POGOVOR Z JANEZOM KRŽMANCEM OZAPOSLOVANJU
Še naprej previdno odločanje za poklic
Po naši ustavi ima vsak naš državljan zajamčeno pravico do dela, do svobodne izbire pokica in zaposlitve. Delo nudi človeku sucialno var-no.st, hkrali pa je tudi njegova notranja potreba: uslvarjati videti sa-dove svojih rok, svoje pameti, je pogostokrat poincmbnej.še od de-narja — plačila za opravljenu delo. Željo uveljaviti in izkazati sc skozi delo ima zlasti mlad Čiovek, a prav mladih je danes na spisku brezpo-selnih največ.
Občina Ljubljana Mosle-Polje .šteje okoli 29.700 zaposlenih. Lani decembra je bilo na občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 242 iskalcev zaposlilve, od teh 128 mlajših od 26 lel; med njinii je bilo tudi 86 takih, ki še niso bili nikoli zaposleni. O tem in še o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih s področja zaposlovanja smo se pogovar-jali s predsednikom skupščine naše občinske skupnosti za zaposlova-nje Janezom Kržmancem.
»Število nezaposlenih je v naši občini manjše kot je slovensko povprečje. Delovne organizacije iz naše občine so lani izkazovale kar precejšnje potrebe po delav-cih, a vsi vendarle niso dobili dela. Problem je v strukturi iskalcev zaposlitve; združeno delo išče predvsem proizvodne poklice, zaposlitev pa najtežje dobijo frizerke, kozmetičarke, živinorejski in likovni tehniki in nekateri poklici z višjo in visoko izobrazbo družboslovne smeri. Pri skupnosti imamo sredstva za prekvalifikacijo delavcev v po-klice, ki jih iščejo delovne orga-nizacije, vendar se mladi neradi odločajo za to.«
IMed iskalci zaposlitve je v naši občini (udi 97 žensk, 54 jih je celo mlajših od 26 let. To je kar 40 odstotkov vseh brezposelnih v občini.
»Še vedno prevladuje tradi-cionalno mišljenje, da ženske ne morejo opravljati vsakršnega dela. Iz svojih izkušenj pa vem, dase ženske lahko uveljavijo v poklicih, ki jih sicer štejemo za moške. Z nekaj razumevanja in strpnosti bi tudi ženske lahko za-
poslili na moških delovnih me-stih.«
Iz leta v lelo ponavljamo v ob-čini ugotovitev, da kvalifikacij-ska struktura zaposlenih ni ugodna, saj imamo preveliko šlevilo nekvalificiranih delavcev. Toda ali gospodarstvo v občini že danes omogoča zaposlovanje bolj šolanih kadrov?
»Imamo takšno strukturo za-poslovanja, kakršno imamo proizvodnjo. Drugačne glcde na sedanji tehnološki razvoj v ob-čini ne moremo imeti. Dokler ne bomo tako spremenili proizvod-nje, da bomo vanjo vgrajevali
pamet, bomo pač morali ročno delali. Mi na skupnosti za zapo-slovanje lo ugotavljamo že leta in leta. ampak na to niniamo kaj dosti vpiiva. Tudi čt štipendi-ramo študente na višjih in viso-kih šolah — kje pa naj potem te diplomante zaposlimo? Nc vem, zakaj ne nioremo v Sloveniji in tudi seveda v naši občini, kadar že investiramo, postaviti vsaj eno ali dve tovarni tako, da bi bila v njih proizvodnja modernizirana do najvišje možne mere.«
V katerih poklicih bo potem-takem najlažje dobiti delo? Kje se še kažejo možnosti odpiranja novih delovnih mest?
»Še vedno so deficitarni po-klici v kovinarski in elektroteh-nični industriji pa tudi v gradbe-ništvu, čeprav zdaj v tej panogi ne zaposlujejo, predvsem zaradi manjšega obsega del. Če bodo življenjski stroški še naprej na-raščali tako hitro kot zdaj, bo možnosti za zaposlitev še manj, saj marsikje na izpraznjeno mesto upokojenega delvca ne bodo vzeli novega. Na novo se kaže možnost zaposlovanja le tam,' kjer se bodo usmerili v večjo proizvodnjo ali izvoz, V naši občini bi morali bolj pove-čati uslužnostne dejavnosti. Tu so še možnosti.«
Število zaposlenih se je v ob-čini ud predlani do lani povečalo za tisoč delavcev. To je več kot odstotek, kolikor je za lani pred-videla republiška resolucija. To povečanje pa ne gre na račun novo zaposlenih, ampak je predvsem posledica priseljevanja delovnih organizacij. Za koliko pa naj bi letos naraslo število novih delavcev?
V resoluciji ludi letos načrtu-jemo rast zaposlovanja le za od-stotek. Ko smo se opredeljevali za stopnjo, pa snio imeli pred očmi, da ne smemo braniti pove-čanja šievila delavcev tam, kjer se poveča proizvodnja ali kjer je možnost prodaje.
Se tudi delegati vaše skupnosli prito/ujcjo, da imajo premalo vpliva na odločitve?
»Čeprav v nuši občini odkla-njamo odločanje v ozkih skupi-nah, se srečujemo s takimi poja-vi. To smo že obravnavali na družbenopolitičnih organizaci-jah, sprejeli smo stališča, dlje od tega pa nismo prišli. Gre za to, da strokovne službe in koordinacij-ska lelcsa pripravljajo predloge največkrat v eni sami varianti in delegatom na seji poleg gradiva ponudijo samo še njegovo razla-go. Zalo jim ne preostane druge-ga, kot da za predlog glasujejo. To povzroča manjše zanimanje in tudi nesklepčnost sej. V naši skupnosti smo sklenili, da bomo v prihodnje imeli dnevne rede le tako dolge,. da seja ne bo trajala več kot uro in pol.«           D.J.