157 številka. Trst, v torek, 7. junija 1304 v i Tečaj XX!X. W I* haj a t na. k dan 4»cii ob nedeljah in praznikih) ob 5.'uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. »Bežite Številk® se prodajajo po 3 mov6- (6 stotin k) ? auogih tobakarnak v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, O«!ji, Kranja, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani, Nabrežini, No vem mest u itd. Cffl&ae ln s&ročbe sprejema uprava lista „Edinost", i hi MoHn plccolo štv. 7. — Uradne ure ed 2 pop. do 8 zvečer, •■o oglasom 16 b to tir. k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu ^^csccg TELEFON Itv. 870- Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Naročnina znala ca vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kzoa. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne oži«, Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredni?tro lista. NefrankoVMi pisma se ne aprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liatfl. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 13. izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcifa lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. is Poštno-hraniluienV račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) General Miščenko pred Pitsevom. LONDON 6. Iz ć/fu so sporočili : Rusi prodirajo zopet proti jug-u. 19.000 mož mars ra od Niučvanga v GaihoD, dočim napada istodobno general Mšcenko na vzteč-n«.m otr ž u poluotoka L aotung Pitsevo. Podmorske mine TOKIO 6. Eaa japoDs'sa unlčova'.ka torpedov je našla vteraj p.i ot >kih Sanšan-ao veliko mino, katero je razstreljala. Ja-»oncl skušajo sedaj pj'skati vse mina v zalivu Talieavan ter jih unčiti, v to svrho rabijo potapljavo iz Kuhira. Japonska ladij a se je pogreznila ĆIFU 6. (Rtuterje v biro) Tuka šoji ruski konzul je prejel vest, da 8 3 je pred r. alienvanom potopila velika japonska ladija, zi je zadela na mino. OJ druge strani ni še ta vest potrjena. Izpred Port Arturja OlFU G. (Reuterjav bir>«) Kitajci, ki so dospeli semkaj iz Daljnega pjroSajo, da so bile dne 2. t. m. japonske in ruska čete na Liaotungu oddaljene ena od drage le dve milji. Nadalje poročajo, da ja prod rala japonska armada, pomnožena s četam, ki so te izkrcale v Daljnem, ob vztočnem obrežju v smeri pr^ti Port Arturju. Na tem potu so imeli Japonci na en: strani visoke gore, na drugi pa morje, odkoder je zaslanjalo nji-L >vo krilo 6 topoičark. Dse 2. t. m. so bili Japonci 7 milj oddaljeni od zunanjih vrat Purt Arturja in le 2 milj'1 od ruske armade, k* je pripravljena, da jiua zabrani nadaljno pr odiranje. Kitajci menijo, da pride na tej t ki do hudih bojev. ĆIFU 6. (Reuterjev biro) Iz Daljnega eemkaj d->š!o p smo nekega Japanca potrjuje p- o<5 la iz kitajskih virov o japonskem pro-lastnij slovesni pogrebi z vojaškimi i"'datm:. O bojih pri Telisu. TOKIO 6. O b• 1 dvema narodoma, ampak boj na življenj n sart mr;d beLm ia rumenim plemenom. V's'.ed tega misl;m, da bodo slikoviti ri pokojnega rojaka vzbujali morda ven- (Brzojavke.) DUNAJ 6. Pr.hodnja plenarna Heja av» strijake deiegac je bo dne 3. t. m. ob 10. uri predpoludne z Bledečim dnevnim redom : Po ročilo peticijskega odseka o došlih peticijah in eventuelno poročilo proračunskega odseka o došlih nuncijih ogrske delegacije. dar zanimanje, ker živahno in natan- no popisujejo ene kraje, kjer bo mord^ že v kratkem donel gr^m topov in divjal strašni vihar vojne. I. »Se en hrib«, je dejal Sjratin, moj tovariš, ko se je začela zemlja zjpet vzd'go-vati in sta konja zopet sopihala v hrib. Prišla sva iz Veiholenska in sledila potem nekaj časa divji Leni ; ko pa je po stal pot ob njej prenevaren, zavila sva v gore z namenom, da prekoračiva Bajkalako jezero in da bova petem lovila ob Amurju. Bajkalsko pogorje je razdeljeno v neštevilo paneg in hribov. Tako se je tudi Sarat n neprenehoma motil, misleči, da prideva takoj ob Svetoje more, kakor imenuje Burjat Bajkalsko jezero. Obdajala naju je žalostna okolica. Vsi hribi, ki so jih mogle oči doseči eo bili pokriti s kratko travo in le tupatam, je stal kak pritlikav grm ; kjer pa je bobnel bister, belopeneč potok proti Len:, bilo je rastlinstvo bujnejše. Pot je postajala vedno slabša in bolj BUDIMPEŠTA 6. Ogrska delegacija je sprejela ves vojni proračun v obči in podrobni debati. Ogrska državna zbornica. