vi« in I lat im* >2.-
Red
Tli P
NAŠ ČASOPIS
Sri iT ttTTfll
Mi
tot* dijii ,svei nio'-
ti
SI
.a tri
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXII, ŠT. 216
Novica I vsaka Pomembna
tur« v , *" potekajo o usodi
.  >*Q\t>n,. x...... i-i
<tt«#o časopisa velike rti«! g*Prave, in prav je tako. JVedaje največ lakih, ki so matične narave. Toda sredi "Kobra so na Vrhniki sedli ffiaj župani vseh štirih
so0"1' ^' 50 za"aJ nekakšne j^tanoviteljice Našega °s°Pisa. ki ima močno v a^'cjJo. kot se ve. najbolj v kj j *n[ški občini, in ugotovili, dfl  " °i bila velika škoda, če bi t* * Projekt propadel zaradi o' »i°' ^er Je      nc'kuj časa h h°jfinančnih vprašanj 1 urejenih. Župani, bilje
>rvf hn'1
S?«i;e/y z Vrhnike Vinko "^iVč, potem Andrej Ocepek ? Borovnice, kjer so Naš '■ffopis prejemali že prej, ko je >J?a občina ena, nato župan "obrove-Horjula-Polhovega Gradca Leopold Oblak in ^Pan občine, ki se je zadnja Priključila projektu, Drago ^'onovnik.
Glasilo, ki zdaj izhaja v fl°\Povprečno 12.500 izvodih in ga "' Pojemajo vsa gospodinjstva v Vseh štirih občinah bo, kakor fe soditi po tem sestanku, v tej „jfJ'ki izhajalo še nekaj časa, dninekako tudi drugod EK| "odomestilo Našo komuno. Ta TfiJfs tem, da se je v \J!~.ljan> ustanovila ena sama |°»ww. kije ožjo okolico f/epustila njenim usodam in '.^odam njenih občin, ugasnila. \ začetnem obdobju smo bili govorjeni za nekakšne 'oftiocijske obračune, se
da nismo potegnili črte I?0« vsemi stroški, danes pa se
Približno ve, koliko to J* Vemo, da nas za J*nočje vseh štirih občin Naš ^"Pis stane skoraj polovico Ju*/1/, kot so predvideli poljanski meščani za glasilo i,Ve8a Magistrata, čeprav bo ^"jalo na polovici tega, kar ■        ponujamo mi. Seveda
hn Z" 10 PoraD'a dvkrat Ji.0 papirja, ker bodo imeli 1^'jo naklado. Tudi honorarji, J Jih dajemo pri Našem popisu za naročene članke, ^kromni, toliko, da nam je ^ '/ marsikateri dopisnik, ?/'' marsikdo ni pripravljen p£<iti samo za čast. Veliko pa * 'akih, ki z veseljem \ffi.suJejo v Naš časopis in jih *°'mo, da nam ostanejo j es,i Več ko bo oglasov, laže °Jo izhajali in marljivim °deloavcem tudi kaj odrinili.
, Razpravljanje o Našem ^°P'su, ki ga - take podatke pamo - podpirajo vsi župani, ImS0 lanko izrazili sami, in *<*i vsi občinski sveti vseh g^ih občin, je koristno. "Umiva je. da se pojavlja v takih časovnih obdobjih. Kar £2e določeno skrb zanj. W&iujeje, če o tebi nihče nič
/i"'' '"' ^rne' "e
Pohvale in ne graje. Pohvalijo
h
"as v tem smislu, da .
^ajhno ekipo kar lepo sledimo tffiJMJu v vseh občinah in nk ~('lji. da so ljudje o vsem peščeni. Vsekakor: v tem Osopisu ni nobene eponicmbne novice. Morda so ^Pomembne za merila, ki *dajo na primer v ^eiskovalnem časopisu. /a
*0 vsi naši prebivalci kralji
J
cesarji, princi in princese r kraljice, skratka listi,
*V ^ katerih se vrli naš muli uC'"a Ljubljanskem barju in ^ višavjih nad njim.
TONE JA NEŽIČ
OKTOBER-NOVEMBER 1995
V VRHNIŠKI IN BOROVNIŠKI OBČINI SE ZAČENJA NOVA DOBA
Vsak odpadek ni odpadek
Kako bosta vrhniška in borovniška občina prišli v Evropo? Z zbiranjem koristnih odpadkov. Kako se bo to zgodilo? Temu namenjamo vso drugo stran in nekaj tretje ter županovo vezilo komunalcem in drugim zbiralcem odpadkov na pot. Podatki so naslednji: najprej so se vrhniški komunalci organizirali tako, da so s španskimi jezdeci, ki so ostali od desetdnevne vojne, zagradili vse nepotrebne dostope do komunalne deponije, po domače smetišča. Pred smetišče so namestili kontejnerje za različne odpadke. Če je prinašalec pismen, ne more zgrešiti napisa.
