23. novembra 1916. Leto XXIX. Ne ločitve — zdaj združitve je čas! Da se bo moralo po vojski marsikaj izpremeniti v naši državi, o tem smo si vsi edini. Posamne stranke in posamni narodi se že oglašajo s svojimi željami in zahtevami. Čim močnejši je kdo in čim več ima priložnosti in svobode do besede, tem glasnejši je in tem obsežnejši je popis njegovih želja. Najprej so prišli Poljaki. Zvezale so se vse stranke s socialnimi demokrati vred za zedinenje in osamosvojenje poljske države. Večjega nasprotja, kakor je bilo med socialistom Dašinjskim in poljskim! plemiči in veleposestniki, si ni lahko misliti; ob volitvah in v državnem in deželnem zboru ie grmelo od obeh strani. V verskem in gospodarskem oziru so bile med poljskimi strankami največje razlike, toda misel, da je zdaj mogoče obnoviti raz bito domovino, jih je združila in enotno, v popolni slogi so šli na delo. Vsi poljski poslanci so vstopili v en klub in vse stranke so imele svoje zastopstvo v narodnem svetu. Niso sicer dosegli v celoti tega, kar so želeli, — združenja dozdaj ruskih in vseh galiških Poljakov v eni državni skupini v okviru avstrijske države — toda brezuspešno ni bilo njihovo delo: naš in nemški cesar sta se zedinila, da se ustanovi samostojno poljsko kraljestvo iz poljskih in litvinskih pokrajin, kar jih je bilo dozdaj pod ruskim carstvom. Nemške stranke moramo imenovati na drugem mestu. Svobodomiselni nemški poslanci, združeni v nemško-narodni zvezi, so se najprej zedinili, kaj naj zahtevajo po vojski. Imeti hočejo zakonito določen nemški državni jezik, mnogo več nemškega po vseh, tudi po ljudskih šolah, prosto pot do Trsta, samostojnost Galicije in sicer tako, da gališki poslanci ne bodo več v dr- žavnem zboru in da bodo potemtakem imeli Nemci večino med državnimi poslanci ter bodo lahko gospodovali v šolskih rečeh, pa tudi glede na uradništvo v celi ostali državi. Obenem zahtevajo, naj se naša država najtesnejše zveže z nemško v vojaškem in gospodarskem oziru. Dne 9. novembra so imeli nemško-narodni in krščansko-socialni zastopniki na Dunaju skupno sejo in pri nji je načelnik svobodomiselne nemško-narodne zveze dr, Gross, kakor so poročali časopisi, ob so-glasnem pritrjevanju vseh navzočih izjavil, da se bodo odslej prvi in drugi složno bojevali za nemške zahteve, zlasti za nemški državni jezik in za najtesnejšo vojaško in gospodarsko združitev naše države z nemško. Nekaj posamnih krščansko-socialnih poslance" se je po ti seji sicer tupatam malo pritoževalo, da niso bili prej poduče-ni, za kaj se gre, toda ta re,p oač le malo pomeni. Vseh dvanajst mož, ki so v predsedstvu krščansko-socialne stranke, je moralo biti zadovoljnih z dr. Grossovo izjavo, drugače bi ne bilo moglo priti do nje. Na vsak način moramo računati s tem, da sla zdaj obe veliki nemški stranki — nem-ško-narodna in krščansko-socialna — v važnih in odločilnih rečeh popolnoma združeni. Socialni demokratje nemška narodnosti stoje še ob strani in ni še jasno, kako jo bodo zasukali. Če se spomnimo na to, kako so n. pr. nastopili proti češkim zasebnim šolam n^, Dunaju, in kako so trdili, naj se vsak Nenemec, ki pride na Dunaj ali v kak® drugo, po večini nemško mesto, ponemči, si moremo biti svesti, da so v narodnem oziru precej v živo nemško pobai vani. Ne pojdejo sicer v vseh rečeh z drugimi Nemci, toda nemškemu državnemu jeziku se gotovo ne bodo upirali. Rusini so bili tudi na dve plati razdeljeni. Vsi njihovi državni poslanci, razen enega socialnega demokrata, so v skupnem klubu, dasi so se prej med seboj zelo napadali in bojevali drug proti drugemu. Ra- di kaina skupina, ki jo je vodi! dr. Trilov-ski, je bila strastno svobodomiselna. Zdaj ie našla pot k skupnemu delu. Skrb za domovino in narod jih je zvarila v eno celoto. Boje se samostojne Galicije, v kateri naj bi deželni zbor odločeval s poljsko v»-čino ludi o rusinskih šolah in uradih. Zahtevajo, naj ostane Galicija taka kot dozdaj, in naj gališki poslanci slejkoprej imajo sedež in glas v avstrijski dižavm zbornici; če se pa osamosvoji Galicija, naj se razdeli v dva dela, poljski in rusinski, in naj v svojem posebni rusinski deželni zbor deia postave. Pred nekaj dnevi so se zedinili tudi Čehi. Tam je bilo več strank, nego kjerkoli drugje: mladočeška, agrarna, narodno-socialna, katoliško-narodna, krščansko-socialna, realistična, svobodomiselna ljudska, državnopravna in socialno-demokra-tična. Odslej so v narodnih rečeh vsi r enem taboru, v enotni zvezi. Bila je trda in težka pot, katero je sekal skozi grmovje in skalovje strankarskega sovraštva zlasti neumorno delavni in skrbni predsednik' agrarne stranke Anton Švehla v zvezi z našim milim prijateljem Fr. Udržalom. Čast pameti in domoljubnemu duhu voditeljev tudi vseh drugih stranki Šlo je in od zdaj dalje sedita v obrambo svojega naroda skupaj socialni demokrat in katoliško-na-i rodni poslanec, meščanski mladočeh in agrarni zastopnik češkega kmečkega stanu. Tudi pri nas bo treba na delo v vseh rečeh, kjer je mogoče, in na skupno, enotno obrambo tistih reči, ki so nam vsem drage in mile. Načelnih razlik med strankami ne more nihče izbrisati. Najhujši naš sovražnik bi pa bil, kdor bi hotel izbrisati načelno skupnost v prevažnih, življenjskih vprat-šanjih našega naroda. Kdor taji razlike med strankami, je slep; kdor pa taji danes njihove skupne reči, je hudoben škodljivec. Iti moramo še dalje in združeni med seboj iskati zaveznikov. Govori se, da že imamo. Bog daj sreče f /' 1« Avstrija vseh! Naša zvestoba in ljubezen do Avstrije je izpričana s krvjo in življenjem. Na tisoče naših mož in mladeničev je dalo svoje življenje, ko je tako zahtevala domovina. V Karpatih in Tirolah, ob Soči in Drini, povsod kjer so nas postavi'i za brambo Avstrije, smo storili vse, kar le kdo. Več niso storili ne Nemci ne Madjari, o ne, bojimo se marveč, da je naših mož in mladeničev v primeri z našim številom padlo ičez vso mero. Zato nima nihče pravice sumničiti naše zvestobe. Žalostno je, da se kaj takega sploh more zgoditi! Seveda, to je tisto, mi nočemo in ne moremo zatajiti tega, kar smo, da smo Slovenci, slovenske krvi in slovenskega mišljenja. Mi nikogar ne črtimo; naj imajo, kar imajo; a nam naj puste, kar je našega! To je naša zemlja in mi ne zahtevamo drugega, kakor da se moremo na svoji zemlji prosto razvijati: pridno delati, napredovati gospodarsko, izpopolnjevati se v izomiki in izobrazbi, negovati svoj jezik in svoje šege, zatirati vedno bolj vse, kar je nizkotnega, sirovega in neplemcnitega, in vedno globlje prepojiti vse naše bitje z resničnim krščanstvom. Mi Slovenci nemški jezik in nemško omiko cenimo, in vedno bomo skrbeli za to, da bodo naši ljudje, kalorim bo tega treba, tudi nemško znali, saj bi bila naša škoda, če bi ne, a