DRUŽBENI DOGOVOR 
O IZGRADNJI, UREJANJU IN VZDRŽEVANJU ALEJE SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
I. Temeljne določbe
1.  člen
Izgradnja Aleje spominov in tovarištva (v nadaljnjem besedilu AST) kot pomnika revolucije in obeležja slavnih tradicij okupirane Ljubljane — mesta heroja, v boju zoper okupatorja je prvenstvena družbenopolitična naloga organiziranih socialističnih sil občin in mesta Ljubljane ter temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti na območju, ki ga je sklenila okupatorjeva žica.
Izhajajoč iz tega in dosedanje uresničitve projekta izgradnje AST se podpisniki družbenega dogovora zavezujejo, da bodo z združevanjem materialnih in drugih sredstev zagotovili nemoten potek izgradnje in uredi-tve AST po izdelanem in odobrenem projektu ter vzdrževanje že izgraje-nih odsekov.
Po izteku družbenega dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrževanju AST se podpisniki družbenega dogovora dogovore o načinu financiranja vzdrževanja AST.
2.  člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo skrbeli za ure-sničitev tega družbenega dogovora neposredno s tem, da bodo v okviru svoje redne dejavnosti zainteresirali čim širši krog organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter drugih družbenih dejavnikov, ki bodo na podlagi samoupravnih sporazumov zagotovili v okviru občine predvidena sredstva za uresničitev programa o prevzemu posameznih dejavnosti iz tega programa.
Občine se zavezujejo, da bodo v prihodnjih petih letih zbrale skupaj 50,000.000 dinarjev sredstev, kolikor bo predvidoma znašala izgradnja projekta AST in sicer po naslednjih vsotah:
Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik
8,455.000 12,240.000
8,225.000 11,835.000
9,245.000
Višina obveznosti posamezne občine je določena na podlagi upoštevanja števila prebivalcev, višine narodnega dohodka, splošne in skupne porabe v letu 1975 in števila zaposlenih v občinah v novembru 1976.
Občine se same dogovorijo o tem, kako bodo letno v obdobju petih let realizirale svojo obveznost in kako bodo posamično ali skupaj zagotovile, da bo letni dotok sredstev odražal eno petino vseh sredstev, ki jih morajo zbrati v petih letih. Same se tudi dogovorijo za način realizacije svojih obveznosti (samoupravnih sporazumov oz. druge oblike, za katere se odlo-čijo).
3. člen
Poleg sredstev, ki jih za uresničitev načrta AST podpisniki združujejo s tem družbenim dogovorom, bo del sredstev zagotovljen v okviru:
— namenskih daril in volil posameznikov, delovnih organizacij, druž-benopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in krajevnih skupnosti,
—  posamezne delovne organizacije in KS pa so že in bodo prevzele oskrbo in upravljanje posameznih obeležij AST,
—  z delovnimi akcijami (mladinske delovne brigade, JLA in drugi),
—  na druge načine.
4. člen
Program izgradnje AST opredeljuje projekt trase AST, ki je določen z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljub-ljane — za opredelitev »Aleje spominov in tovarištva«, sprejet na 12. seji skupščine mesta Ljubljane, dne 29. 5. 1975.
Odbor AST, na podlagi komisije podpisnikov družbenega dogovora za vsako tekoče leto do 31. oklobra določi odsek trase in potrebna finančna sredstva za izgradnjo tega odseka projekta AST, v naslednjem letu.
5. člen
Za načrtno uresničevanje projekta AST skrbi Odbor AST pri MK SZDL, Ljubljana, v okviru katerega ustanovijo podpisniki družbenega dogovora posebno koraisijo.
Komisijo sestavljajo delegati vseh podpisnikov tako, da:
—  delegira po enega delegata vsaka skupščina občine in skupščina mesta Ljubljane
—  po enega skupnega delegata pa delegirajo
a)  družbenopolitične organizacije mesta Ljubljane
b)  družbenopolitične organizacije iz vsake občine
c)  samoupravne interesne skupnosti po področjih.
Komisijo tako sestavlja 21 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika.
Družbenopolitične organizacije se za skupne delegate dogovorijo v okviru občinskih in mestne konference SZDL, samoupravne interesne skupnosti pa v okviru mestne zveze SIS.
6. člcn Komisija ima zlasti naslednje naloge:
—  povezuje vse udeležence dogovora in po potrebi tudi udeležence samoupravnih sporazumov,
—  predlaga program izgradnje AST Odboru AST za vsako leto,
—  daje odboru za izgradnjo AST predloge za oddajo posameznih ob-jektov v oskrbo in upravljanje organizacijam združenega dela, samou-pravnim interesnim skupnostim in drugim skupnostim ter z njimi sklepa o tem samoupravne    sporazume oz. pogodbe,
—  skrbi, da z zakoni oz. predpisi opredeljeni oz. zadolženi družbeni subjekti izvršujejo svoje naloge v skladu s prograraom izgradnje AST in določili tega družbenega dogovora,
—  redno, najmanj pa dvakrat letno obvesti javnost o višini zbranih sredstev in načinu njihove uporabe.