V treh mesecih so z zbiranjem koristnih surovin izločili 594 kubikov papirja, kovine, stiropora in barvnih kovin terjih vrnili v predelavo. Zbrali so 50 kubikov avtomobilskih gum, 60 kubikov pločevine, petnajst kubikov plastične folije, petnajst kubikov stekla, pet kubikov plastenk in tri kubike pločevink. Vse to samo
koristni od padki za nadaljnjo uporabo. Z lesnimi odpadki in vsem drugim so skupno ločili več kot 3000 kubikov odpadkov.
To je bil prvi preskus, s katerim so tako zadovoljni, da so se z Dinosom odločili za preprosto linijo s tekočim trakom za zbiranje odpadkov. Vsem gospodinjstvom v vrhniški in borovniški občini pa bodo dostavili 240-litrske zabojnike in manjše 6-litrske vedrice zelene barve. Navodila bodo sledila.
Po svetu to že delajo. Na začetku je morda nekoliko dražje in za vsakega gos-podinjca, ki kaj da na tradicijo metanja smeti kar počez in v kraške jame, obremenjujoče, potem pa se ljudje ponavadi lepo navadijo novosti. V Avstriji je že tako, da se toliko laže, kajti če odpadki niso zbrani, sledi huda kazen. Pri nas je zdaj to samo še poskusno.
Loka se predstavlja
Na srednjih straneh imamo zbrano celotno ponudbo trgovinic in lokalov v poslovnem centru Loka. Od začetnih dni v juliju, ko je velika hiša tam pri svetem Lenartu še precej samevala, se je zdaj jeseni v njej že veliko novega zgodilo. Ob veliki samopostrežni trgovini nastaja pravo nakupovalno središče. Vabljeni tja zlasti v prazničnem decembru.
ČETRTA OBLETNICA - Zadnji petek v oktobru so se na Vrhniki dneva, ko je pred štirimi leti zadnji vojak JLA odšel z Vrhnike. Spominjanje na ta dogodek ima med Vrhničaniposeben pomen. Odhod vojakov prav iz njihove vojašnice proti Kopru in na ladjo ter iz Slovenije so dočakali zadnji, po nekaj mesecih stalne napetosti, kaj se bo z Vrhniko zgodilo, saj je bila ves čas v dometu tankovskih cevi, ki so na mesto gledale uperjene s Hruševce. Letos je bila zato krajša spominska slovesnost ob plošči na gostilni Povž. Tone Jesenko, med tistimi dogodki načelnik oddelka za obrambo v vrhniški občini, je veterane pohvalil za pogum, ki so ga pokazali.
Enotna postajališča v črnovrški KS
OBČINSKA TABLA - Po desetih mesecih je na hiši v Paplerjevi 22 v Borovnici, kjer je sedež občine Borovnica, tudi napis o tem, kdo je v hiši. Napisane so uradne ure. Bor o v niča je nova občina, kije doslej kar dolgo delovala v nekakšni ilegali pod tablo krajevne skupnosti. Zdaj je tudi notranjščina hiše bolje urejena, stopnice so take, da se na njih večne moreš ubiti, kmalu bodo urejene tudi sanitarije in tudi župan bi imel v svoji sobi, kjer je bil prej šahovski klub, novo luč.
DARILO ZDRA VNICAM - Na Brezovici je bila v oktobru prisrčna slovesnost. Pleško car, se pravi servis in trgovina renaultov, katere lastnik je Janez Pleško, je prepustil v uporabo zdravniocam zdravstvene postaje v Vnanjih Goricah avtomobil clio, ki ga bodo uporabljali za nujne zdravniške poti in za patronažno službo. Družina Pleško, kije morala prestajati velike preizkušnje, je ugotovila, da bo tak njihov korak še najboljši prispevek kraju. Zupan na Brezovici Drago Stanovnik je v svojem nagovoru opozoril, kajzmoreta človeška volja in sodelovanje, lastnik trgovine Pleško je malo govoril, pa zato več dal, brezovški župnik Kompare pa je poleg clia blagoslovil še šolski kombi za OS Preserje, ki ga je kupila občina in županovo škodo, kije sicer še predmet delitvene bilance z ljubljansko mestno občino, vendar kar dobro služi za potrebe prvega moža v precej razpršeni občini. Številni gostje na tej slovesnosti so potrdili, da se tudi tako gradi nova občina.