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA G. Poslanska zbornica je imela danss formelno sejo. Finačni minister dr. Lukacs je vložil predlogo glede dvomesečnega podaljšanja indemnitetae predloge do konea avgusta. V vtemeljevanju je povdarjal, da svrši indemniteta dne 30. junija. Ker je bil proračun za 1904. vložen šele dne 10. maja in ni zam gla zbornica še pričeti tozadevno razpravljati, ni nade, da bi bil proračun pravočasno rešan. Na to je b.la seja zaključena. Brzojavne Vesti. Dopoloilne volitve za dalmatinski deželni zbor. ZADAR *>. (Naša izredna brzojavka) Dr. Tres'«-Paviš:<5, urednik tržaškega »Jadrana« in hrvatski književnik je bil izvoljen danes na otoku Hvaru poslancem v Dalmatinski deželni zbor z ogromno vtčino 99 glasov. Protikandidata dra. Tresida sta bila : Marijan Sab <5. bilježnik v Budvi, ki je dobil 118 glasov in pop Jurij Matusic, kandidat čiste stranke prava, ki je dobil 27 glasov. Dr. Tresič je dobil v vsem 244 glasov. Sijajna izvolitev dra. Tresida je pobudila v vsej Dalmaciji veliko senzacijo, ker je znana stvar, da so proti Djegovi izvolitvi delali razni močni činitelji. Izvolitev dra. Trešiča bo imela v življenju hrvatskega parlamentarizma v Dalmaciji jake moralne posledice. S to izvolitvijo odpirajo be dru. Tresida istodobno tudi vrata v dunajski državni zbor. ZADAR tj. Na današnji dopolnilni vo-litvi za volilni okraj Šibenik-Škradinj je bil mesto odBtopivšega deželnega poslanca dra. Smodlaka (hrvatske"; radikalne 'stranke) izvoljen Vinko Mataš, občinski načelnik Škra-dinjski, ki 'pripada hrvatsko-narodni stranki. Nadvojvode na potovanju. GMUNDEN 6. Nadvojvoda Friderik je dospel danes semkaj ob 1 in ;pol uri popo-ludne ter je bil na postaji sprejet od vojvode Kumberlandskega. Ob 3 in pol pop. je nadvojvoda odpotoval. GORICA 6. Nadvojvoda Rainer je dospel sinoči ob 10. uri semkaj ter se nastanil v hotela Siidbahn. Sprejema ni bilo. Danes zjutraj se je nadvojvoda odpeljal v sv. Flo-rijan v Brda, kjer si je ogledal vaje štabnih častnikov deželne brambe. Opoludne je sprejel načelnike civilnih in vojaških oblastnij. Z Balkana. SOFIJA 6. Glasom poročil iz Makedi-nije, so Turki tam zopet izvršili na krščanskem prebivalstvu nova nhsilstva. Zlasti v napeta, tako, da sta konja le težko Bopihala navkreber. Pot je bila pač rabna samo za hitronrge Tunguze ali previdne Burjate. Konj pa, stepna žival, zdrknil je vsak čas ob kakšnem kamenju ali beli skali, ki je molela iz trave. Prišli smo navrh — kakšen pogled ! Globoko doli pod nami bleščali eo se temnomodri valovi Bajkala; peneča ee voda je ti a ob skalnato obrežje in šum divjega valovja je donel celVe3el sem, da sva enkrat tu; dolg pot je bil in tudi konja sta že trudna«. (Pride še.) Prisesa novih tajnih svetnikov. i istotako kakor markiz Ito, ki ima za pre- BUDIMPEŠTA 6. Cesar je zaprisegel' osnovo japonske države velike zasluge. Ko danes v dvorni palači ministra za deželno so se vršili leta 1868 domači boji med staro brambo Nirvija in reškega guvernerja barona japonsko konservativno ia novo moderno Rostncrja kakor tajna svetnika. Temu ginu stranko, stal je Jamagata na cesarski strani. 8ta prisostvovala minister za zunanje stvari Po dovršenih boj h je prepotoval E/ropo in grof Goluchovski in ogrski dvorni maršal Ameriko. grof Ludvik Apponvi. Prisego je Čital dvorni! Ko je leta 1870 izbruhnila nemško-fvan- in miniatenjalni svetnik Jettel. cozka vojna, je hotel JamEgata proučevati Španska zbornica ^^ vojne na strani francozke armade, vfndar ir k nnin rr i j i j. l ' mu mikado ni dovolil teea. Leta 1872 je Ja- MADRID b. T* kom debate v zakoa-i „ . , , _ , t i i . .....' magata postal eenerallaitenant, leto potem pa ekem nacrtu gleue davka na špirit, je izjavil ■ ° r ° . 1 r ,r j . . . , vojni minister, in kar je markiz Ito namera- m;n:sler Maura, da mimsterstvo odstopi, ako 1 J , val, to je izvedel Jamagata, ki se zamore ne sprejme zbornica te predloge. J . . imenovati pravega organizatorja moierne ja- Pogreb velikega roj rode. L0n«ke " vojske, katere sposobnost je dvakrat NOVA STRELICA 6. Cesar Viljelm ■ 8am p08kušal, prvič leta 1877, ko je vdušil ja dospel danes pred 1. uro popoludne sem-1 neko domačo vstajo, drugič leta 1894, v vojni kaj, da se vdeleži pogreba velikega vojvode, j proti Kitajski, kjer je zapovedoval japonski Došli so tudi razni "drugi knezi oziroma nji• • šrmadi v Mandžuriji. Jamagata je zapore-hovi zastopniki ter zunanji dostojanstveniki, j doma povejjnik cesarske telesne straže in na-ISa^ki kralj Jurij obolel. čelnik generalnega štaba, minister notranjih DRAŽDANE 6. Napadi kolike so se stvari in ministerski predsednik. Pripoveduje pri kralju ponovili, zat) mora ostati še na- se, da je silno delaven, da dela dan na dan dalje v postelji. Potovanje v E.ns se je mo- do IG ur. ralo zo et odložiti. Koreje! in sedanja vojna. • ...................