Od Vardarja do Triglava
PlVo JE DRAŽJE, ŽEJA MANJŠA - Kot ugotavljajo jugo-slovanski in slovenski pivovarji, je vsem skupaj lani prvič upadel promet. Tako je bila poraba piva v Sloveniji za 13 odstotkov manjša, v Jugoslaviji pa za 11. Zdi se, da tudi letos poraba piva ne bo kaj bistveno večja, kar nenazadnje kažejo že podatki za letošnji januar, čeprav ta ni med »močnimi« /neseci pri potrošnji piva. V prvem letošnjem mesecu so namreč jugoslovanski pivovarji naredili za 20 odstotkov manj piva kot januarja lani.
• • •
DIPLOMA DA, ZNANJE NE - Na 19 jugoslovanskih univer-zah približno 50 odštotkov študentov nikoli ne konča fakul-tete. Kljub temu je bilo v vsej državi leta 1981 nekaj več kot 23 tisoč doktorjev in magistrov znanosti, vendar jih je delalo v delovnih organizacijah le 3520. Zanimivo je, da je bilo, de-nimo, v rudarstvu in industriji manj doktorjev in magistrov kot v družbenopolitičnih skupnostih, kjer jih je delalo 1605. Prav zaradi tega na Gospodarski zbomici Jugoslavije menijo, da znanje ni dovolj izkoriščeno oziroma da so priznana le spričevala, ne pa tudi znanje. To je pa vse bolj zastarelo, saj je vse manj želja in možnosti za obnavljanje naučenega.
• • •
DALJŠI PORODNIŠKI DOPUST V SRBIJI - V nekaterih organih in telesih republiške konference SZDL Srbije so podprli prediog, po katerem naj bi porodniški dopustsseda-njih sedmih mesecev podaljšali na devet. Ob tem so menili, da si je treba prizadevati, da bi bile ženske takoj po porodu doma eno leto. Verjetno bo obveljal tudi predlog, da bodo imele pravico do devetmesečnega porodniškega dopusta tudi tiste ženske, ki bodo med uveljavitvijo tega določila že na porodniškem dopustu.
.'•••"
MANJŠE IZSELJEVANJE - Izseljevanje s Kosova je že nekaj časa eden izmed večjih političnih in ekonomskih pro-blemov, zato so vendarle razveseljivi podatki, da se izseljeva-nje počasi ustavlja. Tako se je leta 1982 s Kosova odselilo 6686 Srbov in Črnogorcev, medtem ko je lani odšlo 4381 pripadnikov obeh narodnosti. Lani se je na Kosovo vrnilo približno 600 Srbov in črnogorcev, kar je, kot so menili na seji predsedstva SAP Kosovo, rezultat večje zavzetosti vseh socialističnih sil v tej pokrajini. Hkrati pa so opozorili, da si morajo povsod prizadevati za še občutnejše zmanjšanja šte-vila tistih, ki nameravajo ali hočejo zapustiti Kosovo.
•  • •
VELIKI NAČRTI PRIDELOVALCEV VIN - Jugoslavija spada med deset največjih evropskih izvoznic vin. Vzadnjem desetletju se je izvoz povečal za pet odstotkov na leto, vendar sedaj ocenjujejo, da se bodo letos težko uveljavili na novih trgih, kajti leta 1982 i.p 1983 je bila letina zelo bogata. Kljub temu načrtujejo, da bodo letos izvozili za 100 milijonov dolar-jev različnih vin. Med najpomembnejšimi kupci jugoslovan-skih vin so države EGS, veliko vina pa prodamo tudi v ZDA, NDR, na Češkoslovaško in Jappnsko.
•  • •
S SAMOPRISPEVKI DO NOVIH OBJEKTOV - S krajevnimi samoprispevki so lani v vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah zbrali 29,10 milijarde dinarjev in sicer največ na Hrvaškem. Slovenija spada po samoprispevkih na prebivalca v sam jugoslovanski vrh, vendar je bilo treba zanje »odšteti« lani nekoliko manj kot prejšnja leta. Kot je ugotovila služba družbenega knjigovodstva, so občani lani v Sloveniji plačali v te namene 4,03 milijarde dinarjev.
• • •
TUJI PREVOZNIKI DEUUO TUDI PRI NAS - Lani so slo-venske prometne organizacije ustvarile 230,7 milijona dolar-jev deviznega dotoka. Kot je ob tem ugotovila Narodna banka Slovenije, znaša neto devizni priliv95,9milijonadolarjevin je predvsem zaradi načina vrednotenja podatkov nekoliko nižji, kot so ga prikazale delovne organizacije. Ko so o delu slo-venskih prometnih organizacij govorili na seji republiškega komiteja za promet in zveze, so menili, da rezultati niso spodbudni, saj je iztržek kar za 27 odstotkov manjši od predlanskega. Hkrati so našteli tudi nekaj vzrokov za takšen položaj. Vse preveč našega tovora še vedno prepeljejo tudi prevozniki, ki izkoriščajo neenoten nastop naših delovnih organizacij ha tem področju, hkrati pa so nekatere delovne organizacije slabše poslovale tudi zaradi »objektivnih« okoli: ščin. Tako so se morali železničarji zavestno odreči tranzitu, ki prinaša veliko deviz, in dati prednost domačim izvoznim delovnim organizacijam.
• • •
FEBRUAR JE BIL »SPREJEMLJIV« - Če lahko povsem verjamemo podatkom slovenskega statističnega zavoda, po-tem je bila rast cen v februarju še kar znosna. Tako so se cene na drobno povečale samo za 0,7 odstotka. Toda kljub temu je bit letošnji februar v primerjavi z lanskim veliko dražji: kar za 57,8 odstotka, medtem ko so bile cene v primerjavi z decembrskimi višje za 4,2 odstotka. Predvsem se je februarja podražil prispevek za uporabo mestnega zemlji-Sča, med tistimi občutnejšimi podražitvami pa so bile tudi podražitve pohištva, usnjenih in tekstilnih izdelkov, šolskih potrebščin itd. Sicer pa je bilo kmetijsko orodje februarja letos v primerjavi z lanskim februarjem dražje kar za 116 odstotkpv, avtomobili za 79,2 odstotka itd.