zakaj bi nam posili vrivali nemščino tudi tam, kjer je mi nočemo, ker bi oškodovala naše bitje? Vsaka stvar ima pravico do svojega bitja. Vsaka cvetica po svoje cve-t6, vsak tiček po svoje poje, pa bi ne smeli po svoje živeti in govoriti, ko nikomur s tem ne delamo škode? Pravijo, saj je vseeno, kako človek govori. Vam ni vseeno, nam ni vseeno. Sicer je pa to neumna beseda, da je vseeno. Kako se človek razveseli, če sliši na tujem domačo besedo, domači glas. Zakaj? Zato, ker je v jeziku toliko sladkih spominov na mladost, na domače kraje, domače navade, na vse drage, ki je čio-vek z njimi nekdaj bival, zato pa tudi na vse lepo in dobro, kar je od svojih prejel. Človek se more priučiti tujemu jeziku, da mu bo tekel, kakor domač jezik, a nikdar mu ne bo segel tako globoko v dušo, nikdar mu ne bo tako prevzel vsega bitja, kakor jo to naredila v otroku in mladeniču materina beseda. Zato vsak dober človek ljubi svojo domačo govorico, in bilo bi grdo nasilje, če bi mu hotel kdo izruvati iz srca to ljubezen in mu vsiliti svoj Jeziki Ce se nas Nemci ne boje — in ta strah bi bil prazen —, bi morali reči, da nam hočejo delati nasilje. To bi pa bila krivica, krivičen pohlep po naši semlji, in krivice tudi Nemcev nočemo dolžiti. Zato res ne vemo, zakaj ne bi mogli mirno skupaj živeti v skupni domovini Avstriji. Nekateri pravijo, da je 21 za državo nemški jezik potreben, to da se je pokazalo v vojski. Človek bi pa mislil, da se ravno v vojski to ni pokazalo. Dozdaj še ni bilo nemškega državnega jezika, pa tolikega zmagovitega junaštva svet še ni videl, kakor ga je pokazala v tej vojski Avstrija! Je ze treba nekaj enotnega jezika, tisto malo se hitro vsak nauči, a treba je predvsem zvestobe in ljubezni do cesarja in domovine. Te zvestobe in ljubezni bo pa vedno največ, če ne bo narod narodu delal nasilja, ampak če bo v državi pravica in svoboda za vse! Naredite narode srečne in zadovoljne, pustite vsakemu, da se bo prosto in svobodno gibal in razvijal v mejah skupnih in enakih državnih zakonov, pa bote videli, kako močna in mogočna bo Avstrija. Ni treba, da bi bili vsi Nemci, treba je le, da so vsi iz Sirca in z veseljem Avstrijci! Največji škodljivec Avstrije je tisti, ki dela narode nezadovoljne, ker jim ne daje, kar jim po naturnih in državnih zakonih gre. Veliko sitnosti z jezikom bi ne bilo, če bi dali deželam in narodom še več samostojnosti. Saj ni treba, cla bi šla vsaka roč do Dunaja. Dajte več samouprave, pa se bo večina reči lepo doma z domačim jezikom rešila. Na Dunaju naj bi se reševale le velike državne reči, ki zadevajo vse skupaj in tam bomo radi pustili, da se rešuje v nemščini. Če sc pa vsiljuje nemščina v vse naprave, je to očividno drugim narodom v škodo, zato jim ni mogoče zameriti, če se upirajo, ali če se jim nemščina nasilno vrine, da so nezadovoljni. Kako lepo bi bilo, če bi mogli vsi Avstrijo ljubiti, ne samo zato, ker smo jo dolžni ljubiti, ampak z veseljem, s tisto veliko ljubeznijo, ki jo čuti vsak do dobre ljubeče in skrbeče matere. Take ljubezni pa ne da nobena sila, daje jo le ljubezen! Zato pravimo: vse za vero, dom, cesarja! Za to umira naš rod na bojiščih. A blagrovali bomo to krvavo voj-Bko, če se bo Avstrija zavedala, kaj so ji bili v tej strašni vojski narodi in če bo proti vsakemu in vsekdar branila pravico in svobodo vseh! Najnovejše. Nasllstvo entente na Grškem. Zavezniki so zahtevali, naj izroči grška vlada potne liste avstrijskemu, nemškemu, bolgarskemu in turškemu poslaniku. Sklican je kronski svet. V Atenah veliko razburjenje. » Položaj sv. očeta. Glasilo španskih katoličanov »E1 Debate« piše, da je položaj papeža Benedikta XV. v Rimu nevzdržljiv. Kralj Alfonz je ponudil sv. očetu palačo Escorial za bivanje. Obsodba na smrt. Najvišje domobransko sodišče je zavrglo ničnostno pritožbo zoper smrtno obsodbo dr. Kar-, la Kramafa in tovarišev. Razprava je trajala 8 dni. Razsodba domobranske-ga divizijskega sodišča je sedaj prav, noveljavna. i , i - h -. -t ^v * , , . li I Umrl je 21. nov. novomeški kanonik, biseromašnik g. Franc Povše. Za naše vojake. Za božičnico našim brambovcem na fronti je kranjski deželni odbor dovolil 4000 K. Seja izvršilnega odbora S. L. S. je bila dne 21. novembra v Ljubljani. t Karel Javoršek. V Ljubljani je umrl 20. nov. učitelj slovenske trgovske šole g. Karel Javoršek. Na zavodu je bil štiri leta. Srčna napaka mu je izpod kopala rahlo zdravje in mu iz-podjodla mlade moči. Pregled po svetu. Novi enotni češki klub, ki se je te dni ustanovil, ima 108 članov. »Ustanovitev se je izvršila v prepričanju, da je to volja celokupnega naroda in pa v interesu staro-slavne dinastije ter velikega zgodovinskega poslanstva države, ki temelji predvsem na združitvi vseh dežela in na absolutni enakopravnosti vseh narodov.« Kot predsednik bo vodil novo skupino Fr. Stinck; podpredsednika sta dr. B. Šmeral in H. Ma-stalka. Člani odbora; dr. Hiibschmann, Fr, Hruban. K. Prašek, dr. Stransky, V. Tužar, Fr. Udržal. Burian v Berlinu. Preteklo sredo (15. nov.) je bil v Berlinu avstrijski minister za vnanje zadeve baron Burian. Kmalu po dohodu je obiskal nemškega državnega kaclerja Bethmann-Hollwega. O romunskem državniku Petru Carpu se je govorilo, da ga je romunska vlada odvedla in internirala; novejša poročila trdd, da je Carp svoboden in da dotične govorice niso bile resnične. Iz Grčjie dohaja bolj malo zanimivosti, Sklican je bil državni zbor, a je prišlo le 120 poslancev. Po uvodni molitvi, ki jo je opravil metropolit, je bilo zasedanje otvor-jeno. Prva seja bo, ko se zbere zadostno število poslancev. Razšli so se z burnimi pozdravi na kralja, ustavo in narod, — E"' tenta pritiska še vedno na grško vlad«; zahteva del topov, uporabo železnic in Iaz, ki je odnesel laško patruljo. Naši so jih hoteli rešiti, a so morali prenehati z rešilnimi deli, ker jih je oviralo streljanje brezsrčnih LahoT bencina, 17.000 ton sirovega olja, ogromne zaloge žita, sladkorja in kave. S tem je za več meseccv preskrbljena dobruška armada, kakor tudi tamošnje civilno prebivalstvo. • f Kaj mu pride na misel. V cerkvi ■v. Petra v Rimu se je pred kipom sv. Petra ustrelil mlad Srb. Cerkev so morali iznova posvetiti. Huda katastrofa v mestu Arhan-Belsk-u. Dne 13. nov. proti večeru se je Cul v pristanišču ruskega mesta Ar-hangelsk strašen pok, ki mu je sledil velikansk plamen. Kmalu nato je zletelo v zrak 7 parnikov, ki so bili naloženi s strelivom. Eksplozije so bile tako strašne, da je metalo debele kose železa Ido 700 m daleč naokrog. Razsutih je Obenem 37 skladišč, ki so kar izginila z Jtemlje. škode je čez 11 milijonov rubljev. Koliko je mrtvih ljudi, še ni znano; tudi ranjenih je na stotine. (Mesto tArhangelsk leži ob izlivu Dvine na Obali Belega morja. S