- ■■ ! Jedsn sourednikov lista »Rus« je imel ; pogovor s korejskim odposlancem v Petro-gradu. Iz izjav korejskega zastopnika je posneti : Japonska vojska zahteva sedaj, da jim Korejci pomagajo v vojni. Zato jih najemljejo kakcr kažipota, da, celo kakor vojake. Toda ti ljudje ubegavajo o prvi priliki, ali se po- Rusko-japonska vojna. Trst, 6. junija 1904. Z bojišča — ni iz rajona portarturskega, ni :z onega vojske generala Kuropatkina — tudi včeraj in danes ni nikakih vesti o važ- sl Jujejo drnzh na5in0v, da se o d teza j o tej nej h dogodkih. To podkreplja mnenje, da ne3rijetni doižnosti. Zmota U bila, ako bi tudi v japonskih operacijah pred Port Artur- ^ da maaa prebivalsfcva Koreje simpati-jem nastane daljši presledek, kakor je navstal | ^ e Ruai in da zato BOVraž; japonce. po spopadu pri Jalu. Nad mesec dni je že j Temu ni tako Korejeko ijud?tvo aovraži jft. minolo od tega dogodka na bojišču, a Kuroki j poace feakor avoje gtare HOvrflžaike jn tlači-ee ne more ponašat, z nikakim napredovanjem teJje> dog|m mu Rugi nis3 provWili še niž al. vojnim činom, k, bi bil japonsko vojsko i alabega Brezobzirno go3podstvo Japoncev v v resnici približal cilju. Po silnem kriku in; Korej. tudi ne pridobiva ljudstva zanje. Mi viku je ostalo pripoznanje, da so Japonci neizmerno drago plačali prehod čez reko Jalu. se nadejamo, da se vojna konca se pred zimo z zmsgo Rusije. Japonska je v tem Nekaj sličnega se je dogodilo pri Kinču.j ie nape]a v8e gvoje ajle in jih ne more Tudi tu so Japonci tako drago plačali svoj; ^ cž;ti Ru8ija pa Be za2enja še la vspeh, da je isti v kričečem nerazmerju « ! Jn skoro dopošlje v Mandžurijo toliko žrtvami in da si Japonci ne bodo smeli dovoljevati več takega nerazmernega trošenja svojih sil. Ker — kakor rečeno — ni beležiti nikakih važnejih dogodkov, se listi še vedno bavijo z dogodkom pri Kinču. Nu, sedaj prihaja do veljave trezneja in stvarneja beseda. Listi, katerih se poslužujejo voj. strokovnjaki, dokazujejo sedaj, kako smeino-pretirano je bilo tisto proslavljanje junaštva ja vojne sile, da gotovo zlomi Japonsko. Dijaški manifestacijski shod v Pragi. (Zvršetek.) Najlnlj smešno pa se mi zdi, ako nam nasprotniki očitajo, da bi slovenska universa ponske pehot« in artiierije. I/st »Reichiv ehr« ne imela dovolj slušateljev. Že sedaj je slo- je na pr. trdno prepričan, da se imajo Japonci zahvaliti le sodelovanju brodovja, da so mogli zasesti pozicijo pri Kinču. Brez tega sodelovanja ne bi je bili zavzel?, čeprav so venskih akademikov črez 450 ; toda to število bi se znatno pomnožilo po ustanovitvi slovenske univerze. Saj ee je itak že sedaj število slovenskih univerzitetnih slušateljev bili v veliki premoči. Jako jasno in umevno vzlic veera neprilikam v poslednjem desetletju nam govori dejstvo, da v trenotku, ko je ja- t. j. oi 1. 1890—1900, od vseh avstrijskih ponska pehota dospela na pozicijo, so se bili narodov najbolj pomnožilo. (Kakor viri služili Rusi že umaknili ! ! J Hajka je bila torej, kar so izkazi statistične centralne komisije na so kričali japoncfilski viri o groznem boju od Dunaju). Med tem, ko je število avstrijskih m^ža do moža. akademikov v obče poskočilo za 18°/0, med Ako bo torej ruske maloštevilneje čete tem, ko so se nemški akademiki p imnožili celih osem dnij branile pozicijo, ki je bila samo za 23.5°/0 in lošii samo za 5 5°/0, po-ne* zdižijiva radi svrje lege cb morju, proti skočilo je število slovenskih a&ademikov za kateri je moglo torej sodelovati tud bro- celih 156'5°/0, torej črez normalo zil38 5°/0. dovje, potem si že moiamo računati, koliko Razun tega pa ima narod naš relativno najslabše bodo šanse Japoncev proti onim utri- več bogoslovcev. Med tem, ko je število bam na predpolju port arturskem, kjer bsdo avstrijskih b:>go?lovcev v obče nazadovalo morali naskokovati brez sodelovanja z morja.' za 16*8°/0, nazadovali bo slovenski bogoslovci Trdovratno se vzdržuje govorica, da je gamo za 6 5°/0. Slovenski narod zavzema dobil poveljn.k Kuropatkin nalog, naj na relativno med avstrij sfci mi narodi 4"7°/0 ; slo vsaki način osvobodi Port Artur. Kdo more venski bogoslovci pa celo 7-9°/0. In zakaj vedeti, da-li je tu kaj resnice, oziroma, ko- to nerazmerje ? Jedino radi tega, ker sloven liko je komb nacije in koliko nsmerjane laži?! ski dijak nima dovolj sredstev, da bi dokon-< e pa je kaj resnice na tej vesti, moramo čal svoje studije po svoji volji, ker nima ponavljat-, kar smo rekli pred par dnevi, ko narod slovenski svojega lastnega kulturnega se je biia razširila vest, da del Kuropatki- središča. (Pritrjevanje.) nove armade hiti proti Port Arturju. Rekli j Slavca gospoda ! Iz vseh teh navedenih smo, d* — ako je to res — mora imeti Ku- razl0g0v je torej ta ntša zahteva pravična in ropatkin veliko več vojne Bile na "zpjlago, j upravi5ena> Ustanovitev slovenske univerze nego se misli v obča! Pa bilo, kakor hoče, bi koristila državi, narodu našemu in vedi. fakta je ta, da sedaj sami angležki viri ce- X0£em tu navajati daljših razlogov, kateri nijo Kuropatkinovo vojsko na dvestotisoč mož goVore za nujno ustanovitev slovenske uni- in priznavajo, da mu prihajajo vsaki dan nove verze. Toda, ako bi tudi ne bilo vseh teh moči. Dvojnega naj ne prezirajo naši čitatelji, razlogov, moral bi zadoščati že razlog, ki ga Prvo bi bilo, da glavna ruska vojaka ni bila je na manifestacijskem shodu za slovensko se v nikakem boju, da je torej povsem sveža UD;Verzo na Vinohradih predlanskega leta in intaktna, dočim ee od japonske vojske že navedel Vaš poslanec, g. dr. Herold, kateri dve tretjini dlje čaa obrabljati v operacijah. ' je dejal: Drugo bi bilo, da tudi Rusom neprijazni; »Vsaktmu olikanemu človeku zadošča že krogl smatrajo ,ako resnim gibanje in delo- eamo dejetvCt da je v tej državi Š9 narod> vanje ruskih čet v Koreji, torej za hrbtom kateri gt8je 5ez milijon duš> a nima viaokih obema japonskima armadama! 