Delegata v komisijo izvolijo pristojni organi podpisnikov družbenega dogovora za čas uresničitve tega družbenega dogovora. Sedež komisije pri MK SZDL Ljubljana — pri Odboru za izgradnjo AST.
Komisija lahko za posamezne dejavnosti, za urejanje zadev iz tega dogovora imenuje stalne in občasne delovne skupine. Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejema v soglasju z Odborom za izgradnjo AST pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana.
7. člen
Udeleženci, ki po tem družbenem dogovoru ali posebnem sporazumu prevzamejo določene obveznosti, odgovarjajo zanj moralno, politično in materialno.
II. Končne določbe
8. člen
Dokler ne bodo podpisani samoupravni sporazumi oziroma dogovor-jene druge oblike za realizacijo obveznosti iz tega dogovora, se te obvezno-sti realizirajo v skladu z določili tega dogovora.
9. člen
Ta dogovor prične veljati z dnem, ko ga podpiše več kot ena polovica udeležencev družbenega dogovora.
Obrazložrtev
S prvim pohodom »Ob žici okupirane Ljubljane« 1957. leta je bila spre-jeta ideja o trajni usposobitvi trase za prirejanje množičnih partizanskih in lahkoatletskih prireditev, navezanih na NOB v Ljubljani. Leta 1961 so delovne organizacije obeležile traso nekdanje žice s 102 spominskima kamnoma in šestimi spomeniki ob vpadnicah v mesto.
1968. leta je Skupščina mesta Ljubljane sprejela odlok o zaščiti trase, spomenikov in spominskih kamnov ob žici okupirane Ljubljane.
Ob 25-letnici osvoboditve leta 1970 je bila Ljubljana odlikovana z redom Narodnega heroja kot prvo mesto v Socialistični federativni repu-bliki Jugoslaviji.
Posebnost in edinstvenost mesta heroja je bila upornost, revolucionar-nost, solidarnost delavcev in delovnih ljudi, združenih v OF slovenskega naroda, organiziranost in brezkompromisna borba v mestu, ki je bilo 1170 dni kot koncentracijsko taborišče, obdano z žico z nanizanimi bunkerji, strojničnimi gnezdi, posadkami, kjer so delavci in delovni ljudje z življe-
njem, s krvjo premagovali teror, mučenje, smrt za svobodo in zmago socia-listične revolucije. Mesto je bilo od prvega dne borbe do zadnjega žarišče odpora enega najmanjših narodov v Evropi.
Njegovo herojsko vlogo v NOB so trije študenti arhitekture pri MK SZDL Ljubljana strnili v idejni projekt Aleje spominov in lovarištva.
Realizacija idejnega projekta AST je zahtevala spremembo in dopolni-tve odloka o sprejetju generalnega plana razvoja mesta Ljubljane za opre-delitev Aleje spominov in tovarištva ter sprejetje Odloka o zaščiti spomin-skih kamnov, spomenikov in trase AST, s katerim je bila dokončno zava-rovana trasa, spomeniki in spominski kamni s pripadajočimi strogo zava-rovanimi, nezazidljivimi površinami ob trasi.
Do začetka leta 1974 je Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z Odborom za izgradnjo AST in službe za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane izdelal končni projekt celotne trase z zavarovalnimi površinami, ki je bil na podlagi sklepa 9. seje izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane 24. 6. 1974 javno razgrnjen v času od 16. julija do 30. septembra 1974 na vseh Ijubljanskih občinah in krajevnih skupnostih, po katerih poteka trasa AST.
Po obdelavi pripomb in vnašanj sprememb poteka trase je Ljubljanski urbanistični zavod v sodelovanju z Odborom za izgradnjo AST (ter stro-kovnimi službami Republiške skupnosti za ceste in službe za urbanizem Mestne skupščine) izdelal dokončno usklajeno traso Aleje kot sestavni element generalnega urbanističnega plana mesta Ljubljane.
Na potek trase Aleje so dali soglasje Republiška skupnost za ceste, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, Ljubljanski urbani-stični zavod in Komunalno podjetje Rast, kar je razvidno iz gradiva.
Na osnovi teh odlokov, ki jih je sprejela skupščina mesta Ljubljane maja 1975, je bilo mogoče realno zasnovati predlog družbenega dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva, ki je po-stala pomemben element generalnega urbanističnega plana mesta Ljub-ljane. Tako pomeni predlog družbenega dogovora realizacijo dolgoletnih prizadevanj, sama Aleja spominov in tovarištva pa primeren odraz heroj-stva, vtkanega v naš vsakdan, ki dobi svoje obeležje ob vsakoletnem po-hodu po poteh partizanske Ljubljane.
ODBOR AST PRI MK SZDL LJUBLJANA
Izvršni svet je obravnaval predlog dogovora o izgradnji, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva na seji dne 18.3.1977.
Občinski skupščini predlagamo, da predlog tega družbenega dogovora obravnava in ga sprejme z dopolnitvijo oziroma spre-membo 2. in 4. odstavka 2. člena družbenega dogovora, kjer naj se beseda »občine« zamenja s »podpisniki«.
IZVRŠNI SVET