celino je zvezano po železnici, napravljeni lansko leto. To je edino rusko evropsko pristanišče, ki je Rusiji na razpolago, ker je Vzhodno morje zamrznjeno.) Del Pariza v temi. Velika elektrarna ▼ severozahodnem delu Pariza je morala 12. novembra odpustiti delavce in obrat Ustaviti, ker so porabljene vse zaloge premoga. Vsa severozahodna predmestja v Parizu so bila brez svetlobe. Obleka na karte. V Nemčiji so izdali liaredbo, ki določa, da mora imeti vsak, kdor si hoče kupiti novo obleko ali perilo, posebno oblastveno dovoljenje, ki se z njim Izkaže, da mu je nova obleka v resnici potrebna, To dovoljenje je nepotrebno le tedaj, če stane nova moška obleka več nego 150 mark, nova ženska obleka več nego 160 mark. Velike zaloge v Konštanci. Sedaj šele objavljajo natančnejše številke o plenu r Konštanci. Naše zavezniške čete so zaplenile 30.000 ton petroleja, 27.000 ton 8> Dopisi. Zagorje na Pivki. Umrl je dne 7. t. m. naš cerkovnik Ivan 11 i 1 c po kratki bolezni. Veliko let je opravljal svojo službo ter neštetim mrličem zadnjikrat zvonil. Zanimivo je torej, da je bil pokojni ravno prvi, kateremu vsled znane Vilharjeve pesmi slavni Zagorski zvo novi niso peli žalostne pesmi k zadnjemu počitku, ker so vse vzeli, razen enega. Žalosten je bil prizor, ko je njegov sin prišel na dopust od vojakov in so očeta ravno pokopavali. Drugi sin je na južni fronti. Naj pokojni v miru počiva! — Čudno se nam zdi, da so v naši zavedni občini vsi občinski napisi v prvi vrsti v nemškem in potem šele v slovenskem jeziku. Tepa ni nikjer drugod. Slap. Obesil se je dne 11. novembra nori Janez Uršič pod cerkvenim zvonikom župnijske cerkve na Slapu. Svojčas je bil Uršič velik kričač nasprotnega tabora, naposled se mu je zmešalo in je bil zaprt dvakrat v deželni blaz-nici na Studencu. Selška fara je dala dosedaj 612 vojakov. Kolikor je znano, jih je mrtvih 47, ujetih 84, pogreša le jih 55; v fronti sedaj 183. Iz tržaške škofije. Iz kaplanije V a t o v 1 j e »o dali življenje v vojni: Janez Vatovec, mladenič iz Mislič, 22 let, umrl v bolnišnici na Ogrskem. — Jožef Klun, Misliče, padel 7. VIII. 1915. — Jožef Cergol, Misliče 10; zapušča 2 ofroka. — Janez Cergol, Vatovlje 18; pogrešan od 29. VI. 1915. — Leon Cergol iz Vatovelj 19, ranjen v usta; sedaj invalid doma. Dobil je nove zobe. — Iz B a r k e : Alojzij Tominc, Barka 12, padel v Tirolah. — Janez Tominc, brat prejšnjega, se pogreša v Galiciji že od začetka vojne. — Anton Prclc, Barka 46, umrl v bolnišnici v Knittelfeldu za ranami; zapušča 4 otroke. — Valent. Povh, Barka 23, ima 7 sinov v vojni; vdova Marija Brezovec iz Vatovelj pa 6. Zvonovi. Za vojne namene pobrani zvonovi na Barki so tehtali: večji 225 kg, manjši 160 kg; na Vatovljah: večji 855 kg, manjši 310 kg. Zlato sv. mašo bosta praznovala letos dne 22. decembra 1916 čč. gg. Jožef Sancin, župnik v Predloki in msgr. Franc Kosec, kanonik v Trstu pri Sv. Justu. Dunaj. Slovenska služba božja (pridiga in litanije) jc vsako drugo nedeljo v mescu ob 3. uri popoldne v XV. okraju, Pou-thongasse, cerkev sv. Antona. — Shod za slovensk a dekleta jo vsako prvo nedeljo v mescu ob pol štirih popoldne v lavretanski kapelici avguštinske cerkve, I. okraj. Augusti-nerstr. 7. Vhod skoz: zakristijo. Ta shod je namenjen posebno slovenskim dekletom, ki so doma zapisane v Marijini družbi; povabljene so pa slovenska dekleta na Dunaju sploh. — Za begunce ima slovensko popoldansko službo božjo č. g. dekan dr. F. Knavs vsako nedeljo (izvzemši drugo nedeljo v mesecu) in vsak praznik ob 3. uri popoldne v X. okraju Ouellengasse 154 (blizu protestantovskega pokopališča). — Sv. spoved v slovenskem jeziku se lahko opravi po vsaki slovenski službi božji. Slovensko se izpoveduje dalje: v cerkvi sv. Mihaela, Micliaelerplatz, vsako soboto zvečer in v nedeljo zjutraj, ravno tako ob praznikih; kdor želi med tednom opraviti slovensko spoved v tej cerkvi, naj so oglasi v za-kristijl. Izpovednikl čč. gg : c. in kr. kaplan dr. J. Ujčič, Tomaž Klinar, Gregor Žerjav Dalje se izpoveduje slovensko: cerkev p resv Srca Jezusovega, Sacre Coeur, III. okr' Renmveg 31 (izpoveduje č. g. Prijatelj); dalje cerkev čast, gospodov misijonarjev (lozaristov), VII. okraj, Kaisrrslrafie (izpoveduje č. g. Geršak). 1 Posojilo. Cetverosporazum se je mesece in mesece pripravljal na poletne odločil-ne udarce proti osrednjim državam. Vse te bojne vihre so zmagovito prestane. Res je sovražnik nekaj pridobil na ozemlju, a to je malenkost v primeri z žrtvami, s katerimi so plačali te pedi zemlje. Naših vojaških uspehov osobito v Romuniji sovražniki ne morejo zakriti Ali naj zopet prično brezplodno delo? ... Na-še gospodarske raz-mere so take, da si moramo pač marši-kaj odreči, a zato pa je ostal skoraj ves denar v domačiji; naše hranilnice imajo denarja, kakor še nikdar poprej. Država sedaj ne more dosedanjih sijajnih uspehov izpustiti iz rok; potrebuje novega vojnega posojila, tla more vzdržati moč svojiii hrabrih čet. Domovinska ljubezen še ni omrznila, ampak se bo ob novem posojilu, ki ga prosi država, nanovo poživila. Novo (peto) vojno posojilo bo pa nudilo obenem tudi največje ugodnosti in koristi tistim, ki bodo državi posodili. Čas za to je ugoden. Denarja je veliko med ljudmi. Marsikdo si je uprav v tem času izdatno opomogel, dasi je treba vpoštevati tudi ogromne žrtve, ki jih je doprineslo naše ljudstvo. V avstrijskih finančnih krogih pravijo, da je položaj na denarnem trgu za novo vojno posojilo tako ugoden, da je uspeh že naprej zagotovljen. Velikansko naraščanje denarnih vlog pri raznih bankah, hranilnicah in drugih kreditnih zavodih je jasen dokaz, da se je to, kar se je v prejšnjih vojnih posojilih gospodarskemu polju odtegnilo, bogato nadomestilo, in da so sredstva za novo posojilo preskrbljena. Ni dvomu, da se z vojnim posojilom denar najvarnejše naloži, saj jamči zanj celokupna lastnina vseh, cela država, ki je in bo v vseh okolnostih v položaju, da v polnem obsegu izpolni svoje dolžnosti napram upnikom. Tudi je izključeno, da bi država hotela posebej obdavčiti vojno posojilo; država ne i>o ravnala z lastnimi upniki slabše, kakor z lastniki drugih vrednostnih papirjev, marveč jim bo šc raje šla na roko. Peto vojno posojilo je izdano kot I. 40 letno davka prosto 51/L> odstotno amortizacijsko državno posojilo. II. Kot davka proste 5 ljo za svojim snppolh kakor za tujim skednjem.