6eravno ima do njih polno in neovrgljivo Japonski maršal Jamagata. pravico. In če bi ta narod niti ne bil narod Novo imenovani vrhovni poveljnik ja- slovenski, če bi govoril v katerem koli jeziku, ponskih čet na kopnem Jamagata Aritoir a, se sem prepričan, da bi to hrepenenje po visokih je rodil leta 1*38 ter je sin nekega vazala, šolah, po povzdigi narodne izomike dcbilo odmeva pri olikancih vseh narodov brez razlike. Gospoda ! Mi Slovenci smo sicer mal narod, ali ponosni smo na svojo narodnost, in čeravno nas je malo, pa smo vendar-le ljudi — kakor pravi, naš pregovor — ter ljubimo in, upam, smemo ljubiti svoj jezik in svojo domovino; in radi tega z isto pravico, kakor vsak drug narod, zahtevamo tudi mi jednakopravnost', in radi tega tudi danes odiočno in z vso silo zahtevamo svoje sveto pravo, ter ne prenehamo preje zahtevati je, dokler je tudi ne dobimo. (Ploskanje.) Današnji shod je zopet dokaz, da toli zasmehovana vzajemnost slovanska ne obstoji samo v besedah, temveč da se kaže tudi v dejanjih. Zatrjujem Vas, da ravno tako, kakor Vi naš, tako tudi mi Vaš boj za Vaše kulturne zahteve zasledujemo z vročimi simpatijami ! (odobravanje.) In tako torej upam trdno, da skupno, solidarnim nastopom dosežemo te naše upravičene zahteve in da tudi nas slovenske akademike, po vsej Avstriji raztresene, zbere slovenska in za nas čuteča Alma mater v naši domovini ter tako povznese kulturno in gospodarsko stopinjo našega naroda. (Slovensko :) Gospoda ! Slavni češki pesnik Koliar poje: Svornost jen a osveta nam gchari, Dejte tu nam — s duchem v^slavosti, A aj, narod mate videti, Jekv nebvl jeste v minulosti. Gotovo, složno moramo nastopati za svoje kulturne zahteve ter stremiti po napredku, omiki in izobrazbi. In držeči se tega zlatega reka, mora tudi za nas enkat napočiti oni toli zaželjeni dan, v katerem tudi na nas vedno tlačene in zatirane slovanske narode zašije gorko, oživljajoče pomladansko solnce z vsemi svojimi žarki — solnce vstajenja, solnce slobode, solnce narodne prosvete. (Burno pritrjevanje.) Govor J. U. C. Stareta je bil vsprejet z burnim odobravanjem. Ker ploskanje ni prenehalo, vstal je govornik še enkrat in se zahvalil navzočim za simpatije in za priznanje, ki so je izkazali s tem narodu slovenskemu in njega opravičenim zahtevam. Slednjič je podal J. U. P. Stare naslednjo resolucijo: »Zahtevamo, da c. kr. visoke vlada ustanovi slovensko univerzo v Ljubljani in s tem osigura narodu slovenskemu individuelni razvoj na narodni podlagi. 2.) da c. kr. visoka vlada ustanovi dovoljno število slovenskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol v vseh zemljah, v katerih prebiva narod slovenski ter tako izpolni prvo kulturno zahtevo Slovencev, da s tem poneha brezkončno, breznarodno zatiranje, ki podko-pava narodni razvoj. (Ploskanje). V imenu Hrvatov je govoril J. U. C. Bole, ki se je zavzemal za zdolaj v resoluciji navedene točke in apeliral na slovensko vzajemnost, opozarjajoč na geslo velikega R'egra : »Nedejme se«. Reso'ucija, ki je sledila se glasi; »Zahtevamo od c. kr. vlade, da prizna popolno reciprocitetozagrebške univerze z univerzami v tej državni polovici in ob jednem poskrbi, da bi dijaki iz okupiranih dežel Bosne in Hercegovine n9 bili s štipendijami in konviktom prisiljeni obiskovati nemške visoke šole, temveč, da bi bili podpirani v obiskovanju visokih i-ol slovanskih v državi in izven nje. (Odobravanje.) V imenu Srbov je govoril Ph. H. Kobasica in omenjal, kako zanemarja vlada Dalmacijo v gospodarskem in političnem oziru. Ko sta govorila še Rus Gluškiewic in Poljak Grabovski, se je sprejela skupna resolucija burnim odobravanjem, nakar je predsednik zaključil zborovanje ob eni uri popoludne. čuni so pričali o veliki delavnosti uprave in izrednem društvenem napredku. »Prosvetac je štela 16.178 članov ter je vzdržavala v galiških trgih in vaseh 1339 čitalnic. Čitalnice so imele do 6G.000 členov. V knjižnicah je bilo nad 100.000 knjig. Iz Hrvatske. Včeraj je pričela pred belovarskim sudbenim stolom razprava proti onim kmetom iz Križevskega kotora, ki so sodelovali lanskega leta meseca maja v znanih nemirih. Obtoženo jih je vseh skup 263, a zaslišanih bo 'okolo 100 prič. Ta proces je prvi na Hrvatskem, na Katerem pride na razpravo toliko 03eb. Med obtoženci je tudi 6 