BREZOVICA
Volitve v krajevne svete
Ne glede na zakonodajo in oblike meja znotraj občine imajo edino krajani posameznih krajev, vasi in zaselkov neodtujljivo pravico in dolžnost, da sami izberejo svoje predstavnike na krajevni ravni, zato predlagam, da izpeljemo zbore krajanov, na njih kot krajani in člani političnih strank predlagamo kandidate za krajevne svete in med predlaganimi takoj ali pa tretjo nedeljo v decembru izvolimo osvežitve v krajevne svete. Odgovornost za realizacijo prevzema vsak kraj zase.
Vsem koristne sadove prinaša edino pošteno medsebojno skupno delo.
Nesodelovanje pri izvedbi volitev pa pomeni, da tajimo pripadnost svojemu kraju in nočemo prispevati k njegovemu razvoju.
Vabimo Vas torej na zbore krajanov po naslednjem redu:
ponedeljek, 20.11.1995, ob 19. uri Rakitna
torek, 21. 11. 1995, ob 19. uri Preserje
sreda, 22. 11. 1995, ob 19. uri Notranje Gorice
četrtek, 23. 11. 1995, ob 19. uri Vnanje Gorice
petek, 24. 11. 1995, ob 19. uri Brezovica
Drago Stanovnik, župan
Otrokom Rovta in dela Črnega vrha, ki se zbirajo na obračališču šolskega kombija v Rovtu nad Polhovim Gradcem v primeru slabega vremena ni treba več stati pod milim nebom. Na voljo jim je lična hišica, ki so jo zgradili sami krajani z gradbenim materialom, za katerega je dala denar KS Črni vrh (les pa so prav tako dali sami krajani).
Enako postajališče je tudi na Kuzovcovem griču, do koder seže šolska prevozna proga (tudi tu je bil delež krajanov enak), koordinator med KS in krajani Miro Raztresen pa bo pomagal tudi pri granji prav takšnega postajališča v Zalogu, kjer se stekata Potrebu-ješev in Jernejčkov graben. KS Črni vrh je sklenila, da morajo biti vsa šolska postajališča zgrajena v enakem stilu, z enakimi zidovi in enako rdečo kritino in ne le, da so zgolj funkcionalna.
Branko Vrhovec
ING. MARKO POPIT, s.p.
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
LOG, c. Dol. odt. 4,
61351 BREZOVICA
Telefon: 061 /653-036, lax: 061 /654-432
Pri nas dobite:
— cisterne za kurilno olje, pločevina 3 mm
— nerjavne posode za vino in sokove
Cisterne 'imajo atest Inštituta za metalne konstrukcije.
Izdelujemo jih tudi po vaših merah.
Korak naprej
Poleg hitrega tehnološkega napredka, sodobna potrošniška družba, pušča za seboj vidno sled v obliki odpadkov in smeti. Vseh vrst jih je vedno več. Slovenci pridno sledimo tudi takemu načinu življenja.
Rad se spominjam otroških let, ko smo kot osnovnošolci služili denar tako, da smo vsepovsod zbirali staro železo in ga z ročnimi vozički vozili na zbirališče. To je bil v tistih časih edini odpadek, vse ostalo je končalo v peči ali na gnoju.
Dandanes pripeljejo smetarji mesečno na občinsko smetišče, približno 1000 m3 raznih odpadkov in smeti. Še nedavno velik opekar-niški glinokop seje spremenil v hrib smeti z neprijetnim vonjem tik pred nami za vse nas in za vse mimo vozeče ljudi.
Deponija z odpadki raste iz dneva v dan pred našimi očmi. Še preostali, do sedaj rezervirani prostor za odpadke, se prehitro polni. Raziskave, ki so namenjene iskanju novih lokacij, dobivajo vedno jasnejšo podobo. Določene lokacije pa še vedno ni. Predviden in morda najprimernejši prostor za pripravo nove deponije pa tam-kajšni krajani, prizadeti zavračajo. Sprašujejo: »Zakaj ravno pri nas!« Podobno se dogaja tudi pri pogovorih o skupnem regijskem smetišču. Zakonodaja za področje urejanje prostora, še ni dorečena in prepušča občinam vso skrb in odgovornost pri reševanju ekološke problematike.
Osveščenost ljudi na področju varstva narave in skrb za čisto okolje se povečuje. Občani in tudi vodstva tovarn se zavedajo, da okolje v katerem živimo, ohranimo lahko le sami. Se tako dobro pripravljen občinski odlok je lahko le samo črka na papirju, če predpisov ne spoštujemo. Osveščenost in želja nas vseh po čistem okolju in po zdravem življenju, kakršnega naj zapustimo našim potomcem naj nas vse vodi od jutra do večera, vsak dan, vsak mesec in leto za letom.