« Dala je besedo in — praznovala sta poroko; župan jima je pa napravil gostijo. Čas hiti, in naša nova poročenca je Bog obdaril z dekletcem; krstili so jo po materi na ime Barbka. Jakec se je popraskal za ušesi, ko so mu sporočili, cla je dekletce, ne pa deček; toda poredna babica ga jc potolažila s tem, ker mu je skrivnostno zašepc.tnila, da mu je Barbika podobna, kakor jajce jajcu. Kmalu po rojstvu tega otroka se je pripetila v Jakčevi hišici občutna nezgoda. Soseda je posetila mlado mater ravno opoldne, afjb je; našla pod dimnikom pri ognjišču polmrtvo na tleh. Zagnala je velik vrišč; sosede in botre so pritekle, tudi babica je bila takoj zraven. Vse vkup so spravile polmrtvo Barbo pokonci, da je prišla zopet k sebi. Povedala je, da je kuhala za moža kosilo, dasi je bilo dete šele nekaj tednov staro. Kar nenadoma ji je nekaj zašumelo okoli ušes, pred očmi se ji je stemnilo; zdelo se ji je, kakor bi jo nekaj zalasalo in vrglo na tla. — »To je bila vešča!« so vpile vse. »Kaj, če ji je podteknila divjega otroka mesto Barbke?« se je spomnila ena izmed njih ter šla k zibelki. Takoj so se ostale nagnetle okoli nje, vzele otroka iz zibeli, razvile ga in pregledovale. Ena je dejala: »To je divji otrok; gotovo, prav gotovo, ko ima tako velike oči!« — Druga: »Veliko glavo ima res!« — Tretja mu je prisodila kratko noge — in tako vsaka nekaj drugega. Mati se je plašila. Babica pa pregleda vestno še enkrat otroka ter razsodi, da je to materino lastno dete. Vzlic temu je marsikatera botra gnala le svojo, da jc vešča podteknila otroka. Ali od tiste nezgode se Jakčeva žena ni mogla več opomoči; bolehala je in hirala, tako da je v par letih umrla. Jakec je ostal sam s svojim dcklctccm, dasi so ga nagovarjali, naj sc že zavoljo drobnega dekletca vdrugič oženi; a do tega ga ni mogel .nihče pregovoriti. Ostal je vdovec ter pazil na otroka kakor na punčico svojega očesa- Ko mu je nekoliko odrastla, mu je sporočil gospod učitelj, naj jo vendar pošilja v šolo. Toda spomladi, ko se je začela paša in delo na polju, jc ni lahko pogrešil. Od spomladi clo jeseni je bila šola itak večinoma zaprta; olroci so delali in pomagali na polju kolikor so pač pripuščale njih rahle moči. Drugo zimo pa Barbka ni mogla hoditi v šolo, ker se jo morala učiti presti in tkati. Barbka je tako dosegla petnajsto leto in nobeno dekle v celi vasi se ž, njo ni moglo -primerjati ih kosati V moči in rasti. Bila je čvrstih mišic in krepkih kosti, zraven pa vendar tudi pravilnih oblik. Gibčna je bila kakor veverica. Po naravi je bila lomnorjave polti, a tudi s>lnce ji je 'dalo zdravo zatemnelo barvo, ker si ni niti ob. vročem poletju pokrila glftve; v tem se je docela razločevala od vaških deklet. Glava se jc zdela velika,, a to. so nnpj-ar vili rijehi .'gftsti lasje, črni l:-kor krokar, dolgi in krepki kakor i.ima. čela ni bila visokega,, nos,ji je bil kratek, ustne nekoliko velike, 'toda ^clrave in releče ko kri;..Zobovje mo&no J» čisto. Najlepše pa so pri njej bUp.pvi, dasi so se ji nekateri posm$jipv,$ili t.cr jo pitali z »volovko«. Kes jo i.mcja,, veliko oči, jako veliko in plave kakor, plavica. ter obraščene z. dolgimi,' črnimi trepalnicami. Nad očesi so jo krasile gosto črne obrvi. Barbka, «e,jc .res..redkokdaj hudovala, • kvečemu, če jo je mladina dražila, da ima volovskp oči; takrat so ji iz oči švigali žarki, jeze in večkrat se je celo zaradi tega milo razjokala. AH 7' Jakec ji je vselej dejal: »No bodi no neumna, kaj se brigaš zato!« V. poznejših letih, ko je popolnoma 'dorastla in zadobila večjo moč, si je mladina ni upala več žaliti, kajti za nobeno razžaljenje ni ostala nič dolžna. Celo močni fantje ji niso bili kos. Polagoma si je priborila mir. Vobče je imela Barbka toliko izrednih lastnosti na sebi, da ni bilo ču-ida, če so sosedje radi govorili o njenih posebnostih. Marsikaj so našli na nji, jfcesar si niso mogli razložiti; zato so jele ženske znovič trditi, da je Barbka .vendarle neki »divji otrok«, ako pa ne to, potem jo je vešča vsaj v svoje varstvo vzela. Posledica tega jo bila, da bo se je vaščani izogibali ali celo bali, ln le nekaj oseb jo je res ljubilo. Dokler je bila majhna, jo je jemal oče na pašo in tam se je ves božji dan Igrala s psom Lišajem, ki ji je bil ra-Een ateka najljubši tovariš. Oče se ž njo ni veliko razgovarjal; sedel je in tiolbil lesene pipe; tupatam je vzdignil Rlavo in pogledal na čredo; če je bila razkropljena, je poslal Lišaja, da je zganjal živino vkup, kar jo zvesti pes vselej točno izvršil. Včasih pa je bilo treba, da je sam vstal in obhodil čredo. Ko je Barbka odrastla, jo imela vedno Lišaja poleg sebe in ako ji je ta ali Tretji Božič Tretjič sc bližajo božični prazniki, ki jih bodo naši s slavo ovenčani vojaki morali prebiti daleč ocl svojih dragih, daleč od domovine. Hvaležnost veleva, da pošljemo tem, zvesto in požrtvovalno svojo dolžnost izpolnjujočim junakom kot pozdrav iz domovine mal dokaz, da nanje mislimo. Tretjič se loti vojni preskrbstveni urad c. in kr. vojnega ministrstva dela, tla z obdarovanjem našim vojakom na bojišču olepša božični večer in jim dokaže, da se jih prebivalstvo spominja s hvaležnim priznanjem. Od lanskega leta je proti naši domovini nastopil nov sovražnik in večje je postalo število onih, ki se bore na različnih bojiščih in ki jih je obdarovati. Zato prosi vojni preskrbstveni urad c. in kr. vojnega nvnistrstva ,naj občinstvo velikodušno in čim hitreje pošlje za ta namen denarne prispevke. Vsa darila, mali ali velika, se sprejemajo hvaležno. Naj si vsak, kdor je doma, če že ima kakega drugega svojca v vojski ali ne, šteje v sveto dolžnost prispevati svoj delež, da napravi malo veselje tistim, ki zastavljajo vse za čast in ugled naše drage domovine. Vojni preskrbstveni urad c. in kr. vojnega ministrstva bo poskrbel, da dobi vojaštvo na bojišču darila — same stvari, ki se v ozadju ne poti' ona krava hotela nagajati, jo je takoj Lišaj napodil. Kadar je sama gnala čredo iz vasi na pašnik, jo je živimca rada ubogala; kravice so poznale njen glas prav tako, kakor Jakčevo trobento; razposajeni bik, ki so se ga bali celo močni fantje, je bil krotak, ko mu je zažugala Barbka. Ko je hotel Jakec čredo okopati in jo gnal čez reko, je posadil Barbko tej ali oni kravi na hrbet in ji rekel: »Primi se prav!