žensk. Med možkimi so zastopane vse dobe, pocenši od 13. do 73. leta. Ustoličenje novega olomuškega škofa. Iz Olomuca poročajo da se bo ustoličenje novega olomuškega nadškofa dra. Banerja vršilo dne 10. t. m. Bivši nadškof Olomuški dr. Kohn zahteva letne penzije 200.000 K, to je Četrti del dohodkov, ki j.h je imel kakor nadškof olomuški. Avstrijska vlada se je baje B^orazumila s sv. stolico, da se da dru. Kohnu le 50.000 pokojnine. Malorusko izobraževalno društvo. V Lvovu se je vršil pred malo dnevi občni zbor najstarejšega maloruskega izobraževalnega društva »Prosvete«. Predloženi ra- Katoliski misijoni in Rusi v Mandžuriji. »Politik« p;še : V sedanji japonsko-ruski vojni eo nemški in večinoma tudi ka-I toliski časopisi navdušeni za Japonce. Zaa-| čilno je, kar pišejo o Rusih v Mandžuriji katoliški misijonarji, kakor poroča zadnja številka mesečnika : »Die Kath. Mis^ionen 190-i.« V navedeni številki, stran 215, sa glasi: »V Mandžuriji so se kazali dosedaj Rusi nasproti katoliškim misijonom zelo prijazne.. . Mi smo — pravi P. Hinard — z ruskim ztsedanjem zelo zadovoljni. V štirih letih, odkar smo prišli z Rusi v dotik o, nismo imeli nikdar p o v[o da za tožbe in mi moramo le želeti, d» tako ostane. Sa stališča misijona — se glasi dalje — treba želeti, da ne vlada v tukajšnjih deželah poganska, ampak krščanska država. — In na strani 212 iste številke (1904.) je citati: »La Rusom se je zahvaliti, da eo bile mnogoštevilne roparske čete, ki so nadlegovale deželo, ukrotene. Misijonar se sicer na poteguje zi nobeno stranko vendar meni, da se Japoncen, nikdar ne posreči da bi pregnali Ruse i Mandžurije. Dnevne novice. i ... Naš podlistek. Z današnjim dnem sm začeli priobčevati v podlistku »Azijske pi vesti«. Vsebina tem »povestim« je ravn sedaj aktuvelna ozirom na dogodke v tam šnjih krajih. — Ob tej priliki opozarjamo, da je b.l v sobotni številki zaključek pod listku »Spomini« in da je pripomba »Pride še« prišla pod spis le po pomoti v tiskarni. Imenovanja v politični stroki. C. k. primorski namestnik je imeooval c. k. na-mestniške koncipiste : Evgena barona \\ eis-senbacha. Ernesta grofa Dandini in Friderika pl. Grabmayer-ja c. k. okrajnimi komisarji. Za koncipiBta sta bila imenovana konceptna praktikanta : Karol baron Hohen-biichel in Oktavijau baron Kopiinger. Imenovanja v sodni stroki. C. k. primorsko deželno nadsodišče je imenoval konceptnega praktikanta dra. Avgusta Tre-visana avskultantom. Poroka. Gospod dr. Viktor M u r n i k, načelnik »Ljubljanskega Sjkola« in uredni: »Slovenskega Sokola« se je poročil z gospic Pavlo Voduškovo. Čestitamo. Iz postojnske jame. Iz vipavske d>-line smo prejeli : Na binkoštni ponedeljek bil sem v po stojnski jami s Čehom, ki biva kakor inža-ner ža drugo leto med nami, in se pridno uči slovenščine. Ceh je ukaželjen. Imel sem mnogo posla, da sem reševal njegova vprašanja. Vprašal me je tudi, v kakem jeziku so razni napisi v jami. S tem me je Hprav v zadrego. Vidijo se namreč napisi: D itikr nje zle prepovedano, gled še, plesiše, v no-trajne prostore, viseči stolp v P;si, jama cesarice Mrjane, šotor, velikanski špargelj (prav špargelj-velikan), zvernjeni kapnik, glasovito zagrinjalo (prav zavesa) in nešteviln enakih. Skoro sleherni napis, ki bi moral bit: slovenski, je napačen. Slavno upraviteljatvo jame prosimo, na ukrene potrebno, da se enake neumnosti od stranijo. To zahtevati imamo celo pravico, ker nikakor ni prav, da ae smeši Slovenstvo n:j-tak način pred vesoljnim Bvetom. Slovenski napisi naj bodo pravilni, ali pa naj se odstranijo ! Kakor v jami, tako je tudi izven jam 1 po postojnskem trgu. Nemščina ima pre-častno mesto. Tako pomagamo sovragu sana v deželo, mesto da bi ga brcali iz dežele z vsemi štirimi. »Slovenski Narod« pa prosimo, naj nam odpuBti to vtikanje v kranjske etvari. Dramatična predstava pri sv. Ivanu. Zveza med tržeško-slovenakim Talijinim društvom in ljubljanskimi igralci ima, kakor kaže, do^ro srečo. Spomniti ee treba le lanske uprizoritve »Dseetega brata« v gledišču »Fenice«, ki je bilo tedaj do zadnjega kota polno pestrega obč;n?tva, pagled na amfnea-tralično razvrščeno množico, ki je neki očaralo ljubljanske igra če. Ta veseli uspeh slovenske igre v Trstu je bil v prvi vrati sad neumornega truda rajnega M. Žužka, ki je ob tako nepriličnem času zginil s pozori-sča, naravnost nenadomestljiv za tržasio gledišče. Letos pa je zopet mogla biti petorica ljubljanskih igralk in igralcev, ki je nastopila v nedeljo v »Narodnem domuc pri sv. Ivanu, docela zadovoljna z moralnim in gmotnim uspehom predstave. Saj so bili dovolj razsežni prostori polni hvaležnega slo- ljanske igralce kadar so najefektnejše nastopali, z njunim predstavljanjem. Pri enoJejanski burki »Pri vratarju« so nastopili eamo ljubljanski igralci in se pokazali — kolikor se pri takih »umotvorih« sploh more — izborne igralce to tembolj, ker so bile uloge precej drugače uveljavljene kakor v prejšnjem komadu. Tu nam je na-btopil g. Danilo kot tipičen vratar s svojimi malimi hibicami in glavno — hibo, na kateri sloni prav za prav vse dejanje. To svojo hibo je nosil že na svojem velikem rdečem nosu in delal reklamo tudi za — Paićevo kapljico. Njegova boljša polovica ali »bodeča« Neža (g.a Danilova) je prišla kot ksantipično nadarjena boljša polovica do udarjajoče veljave v pravem pomenu besede; kako pa tudi ne, saj se je starec »nažrl« ob najneprimernejsem času. Gospića H. Vu-grinčič je imela v naši burki nekaj več prilike razviti svoj temperament, žal, da njeoa pesem vsled pomanjkljivosti pri odru ni prišla do veljave. G. Nučič je bil sicer elegan* Glasom obtožnice je Kuret v noči od 20. decembra m. 1., v neki gostilni v Rojanu in vsled nekega spora ranil Henrika Župana se žepnim nožičem v levo oko. Župan je vsled tega oslepel na tisto oko. Toženec je včeraj na razpravi priznal, da je on ranil Zupana z nožičem, a trdil je, da je Ito storil V Silobranu. Zupan da ga je namreč čaka1 pred gostilno, a ko je on prišel iz gostilne, se mu je Župan zakadil nasproti; da se mu ubraoi, ga je ranil z nožičem. Kakor priče so bili zaslišani poškodovani Henrik Župan, Josip Vouk, Rudolf Vouk in Friderik Obat, kateri so vsi izpovedali, da Kuret ni ranil Župana v s lobranu, temveč zavratno. Porotniki so oigovorili na jedino stavljeno jim vprašanje zli glaeovi da in z 1 glasom ne ter so tako proglasili Kureta krivim zločina težke telesne poškodbe. Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Antona Kureta na 14 mesecev težke ječe poostrene jednim postom vsaka dva meseca. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 60, rž za julij 14.40, za julij-avgust 14.40, za september-december 14 30 'mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.10, za julij 20.15, za julij-avgust 20.10, za september-december 20.15 (mlačno). —Moka za tekoči mesec 27.20 za julij 27.65, za julij-avg. 27.65 za september-december 27.25. (mirno). Repično olje za tekoči mesec 46.25, za julij 46.75, za julij-avg. 46.76, za sept.-december 48.— (mirno.) Špirit za tekoči mesec 39 75, za julij 39.75, za julij-avg. 39.50, za aept.-december 35.25 (mirno). ■Sladkor surov 88° uso nov 23%—2-i (mirno), bel za tekoči mesec 273L, za julij 275/a, za ju ij-avgust 27.3/4 za okt.-jan. 283/4. (trdno), rafiniran 60l/*--61 Vreme: oblačno. ven -bega občinstva, ki je z vnemo izražalo ten ugitelj z Visokega, pa ne vem, če si ga pohvalo svežemu in živahnemu igranju do- je pisatelj mislil prav takega; pa vendar se ' mačih in zlasti ljubljanskih umetnikov. S to!je tudi v ul°gi pokazal spretnega igralca upr z ritvijo je ob enem zaključilo »Dram Jgral° je tu kakor tU(li v prvem komadu Razna vesti. Povišana kongrua. Ie Rima javljajo, da tečno, kar naj bi bilo v spodbudo domačim je italljanBka zboraica sklenila zakon, a ku- predstavljalcem. Za spremembo v dnevnem redu sta skrbela tudi g.ca Vugrinfrd s svojimi pevskimi terim se poviša župnikom plača od 900 na 1000 lir. Spomenik Mac Kinley-ju umorjenemu društvo v Trstu f svojo drugo, vsled nepovoljnih razmer dovolj neplodno sezono vendarle z moralnim uspehom, ki nam vzbuja nadet da bo društveno delovanje v prihodnjem letu postalo živafaneje in plodonosneje, točkami, katere je prednašala s svojim finim predae"dniku ameriških zvezJih držav,' posta-ko dobi društvo v nov h prostorih tržaškega »Narodnega doma« varno zavetišče in s stalnimi igralci, ki ee mislijo angažovati, trden suhoparen nadzornik ni kaj ugajal, je poka-1 okvir, v katerem bodo mogli dosedanji in eal B svojim krepkim donečim baritonom, da novi igralci-diietantje čim dalje uspešnejše j* boljši pevec kot igralec, in tudi njega je nastopati in vedno bolj napredovati. Predstava sama je s«veda lepo uspela. " - piCUDCUUI&U aUIC110Q.iU V VAU1U v« ■ T , ^v^fM simpatičnim glasom v največe zadovoljstvo vijo y Butfalo> Spomenik bo iz marmorje ter občinstvu. Tudi g. Betetto, ki mi kot pre- ^ ^ 100 000 doiarjev. zadovoljeno občinstvo častilo s ponovnim burnim ploskanjem. . j Vem, da govorim skoraj v smislu po- Jso, treba pripomnit:, da je Ogrineeva tride- , _ _ . . , , . , .. _ • a - slusalcev sploh, ako pravim, da je bil večer Po sklepu lista. Vojna med Rusijo in Japonsko. Čune za maDja plačilo. In res: občinski za- Poslano. Homatije v občini dekanski. — Resnici na ljubo. Ker mnogo tega, kar prihaja V svet o homatijah v občini dekanski ci točno, ali je calo naravnest neresnično, dovolite, da tudi jaz — kakor močno prizadet — spregovorim besedo v svojo obrambo. Večkrat že Be je našemu gospodu posl. Komparetu in tudi podpisanemu u^tmeno in pismeno priporočalo od strsni csobja deželnega odbora, naj vplivata, da sa enkrat urede zastarani občinski računi za 1901., 1902. in 1903. Zažugali eo tud , da bodo sicar primorani razpustiti občinski zastop in imenovati vladnega komisarja. Ker 59 pa občinski zastop ni zavel nevarnosti, ki je grozila, sem bil polpisani zaprosil g. poslanca Kompareta, nsj bi poskrbel sposobnega človeka za ureditev računov. Gospod poslanec je tudi reB poskrbel takega sposobnega človeka v osebi g. Perićđ. Gospod poslanec in podpisani sva se trudila, da bi občinski zastop vsprejel reče-nega gospoda. Toda obč. svetovalec gospod Andrijaš ć se je protivil, češ, da Perid preveč zahteva in da heče on, Andrijašid, urediti ra- jan-ka veseloigra »V Ljubljano jo dajmo!