« sam pa je plaval za čredo. Nekoč se ni Barbka dobro držala in je zdrknila v vodo; a Lišaj jo je prijel za krilce in oče jo je pošteno okregal. Vprašala je tedaj očeta, kako mora narediti, ako hoče plavati. Oče jo je poučil, kako mora z rokama in nogama mahati. Barbka si je to zapomnila; vadila se je toliko časa, dokler se ji ni-posrečilo. Plavanje se ji je potem tako priljubilo, da se je kopala zarana in zvečer; plavati ni znala samo na vodi, marveč tudi pod vodo. O tej umetnosti pa ni vedel nihče 7) ie razen njenega očeta. Od ranega jutra do desetih zvečer ga ni bilo časa, ob katerem se Barbka ne bi bila že kopala, — a nikdar ni zagledala povodnega možiclja; zato vanj ni verovala, in vode se ni bala. (Dalje.) na bojišču. grešajo —■ pravočasno kot božični pozdrav iz domovine in izraz upanja na veselo svidenje. C, in kr. vojno ministrstvo, vojni preskrbstveni urad, Dunaj, IX., Berggasse 22. FinI. Ivan vitez Lobl 1. r. Predstoječi oklic c. in kr. vojnega pre-skrbstvenega urada se razglaša s pristav-kom, da bode božično obdarovanje za 1. c. in kr. pešpolk št. 17, 2, c, kr. domobranski pešpolk št. 27 in 3, c. kr, črnovojniški polk št. 27, izvedlo c, kr. deželno predsedstvo v Ljubljani kot podružnica vojnega preskrbstve-nega urada z dobrovoljnim sodelovanjem gospejnega odbora. Darila v denarju se sprejemajo pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani, pri vseh prečastitih župnih uradih in pri županstvih in se bodo objavljali v dnevnih listih. V Ljubljani, dne 14. novembra 1916. C. kr. deželni predsednik: Henrik groi Attems 1. r. .. Slike in črtice z bojišč. Pismo iz Galicija (Piše poročnik Jože Barie.) Bojno polje, 15. 11. 1916. Neprijazna, težka zima se tu v Galiciji vedno bolj oglaša. Malo jo imamo radi, malo pa ne! Radi jo imamo, ker bo z njo enkrat izginilo to neskončno in brezdanje blato, in ker se bo z njo začelo zimsko spanje. Zarili se bomo globoko v zemljo — mi in Moskali — pa spali spanje pravičnega do spomladi, kakor hostne miši! Spomladi pa spet na noge, če se med tem kaj ne iz-prevrže, da bi ozelenela oljka miru. Torej zima! Včeraj zvečer sem šel ponavadi spat v svojo luknjo; zunaj je lil dež, da je vse odskakovalo. liilo je primeroma toplo in nič ni kazalo na zimo. Priporočil sem se ljubemu Bogu in Mamki božji ter angelcu varilni, voščil »Lahko noč« dragim v domovini ter zaspal; uspavanko so mi pele slroj-ne puške na prsobranu! Ponoči okrog dveh sem se zbudil; slišal sem, kako je žvižgala burja preko jarkov, pa zeblo me je, prav pošteno zeblo. Pa sem se bolje zavil v svojo odejo in zopet zaspal. Zjutraj me prebudi sluga: »Gospod poročnik, zunaj je sneg, vso zmrznjeno!« — lu v resnici: čez noč nas je bil zapal sneg. Ko sem prišel vun, sem videl belo odejo in zamrznjeno zemljo. Na brkih in bradah stražnikov so se delale ledene svečice. In še zmerom je medlo. S snegom je v Galiciji ponavadi tako, da so ga doline polne, na bregovih ga pa nič ni, ker vsega odnese burja. — Iluski slric je bil zadnje čase jako priden, kakor nagajiv fantek, ki ga namažeš z brezovim oljem! Pred nekaj dnevi je bil levo od nas poskusil napasti, in sicer brez vsake artilj&rijske priprave, to je brez bobnajočega ognja. Par topovskih strelov, pa takoj napad. Nc, naši so ga pognali v beg, da se je kar kadilo za njim. Ta napad kaže, da so se Rusi — vsaj za letos — precej iz-kašljali s svojo municijo, posebno artilerijsko. Saj so jo pa tudi celo poletje trosili, kakor bi bili orehi; pa sc i orehi bi človek bolj varoval! — Vse naše življenje tukaj se vrši pod zemljo. Pod zemljo jemo, pod zemljo spimo, pod zemljo pojemo — vse!---- Pred nekaj dnevi srno se neki večer prav dobro zabavali. Svoj god sta namreč praznovala naš vojni kurat in naš proviantni častnik — prvi skrbi za naše duše, drugi pa za naša telesa ! Torej se je god moral slovesno praznovati! Napravili smo tako: Opoldne pri kosilu smo pred njiju postavili vazo s cvetlicami — namreč prazno šrapnclsko patrono in v njej blatno smrekovo vejico, ki jo je bil ravno prej nekje v jarku pobral polkovni adjutant. Za proviantnim častnikom smo na steno napravil napis: »Dobro jejo — pol života«; — za kuratom P«: »Čista savjest — pol života«. Vmes pa hudomušni pijonirski poročnik na- risal ilustracijo: debelega črnovojnika z velikansko klobaso v eni, z rožnim vencem v drugi roki. — Prvi pride h kosilu proviantni častnik; vse mu je čestitalo, obenem pa ga opominjalo, naj si napis na steni dobro zapomnil Gospod kurat se je bil malo zakasnil; brž smo se zmenili, kako ga bomo pozdravili. Ko vstopi čez nekaj minut, smo vsi vstali in enoglasno zaklicali: »Neka Bog živi našeg kurata!« Ponižni skromni — pa jako učeni — gospod je bil ves zmešan od tega pozdrava; kar zardel je. Pa se je kmalu razživel in izjavil, da bo za »čisto savjest« že poskrbel. V ta namen je povabil vse častnike — začenši s polkovnikom — na spoved, s čemer pa gospodje niso bili povsem zadovoljni. Dobro voljo je še povišalo pivo, ki ga je za svoj god preskrbe 1 proviantni častnik. — Ko to pišem, mete zunaj sneg in cvili burja. Da le stopim na prosto, pa so ušesa, nos in usta polna snega. V svoje veliko veselje imam v žepu že pisan ukaz, da moram čez par ur oditi s petdeset možmi v črno noč — navijat bodečo žico in delat žične ovire. Se že naprej veselim! Pismo z višave 2000 m. (15. avg. 1916.) Sprejmite cenjeni gospod urednik prisrčne pozdrave od nas slovenskih vojakov z 2000 metrov visoke pečine, kjer so borimo za domovino v tirolskem gorovju, oddaljeni 15 korakov od izdajalca. Pišem pa te-le vrstice v skalni duplini med hudim artiljerijskim ognjem. Grmi in poka, da se skala trese in krešc; toda takega poloma smo mi že navajeni kot berač mraza. Jaz berem kje za kakšno skalo »Domoljuba« v takšnem položaju. Kadar pa poneha topovski boj, ki odmeva od sivih skal, takrat pa navadno prileze vsak na svoje mesto, ker navadno kmalu prikora-či zajčja pehota k napadu. Z ročnimi granatami jo kmalu uženemo ter tako ustavimo /.a par dni prevročo kri! Tako se je tudi danes 15. avgusta zgodilo. Par jih pokončamo, pa je italijanske korajže konec. Kadar je lep dan in soince sveti po italijanski krajini in krasnih brdih, pa vrtamo in rijemo po skalah kot krti. Ko si izdolbemo luknjo, jo nabašemo z dinamitom in zaduhel pok odmeva po gorovju; kamenje frči po zraka, da. se morajo še »sosedje« s polento skriti, če nočejo, da jim jo gramoz ne zmeša. V skalovju delamo namreč takozvane »kaverne«, kamor gremo, če divja arti-Ijerijski boj. Predrzni so pa včasih Lahi tudi. Tako so nam 9. avgusta dopoldne, ko smo se med seboj pogovarjali, vrgli kos belega kruha, ki je bil zavit v bel papir! Gledali smo drug drugega, od kod ta »špas«. Kdo ima toliko kruha, da ga meče po strelskem jarku? smo si mislili. Toda kmalu smo bili na jasnem. Kruh so vrgli Italijani. Ilitro par ročnih granat v zahvalo mednje. In kma- lu so vpili: »Aiuto! O mama mia!« Še danes leže pred nami mrtvi predrzneži v strah in svarilo vsem, ki bi se še pre-drznili šaliti se iz nas. Pripomniti je še, da so bile na papirju napisane razne lažnjive novice. Po našem pozdravu so si pač mislili: »Vražji Avstrijci! Za kruh nam pošiljajo granate!« Tako torej se mi godi še dosti dobro, dasi imam včasih tudi smolo. Smola je, ker so mi vsled moje neprevidnosti ukradli 100 K; sreča pa, da se mi še ni zgodilo nič hudega. Smola pa je tudi za tatu, kajti čc bi bil segel še v drugi žep, bi bil dobil še 52 K, kar mu potom »Domoljuba« sporočam. Vojak! Pazi na svoje stvari, zlasti če ne poznaš in ne veš, kdo je poleg tebe. Zdaj sem dobil bronasto svetinjo za hrabrost. Sprejmite g. urednik prisrčne slovenske pozdrave, kakor tudi Vaši bralci širom Slovenije od udanega Albina Planinca, korp. pri odd. strojnih pušk. Pozdravljala tudi narednika Pogorele Anton in Kurnik Franc. i Naši pevci. Že v začetku vojne je naš g. vojni kurat Jožef Marolt izbral iz več stot-nij 27. črnovoj. pp. pevce, da so pri vojaških službah božjih oskrbovali nabožno petje. Pevci so bili iz raznih krajev, zlasti pa Kranjci (Vipavci) in Štajerci. Ali to ni bilo tako lahko ker nismo imeli not. No, pa z božjo pomočjo in z dobro voljo se vse doseže. Vodstvo petja jc g. kurat izročil g. Frančišku Murnu. Ta je ob prostih časih prepisoval note ter vežbal moštvo v petju. Prvikrat smo nastopili pri vojaški maši na praznik sv. Jožefa, lanskega leta. Navzoči so bili p-s:. častniki in nol-kovnik Merkel. Po končani službi božji smo zapeli zahvalno pesem in avstrijsko himno. Kljub nekaterim hibam sc je še precej dobro obneslo. G. polkovnik nas je pohvalil ter se je izrazil, da je ponosen na moštvo svojega polka, ki se prostovoljno toliko potrudi. Tudi g. kurat je bil vesel, da se je praznik sv. Jožefa tako slovesno obhajal. Na željo gg. častnikov smo pri obedu zapeli »Lepa naša domovina«, in več drugih narodnih pesmi. Torej lepo petje, ki nam je v največjo zabavo nam ni prepovedano. Vse nadaljnje nedelje in pr.aanike smo peli pri vojaških sv. mašah, ako nam je le čas dopuščal. V zadnjih bojih nam je ugrabila sovražna roka dva pevca, doma iz Vipavske doline. Oba sta bila vztrajna, in zanesljiva. Kadar sta bila obveščena, da naj prideta k vajam, jih ni zadržala nobena pot in nobena ovira. Ako se nahajata v ujetništvu, se gotovo z veseljem spominjata preteklih dni, ki smo jih preživeli na bojnih poljanah. Kar je bilo pevcev pri našem polku, so še med živimi tile: Narednik Anton Močan, narednik Anton LavriČ, infant. Josip Kojder, poddesetnik Franc Murn. Vsi skupaj pošiljamo najprisrčnej-še pozdrave vgem slovenskim pevcem in pevkam, k! se nahajajo v ljubi domovini. Z Bogom! Na grobovih junakov. Na Vernih duš dan je pač marsikdo vzdihnil: »Da bi počivalo truplo našega dragega očeta, brata, sina, rnoža vsaj na domačem pokopališču, da bi pomolili na njegovem grobu!« Vsem zapuščenim in žalostnim v tolažbo poročam sledeče z bojnega polja: Vsa pokopališča, vsi grobovi brez izjeme so krasno ozaljšani. Vse prenovljeno! Vsak grob ima križ z napisom in svežim vencem. Na Vseh svetih dan sem imel službo božjo na prostem, kjer je največ pokopališč. Vsak bataljon ima nalogo, da brani na naši fronti gotov odsek, pa ima tudi svoje pokopališče. Službe božje se je udeležilo več bataljonov. Obiskali smo posamezna pokopali-* šča in opravili molitve za padle junake. Popoldne sem blagoslovil še neblago-slovljene grobove v našem odseku in smo mo'ili na novem našem pokopališču. Tudi vsi častniki so sc udeležili pobožnosti. Drugo jutro je bila črna sv. maša na grobovih. Pristopilo je mnogo vojakov k sv. obhajilu. Druga in tretja maša jc bila na drugih pokopališčih. V petek 3. novembra ot> šestih zjutraj sem bil žc daleč med gorami v neki globoki dolini. Tam je čakalo že okoli 200 mož, ogljariev, drvarjev »iz vseh narodov in ljudstev in jezikov«. Večina je hotela opravili sv. spoved. Potem je bila sv. maša na pokopališču, kjer počiva do sto junakov iz lanskih prvih bojev. Ti gozdarji so grobove najlepše ozaljšali. Kako srečni so bili ti možje in fantje, da so mogli biti po dolgem času pri sv. maši. Obljubil sem jim molkov in knjižic, pa sem jih tudi poslal, za kar so se zahvalili s prisrčnim pismom. Našel sem tudi mnogo domačih Ij.idi, ki mi jih je komandant-Nemec pohvalit: »Slovenci so tudi najboljši in n a j p r i d n e j š i o g 1 j a r j i.« Ta dan sem bil štiri ure na konju, dve uri sem pa hodil peš na goro. Tisti teden sem imel 10 božjih služb, vsako drugod. Vse smo izvršili na prostem, deloma pri slabem, mokrem vremenu. Zato sc ne boste čudili, ako Vam pošiljam pozdrave iz vojaške bolnišnice, ležeče med ljubimi domačimi gorami. — Vojni župnik M. Š. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Vojska nas bo zmotlrila. Nasveti glede prešičereje. Pred nekaj leti ni mogel noben dobiti dovoljenja, da bi v mestu postavil kak svinjak, četudi ga je hotel skriti na dvorišču aH prisloniti kakemu zidu od znotraj. Še tiste svinjake, kar jih je bilo v mestu, so hoteli na vsak način vun spraviti. Ostri duh prešiifev ni bil za pavfumirano gospodo in čudno kruljenje je pričalo, da mesto še ni zadosti moderno.mvi- Prišla je vojska, živil je začeto primanjkovati. »Masti, masti nam dajte! Mi nc moremo nezabeljenega jesti,« ta glas se je razlegal čcdaljebolj. Navadni Špeli se ja plačeval pretirano visoko. Prešič je postal najbolj spoštovana in zaželjena žival. Nedavno se je nekdo pošalil: »Tam v svinjaku je zdaj ta veliki gospod!« — Če bi se zanaprej gospoda manj ozirala na nosove, bolj pa na dejanske razmere, bi lahko povsod, kjer so velika mesla ali obsežne tovarne, s samimi kuhinjskimi odpadki redili nekaj sto nrešičev. V Šarlotenburgu je otroška girotišnica za 2000 otrok. Porabili so za sirote dnevno.500 kg krompirja. Vse za dva prešiča, ki bi ju na ta način mogla prerediti le z ostalinami hišnih prebivalcev. Zdaj nimajo ti preostanki skoro prav nobene koristi. Kako lepo se je razvila prešičereja v Marijanišču ali v hiralnici v Ljubljani. To je res kaj vzglednega! Zakaj bi ne bilo tudi drugod mogoče? In po obrtnih in tovarniških krajih \je prav isto. Nekaj družin bi se pomenilo, da bi skupno par prešičev redile; saj imajo žene in otroci tako premalo dela. Za mlade pujse bi se lahko poskrbelo. Ivo bi se našli stalni odjemalci, bi bili kmetje precej pripravljeni s pomočjo deželnega odbora osnovati večje plemenske svinjake. — Krompirjevi olupki so prav dobra krma. Imajo 4'90% beljakovin, 4'63% tol-šče in 61'3% hidratov. Če se po mestih ne bodo napravili svinjaki, bo treba te Žalostno! smo se vsi zanašali nanj! ostanke in pomije so prodali mesečno za 10 M. V zavod je prišla nova prednica, kateri se je zdelo škoda obilnih pomij. Dosegla je pri mestni upravi, da so ji dovolili napraviti svinjak za 18 prešičev. Krmili so jih samo s krompirjevimi olupki in pomijami, ki v taki kuhinji gotovo niso bile posebno veliko vredne. — V treh mesecih so napravili za 2026'20 M čistega dobička. Kupili bo mladiče za 883'30, prodali jih za 3200 M. Postrežbo so računali na 290 M. V tem času so se izrodili za 797 kg. — Ko bi se v Ljubljani vsi ostanki in vse pomije, olupki in odpadki pri pripravi jedi porabili, bi lahko 500 prešičev prav dobro prerodih'. Vsaka velika hiša bi imela na dvorišču lahko mal svinjak 72 olupke pobirati in postišiti, ker je škoda, da se toliko krme izgubi. Komu koristi špirit? Poročali