« prvič nekai pri sv. Ivanu zabaven umetniški večer, ka- PETROGRAD 7. Car je zauka-zal mobilizacijo 1. armadnega voja. ka- zastarela in drugič ne velike ^ ^ je ohmi[& y ^^ ^ mUa ju teri je v garniziji deloma v Petrogradu naložil župaQll doe 22> aprila t. L vrednosti. Kijubu temu — saj ve- ^ senjavo zroča na skupine domov ^ okolici. da mora t bč. račune za leta 1901., t------i-'- ni na te nedo- umetmške čina gledalcev niti mislila .... , . hitecih poslusalcev. Menim, da zapusti pnje- etatfce — ie bilo čuti obilo smeha in navdu- ; . .,,.,». , . ■> . j , . ten utis v srcih ljubljanskih gostov, da bodo dene pohvale, kar pa treba pripisovati bolj . . .. . .. , , . .. r . * . čim raje in pogosteje prihajali k nam k sinji likom samim in pjs;ameznim izrazom ter pri-1 . ... . . ... , , , , ..... Adrir, to tfm bolj. ker jih bo mogla mlada «or m nego umotvoru; tuli gorenjski ljudje, , . „ ... , . , ^ . sloven-ka Talija poslej dostojneje sprejemati v primernejših prostorih. ki eno j-h zrli na odru, so obračali nase tudi v nedeljo vso pozornost; saj je zoano, j da slovensko tržaško občinstvo najbolj ljubi domaČe, s!ovenske tipe na odru, kajti med- Borzna poročila dne juuija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.05 19.08, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.35 239.75 Francija K 95.15—95.35, Italija K 96.05 — 95.25 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.45, nemški bankovci K —.— —.— Dr. Iv. M. Tržaško podporno in bralno dru- narodnih" ^ger je" ali že "sito" ali p»"jih'n. š,tT0 v »borovega sklepa ^Pekama ranime. G. Stok. j. b.J kot Srebrn, i.boroa »'"nosti gor atega .Sokola, po štev,ln, de- 101.- »tcije - 641.- gorenjska postava. samo maska obraza je PutaeiJ'- bila nedoet3tna, kajti pri manjših oBralnega Sreike: Tisa i 32i.---327—, Kredit K 465— . in peTskesa društva V Brjih« se je ievr- do 475. Bodenkredit 1880 K 296 — 306.—, Bo- neprimerm razsvetljavi tieba zelo piziti na r 9 9 J j—t—mao v Tn,5v« p ioa v središču reest;i z mesečnim dohodkom K 75O0.— se takoj prodii radi opustitve trgovine. — Naslov: Collaraich, „Callž alla Posta-4. ----f------------. denkredit 1889 K 292.— 298.50, Turške K 125.— }!ake. Njegovo 8lla naJlePse- — Ve5e poročilo priobčimo do im_ Srbgke do to, da ne postanejo obrezi — s igranje je biio zadostno, semo da ne bi bil Ju^r1, tu pa Um pretiraval. Njegov čudno hripav Protesten sliod jugoslovanske soci- glas mi ni ugajal, ker res ni mogoče v teh Jalne demokracije. V nedeljo predpoludne Dunajska borza ob 2. url dodoI. : Tovarna pohištva Aleksander Levi nizi legah izražati reznih čustev. Kar ee tiče pa njegovega narečja, ne najdem izrekov za ta — ričet ! Dostikrat je bilo njegovo govore- j ee je vršil sliod jugoslovanske socijalno-de-mokratične skupine proti velikim vojnim zahtevam. Nekoliko več spregovorimo o tem l_ i_ * i x • » j shodu jutrJ. nje nekako čvekanje, poz ranje zJogov, da , me je obhajala kurja polt. Menim, da je Lreba uloge v narečj h pisane posebno štu- »Marijin Dom« bo imel svoj občni zbor v četrtek via Stadion 19. Upa se, da pridejo rati n — memorirati, ktr drugače aastane j vse udinje, koje zanima ta potrebni »Dom«. t€ga vselej — mešanica. ber 9.25 do 9.26. Rž za oktober 6 90 do ti 92. Ovea za oktober K 5.93 do 5.99. Koruza za julij 5.4(1 do 5.11, za avgust 5 50 do 5.51. Pšenica : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, ugodneje. Prodaja 20.000 meterskih stot., za 5 stotink zvišanja. — Koruza brez povpraševanja. Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.25 frk, za sept. priporoSa našim rodoljubkam, naj dopoeljejo S40.—. naravna alkalična kislina to dari'a, da ee začnemo pripravljati za ta na-1 rodni naš dan. Porotno sodUČe. Včeraj je začelo prvo bil res narodnoslovenski tip fanta od f^re. | letošnje zasedanje porotnega sodišča in sicer udi v t fiktirani »nedolžnosti* Než ni velja | z razpravo proti 21-letnemu sodarju Antonu »dobna pohvala, saj tudi g.a Danilova je | Kuret, rojenemu v Rojanu a prietojnemu v i tvari la iz svoje uloge pravi kmetski tip. j Koper, radi zločina težkega telesnega poško-ieči smemo, da je bil celotni vtisk harmo- dovanja. 