smo že, kako so kartelisti podražili petrolej. Še hujši se je zgodilo s špiritom. Za špirit rabijo zdaj navadno krompir in ječmen. Iz 100 kg krompirja in 25 kg ječmena se napravi 9 do 10 L čistega špirita. V Galiciji je zdaj krompir po 11 K stot. Za špirit ga dobe kotlarji, to je oni, ki kuhajo neočiščeni špirit, še ceneje. Ta špirit morajo oddati čistilnicam po 1 K 10 v. liter. Državni davek znaša za 1 liter 2 K 40 v., torej stane čistilnico 1 liter špirita 3 K 50 v. Prodaja se pa zdaj 1 lit.er za 24 do 25 K. če računamo vse delo in šo trud zraven, ji vendar ostane pri vsakem litru čez'20 kron. Vlada je izdala odredbe, s kateri, mi naj bi »e omejilo kuhanje špirita, da se krompir in ječmen bolj za hrano porabita. V Galiciji se nobeden za te ukaze ne zmeni. Na čelu špiritovega karlela je predsednik judovske verske občine Horowitz, potem njegovi prijatelji Baczevvski in Adlersbcrg. List »Reichspost« pripomni v št. 533 k temu: »Država je dozdaj mirno gledala to po-četje. Izdala je odredbe za proizvajanje in promet. Dokazano je pa, da se v velikem delu Galicije za to ne zmenijo, Veliko čistilnic bi morali že ustaviti, pa vendar delajo v celem obsegu. —, Opomnimo urad za prehrano na te anarhistične razmere. Zapravi se veli--ka množina živil, da neizmerno obogati peščica tovarnarjev.« Kako je z živili? Na Nižje Avstrijskem so določili najvišje cene za gove-. jo živino. Ia voli se plačajo po 4 K, krave po 3 K 80 v. Gotovo lepa cena tudi za sedanje razmere. V Danzigu so zaprli večje število judovskih trgovcev, ki so od kmetov kupovali žito, katero jim je vlada pustila. Za 25 kg ječmena so radi plačali 30 M, čez 40 K. Iz ječmena so dali napraviti drob, ki ima zelo visoko ceno. Kljub visoki ceni so napravili lep dobiček. Pomanjkanje živil na Nemškem mora biti že prav občutno. Na Dunaju se prav lahko še dobi mares, judovski obredni kruh iz čiste pšenične moke. Prodajajo ga kar na 100 kg. Na Švedskem in Danskem zelo primanjkuje kruha in sladkorja. Za oboje mislijo napraviti karte. V Ameriki je pšenica še enkrat dražja, kakor je bila lani v tem času. Prav slabo kaže na Laškem trgovski račun. V prvih sedmih mesecih so kupili za 3356'3 milijonov lir blaga ria tujem, prodali so ga le za l.'359'8 milijonov. Najhujše pri tem je, da premoga in žita še za denar ne morejo zadosti dobiti. * • * Ni veliko. Od 1. decembra naprej se pusti za osebo (do prihodnje mlač-ve) 80 kg žita; od 15. dec. 75 kg žita; od 1. jan 1917 naprej 70 kg. žita. Dobro letino za lešnike so imeli po nekaterih krajih na Ogrskem, zlasti v okrožju Ung. Vsled pomanjkanja delavskih moči blaga niso mogli pobrati in spraviti. Cena je zdaj že 200 K za 100 kg. Zadružna zveza v Ljubljani sprejema prijave za podpisovanje V. avstrijskega vojnega posojila. Strehe Iz bakra ho zahtevala vojaška uprava; prav tako tudi baker dru-gih predmetov: strelovodov, strešni*! cevi, baker raznih okraskov, kupol, stolpičev itd. Izvzete so samo umetniške stvari. Tozadevna vladna odredba je že izšla. Zaslužek. C. in kr. 5. armadno pove'j-stvo fstnn. odd.) jemKe civilne delavce, ki se prostovljno zglase, V službo. Ztflasiti se morajo 1., 10. in 20. vsakega mesera pri c. in kr. etapnem poveljstvu v Ljubljani, Škofji Loki ali na Jesenicah. — Od profesi-jonistov pridejo v poštev: zidarski delavci (zidarji, tesarji), drvarji, žagarski delavci, dninarji (podajači), Plačilo: Na dan dobijo: zidarski delavci (zidarji, tesarji) 9 K 40 vin., drvarji in žagarski delavci 6 K 20 vin., dninarji (podajači) 5 K 20 vin. — Vrhu tega imajo delavci ugodnost, da si lahko nabavijo blago za prehrano pri vojaških zalogah. Ako žele hrano kot jo ima vojaško moštvo, velja ista dnevno 2 kroni 76 vin, Ako zbole, imajo pravico do brezplačnega vsprejema v sanitetni zavod ar-madnega okrožja. Vse pristojbine, da katerih imajo te osebe pravico, se jim izplačujejo pri delavskih oddelkih od dneva naprej, ko dospejo na osebno zbiralno mesto, — C. in kr. etapna poveljstva skrbe za to, da se prijavljajoči odpravijo brezplačno v Ljubljani k osebnemu zbiralnemu mestu, kier se jim odkaže nadaljna uporaba. — Načeloma se ti delavci ne uporabljajo v območju vojnega ognja. Lepo sadno drevje se dobi iz drevesnice kmetijske šole na Grmu in sicer visoko in pritlično drevje najbolj priznanih vrst. Cena visokim jablanam po 1.40 do 1.70 K, pritličnim jablanam po 1.20 do 1.50 K, visokim hruškam po 1.40 do 1.70 K, prtli&nim jablanam in hruškam po 2 K. Naročila se izvršujejo proti povzetju. Cepljene trte na »ripa.rio portalis« to dobe iz trtnice kmetijske šole na Grmu (pošta Novomesto) in sicer sledečih vrst: kraljevina, silvanec, veltli-nec, rdeči vrh, beli burgundec, trami-nec, žlahtnina, portugalka, rulandec in Žametna črnina. Cena posameznim cepljenkam 30 vin., cena od 1000 ccp-ljenk dalje po 24 vin. Na prodaj so tudi bilfe. »riparie portalis« in »aramon rupestris«. Cena po dogovoru. 2739 (2) Kupčija s plemensko živino in plemenskimi prešiči. Pri Kranjskem deželnem mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani se je ustanovil poseben oddelek za dobavo plemene goveje živine in plemenih prešičev. Kupci plemene živine in prešičev «e opozarjajo, da se v slučaju, ako želijo kupiti plemene živine ali plemenih prešičev, obračajo na »podaj navedeni naslov. Naročila se lahko izvršijo po možnosti potom zaupnikov »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine«, kjer kupec stanuje. Ako dobava ni v kraju kupca mogoča, se dobavi plemena živina in plemeni prešiči iz krajev, kjer jo je v zadostnem številu na razpolago. Plemenske živine in plemenskih prešičev je priglašenih iz vseh krajev v zadostnem številu, tako da se bodo naročila lahko takoj in točno izvrševala. Dobavimo lahko že takoj; Plemenske krave (breje, mlekarice in s teleti), telice (mlajše in breje), bike (mlajše in za spuščanje sposobne), plemenske prasce, prešiče za pitanje (20—50 kg težke), plemenske svinje (mladice in breje) in plemenske mrjasce od 30—60 kg. Mrjasci se bodo prodajali po znižanih cenah za rejce, ki jih delj časa držijo za pleme. — Vsa naročila z natančnim naslovom (to je ime, priimek, kraj, pošta in železniška postaja) je pošiljati »Kranjskemu deželnemu mest-i za dobavo klavne živine v Ljubljani«, Turjaški trg št. 1. 