5en in povoljen, kajti celo oba diletanta; Predsedoval je vitez Urbancich, votanta n'eta motila soglasja, to deloma, ker sta se Bta bila sodna svet. Crus'z in dr. Kramer. radila, deloma ker nista prišla v položaj, da Obtožbo je vzdrževal državni pravdnik dr. bil gledalcc imel pril ko primerjati ljub- Cberaicb, a branil je toženca dr. Gasparini. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo i average za junij 32, za september 32l/?, za dec, 33 V4, za marec 34—, mirno. Kava Rio navadna loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za juoij 18 30, za julij 18.50, za sept. 18.75, za oktober 18.85, za dec. 18.K), za marec. 19.10. Mirno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9 3/16 Sh Java 10.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K «6.50 do 68.00, za september K —do —-— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concass6 in Meliapilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dr —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. Ne\v-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeče dobave, vzdržano, nespremenjeno. ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon št. 1632. — Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Sprejema zavarovanje Človeškega Živ-jenja po najraznovrstnejSih k^irbinaci-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačana odškodnine : 78,324.623 17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zasfop v Ljubljani, čegar pisarna so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode cen j uje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. V mirodilnici ALOJZIJA MARMOL nasl. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch;a 18. a* nahaja velik izbor barv. čopieev, pokosti, tiskanih p«! za tapeciranje sob, olje za barve, petrolej. špirit za /irati. najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro iralk-o itd. itd. Poziv. ^Rojansko posojilno in konsumno društvo v Rojanu naznanja vsem členom. da pridejo dvigniti svojo dividendo za 1. 1903. in sicer do 13. t. m.f ker drugače zapade ista rezervnemu zakladu. Odbor. DANIEL PILLIN TRST - ulica CarpUon IO. - TRST. —^, Telefon 241. Tovarna in velikanska zaloga cementnih plošč. Sprejema t*ako naroeho tudi n» deželo ter plošče polaga tudi sam. Brezkonkurenčne cene. ------^rr: Svoji k svojim I M. Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Za birmo: kolače, slaečice vsake vrste in sveže. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Zaročenci! Kupujte vaše pohištvo v dobroznani In tvrdke ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidnost in trpežnost blaga. Absolutno konkurenčne cene. uradniških mest. Pri „Tržaški posojilnici in hranilnici'* so razpisana razna uradniška mesta. Trgovsko naobraženi prosilci naj vlože dokumentirane prošnje do 15. j lini j a t. 1. Po povoljnem službovanji definitivna namestitev s pravico do pokojnine. Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave zepmh ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. TRST. VI. Torre bimica 45 (vogul Torrcnte). ORDINTJJE: od 9—11 predp.: 3—i pop. od 4—5 pop. brezplačno. Koncipijent želi vstopiti na jesen v tržaško odvetniško pisarno. — Naslov pove uprava :»Edinosti«. nahajajoča se v najlepšem kraju mesta in z mnogobrojni m i odjemalci. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava lista »Edinost«. jtfageljni". Nove svetne pesmi za mešane in možke glasove. — ("glasbil IVAN OCVIKK. Ona partituri K 2.—. Založil skladatelj pri Sv. Juriju ob ju/.ni železnici, Štajersko. k fca eS M 2 O E ° 3 a tj > & &s tN © T=S rt s o 1? Za birmo! Ponte della Fabbra štev. 2. Zaloga izgotovljenih oblek Priložnostni nakup ! Velikanska partija oblek vseh vrst in velikosti za dečke. Podpisane vabi svoje cenjene odjemalce, da si ogledajo nje zalogo. CENTRALA: Ponte della Fabbra, 2. (vogal ulica Torrente) FJi.IJAL.KA : ulica Ponte Nuovo, 5. (vogal Torre Bianca). Spoštovanjem M. Salarini. ^Tovarna pohištva 3gnacij Kron, Trst, nI. Cassa 41 Rispannio 5 — Telefon stv. 216. — yri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. Grand Restaurant Hacker Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. >alasc pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! 2V" Največji konfort! Postrežba točna! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA44 v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja vrste rent, tasta tu ih pisem, prijoritet, komunalnih [ cblig&cij, sreći, delnic, vaint, novcev in deviz. fremese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapaie — — kupone. -. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi __ V?nkulu|e In divlnkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Uskompt in inkaaso mmala, *Wm Borzna naročilu. podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim Jjf obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ?} ■ — dne vzdiga. = - _- Promet s čeki in nakaznicami,