2740 Promet s prešiči in cena prešičev. Da se zavrnejo različna napačna mnenja glede prometa s prešiči in glede cen za prešiče ter da se obvarujejo kmetovalci neprilik in sodnijskih potov, pojasnjuje podpisano »Kranijsko deželno mesto za dobavo klavne živine«, da ima ono edino pravico nakupovati prešiče za zakol na Kranjskem. Vsak privaten nakup prešičev za zakol je na Kranjskem bodisi trgovcem, bodisi posameznikom prepovedan. Tudi nakup prešičev po posameznih osebah je prepovedan, razen če ga dovoli »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine«. Edino zaupniki »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine«, ki se izkažejo z legitimacijo deželne vlade, smejo prešiče nakupovati. »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« ima sicer po zakonu pravico prešiče rekvirirati, vendar pa se sedaj ne poslužuje le pravice in se je tudi ne misli posluževati. Zaupniki imajo Ie tam prešiče nakupiti, kjer jih ljudje prostovoljno prodajo in se morajo s posestnikom že v hlevu pogoditi za ceno, l 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala K 10*65. Povzetje 35 vinar, več. Za reelno in solidno blago iamči JAN OBOIjICH, drožerija pri angelu, BRNO 641 Morava. Ja dol)/ v Kied lekarnah influendi ...M.'***«' ♦uascl rursooii Davka prosto 5y27o državno posojilo po K 92 50 Davka proste 5%°\0 držav, zadolžnice po K 96*50 Državno poioiilo se bo vračevalo v letih 1922 — 1956 potom žrebanja. Državne zadolžnice se bodo vrnile dne 1. junija 1922. Podpisnic se in dobi pojasnila pri poštni hranilnici in poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnicah, kreditnih zadrugah in njih zvezah. Ugodnosti avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila pri najetju posojil v svrho podpisovanja vojnega posojila. P odpisuje se od 20. novembra do 16. decembra 1916 He prezrite današnjega oglasa »Sreckovnega zastopstva"! III \ prf ki zna orati, sejati in je vajen nL/rtrtv samostojno opravljati kmetijska dela na posestva brez gospodarjeve navzočnosti, 06 »prejme takoj proti dobri plači in vsej preskrbi. — Kje pove uprava lista pod št. 2685. Sovražnik ste svojega lastnega denarja, ako vedno kupujete slabo in drago milo, med tem ko se da s schuizejevim nadomestilom mila prati mnogo boljše liitreje in z manjšim irudom. To sredstvo je zelo primerno za vojake, ln se pošilja z vporabnira navodilom lranko po povzetju ali predplačilu 10 zavojčkov za K 6 60 in odgovarja 5 kg navadnega dragega mila. Prepričan sem, da mi bo hvaležna vsaka gospodinja in bo ostala moja stalna odjcmalka. L Pucko, Celje. Sovodna 24. Priporočamo cenjonomu občinstva edino domačo tvrdko IGN. VOK špecijalna trgovina Šivalnih strojev in koles LJubljana, Sodna uL 6, katera trna po ugodnih oenali in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše feivalu« stroje v Kvro pl in to so ,VY Alf T' v veliki Izberi in zalogi. lOlBiBa stana cirancli! i i muli iss6 čas ircjlitn. Pfltel gesrefisvalcl se mm Ženske lase mefinne in rezane kupujem na drobno in debelo ter plačam najvišjo ceno. V zalogi imam lasne kite izgot. od 6—80 K. — Barvo za lase in brado znamka: Kraljica vseh barvil zanes-i ljiva in neškodljiva. Hair Petrol sigurno sredstvo proti izpad, las in proU luskinam. Zdravniško priznano. Burglt: za odstranitev kurjih očes in trde kože. Naročila: IVAN SVETEC, vlasuljar. Novomesto. Nasproti rotovža. Kupim vsako množino bučnih in plačam za suho neolupljene pečke 180 K do 2 K za 1 kg, za olupljene primerno več. Kupim tudi druge oljnato sadeže, ki niso pod zaporo, po najvišjih cenah. Tovarna olja V. IRRASCH, Treibach, Koroško. 2673 2 a. M. živil, in rentne. nezfl. ln iamst. 2avan>yalnleg ■prejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljndska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski zavarov. že po prvem leto. Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,490.838 — fStanje gat. londov koncem 1914 K 48,732.022-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička.....K 432.232-66 Mor namerava skleniti Jlvljenshe zavarovanje veljavne hkrati a vojno savarovanje, naj ie v lastna koriti otirne ila flori Imenovane podružnice. Prospekti zaston j in poštnine prosto. Sposobni zas'opnik: se sprejmejo po najugodnejšimi pogoji. Marijc Terezije cesta 12. Razširjajte »DOMOLJUBA"! Bližajo se veliki dnevi sreče! V časn do 1. febr 1917 izžrebani bodo glavni dobitk: sledečih izbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . 3©©=©00 in 500.000 kron Turških srečk ...... 200.000, 400.000 in 200.000 frank. 30/„ zemljiških srečk Iz 1.1880 . . ^ . . 90.000 in 90.000 kron 30/0 zemljiških srečk Iz 1.1889 .....SO.OOO in lOO.OOO kron 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov L 1917: 3,230.000 kron oziroma frankov. Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. Te ar očke imajo trajno denarno vrednoat ln Je Izguba denarja kakor pri loterijah v eluSaJu nelzirebanja. izkljn bonat — Zahtevajte brezplačno pojasnilo ln lgriOnl nairt, hitite z naročil o ml 7 90 Sreck©wno zastopstvo 12, Ljubljana. >odn» vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarsfee Razpošilja Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! NatanCneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj ln poštnine prosto. se po povzetju Neugajajoče zamenjam I /2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6C0.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentu)ejo jamstvene glavnice za 6,783.340 K. Načelstvo Predsednik: Andrej Knlan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: U. podpredsednik: B.Remec, c. kr. profesor v Novem mestu. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Ivan Doleno, c kr prolesor v Ljubljani; Zajo Albin, o. kr. rut. olici|al v Ljubljani ; Anton Kralj, tajnik Zadružne zvezo v Ljubljani; dr. Merliar Alojzij, glmn. prolesor v l.jubliani. ar. Jakob lHoliorlč, odvetniški knndidnt v Liubliani; Sr. Fran 1'apež, odveinife v l.|ubl|nm: Ivan Su&nlk. >.t"lni kanonik v l.iubliam Anton Sn«nlk,c. kr r. prolesor v Ljubljani; dr. Viljem Eoliwoitzor, odvetnik v Ljubljani, flr Alefi Ušenlčnlk. pral. bogoslovja v Ljubljani Fran Verblo, o. kr eimn prol. v l.jubliani Ignacij Zaplotnik, katebet v Ljubljani Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, o. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani — Člani: Anton Cadež, katebet v Ltu-bijani; K.Gruber, c kr. lin rac. ofiriial v Ljubljani: Ivan OTlafcar, prolesor v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr rad. reviflent in posestnik v l.;ubljani. Učenka se sprejme takoj v špecerijsko trgovino FERD. HLEBŠ, Kranj. Ponudbe na tvrdko 2699 Naročajte sobotnega,Slovenca' r LJUDSKH Deteljno seme, suhe gobe, kumno, janež, repno, korenjevo, ruzna travna in druga domača semena, kakor tudi prazne vreče kupuje &ever & Urbanič, Ljubljana, Wolfova ulica 12. regislrouana zadruga z neomejeno zauezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po TL lfioge o »Ljudski posojilnici" so popolnoma oarno naložene, ker posojilnica daie denar na varna posestna na deiell fn n mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 411 0 2 10 Rezeroni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hranilnih ulog $e bilo koncem leta 1915 23 milifonov ftron.