Z velikim zaupanjem v vsakega izmed vas se obračamo in naprošamo, da upoštevate navodila uslužbencev Komunalnega podjetja Vrhnika, ki se trudijo in skrbijo za urejeno in čisto Vrhniko.
Pričeli smo s sortiranim — ločenim zbiranjem odpadkov. Z sortiranjem odpadkov po gospodinjstvih naj bi dosegli namen, da bo na skupnem smetišču ostalo le to, kar tja sodi. Z vami vsemi želim, da bi nam to uspelo.
Vaš župan Vinko Tomšič
Nov način zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov so si na povabilo Komunalnega podjetja Vrhnika ogledali tudi vrhniški svetniki. Tako so se na licu mesta seznanili z novim urejenim režimom na deponiji v Tojnicah. Seveda pa poslance občinskega sveta Vrhnika v bodočnosti čaka še odgovorna odločitev, kje in kako bo stala in delovala »nova« deponija, ko bo sedanja napolnjena do »stropa«.
Obvestilo krajanom Lukovice in Dragomerja
Vse krajane obveščamo, da bomo v času od 6. — 10. novembra 1995 razvažali po gospodinjstvih komplete posod za zbiranje bioloških odpadkov. V kompletu je 240-litrski zabojnik na dveh kolesih zelene barve in 6-litrska posoda, ki jo uporabite za prenos odpadkov iz kuhinje do zabojnika. Večje posode so opremljene z nalepko z navodili, kaj lahko odlagamo v zabojnik in česa ne smemo.
Zabojniki imajo 5-letno garancijo proizvajalca, zato vas naprošamo, da o morebitnih napakah takoj obvestite naše podjetje.
So plastični, zato je prepovedano vanje odlagati pepel.
Uporabnik, ki uniči posodo z nepravilnim ravnanjem, jo mora nadomestiti z enako na svoje stroške.
Posode bodo na voljo v skladišču našega podjetja.
Namenjene so izključno biološkim odpadkom. Pri odvozu bomo dosledni in ne bomo praznili posod, v katerih bodo mešani odpadki.
Za ostale odpadke uporabljajte tispke posode, ki jih že imate, in skupinske kontejnerje, ki so nameščeni po naselju.
Odpadkov, ki ne bodo oddani v tipskih posodah (npr. v vrečah, sodih, škatlah), ne bomo odvažali.
Prepričani smo, da si vsi prizadevamo za lepši videz naše okolice, zato bomo odpadke oddajali v tipske posode.
Z rednim odvozom bio odpadkov bomo pričeli v ČETRTEK, 16. NOVEMBRA.
NOV URNIK ODVOZOV za krajevno skupnost Lukovica in Dragomer bo torej naslednji: vsak ČETRTEK — odvoz BIO ODPADKOV vsak PETEK — odvoz MEŠANIH ODPADKOV
Zaradi postopnega vključevanja ostalih krajevnih skupnosti v sistem ločenega zbiranja je možno, da se bo urnik odvozov še spreminjal. O vseh spremembah vas bomo obveščali v Našem časopisu.
Za informacije, reklamacije, vaše pobude in podobno smo vam na voljo vsak ponedeljek in sredo od 8.00 do 9.30 na sedežu podjetja ali po telefonu 755-062 (GUNSTEK MAJA).
Komunalno podjetje Vrhnika
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA GRE V KORAK S ČASOM
Vsak odpadek ni odpadek
V skladu z načrtovanim pospešenim uvajanjem ločevanja pripeljanih odpadkov smo najprej uredili deponijo:
Z obstoječimi betonskimi pre-prekami, ki so last ministrstva za obrambo, smo zaprli vse možne pristope do deponije in uredili dovozno cesto, kije opremljena z zaporno rampo in ustrezno prometno signalizacijo.
Pri rampi smo postavili kontejner za osebje in shranjevanje orodja — napeljali smo elektirko, načrtujemo tudi telefon, saj se dogaja, da zaradi novega režima odlaganja odpadkov pride do negativne reakcije uporabnikov in zaposleni na deponiji, zlasti izven delovnega časa Komunalnega podjetja, rabijo pomoč policije.
Namestili smo več 5 m3 kontejnerjev za zbiranje stekla, plastike, plastičnih steklenic, pločevnik in papirja pred vhodom na deponijo. Vanje odlagajo odpadke občani, ki pripeljejo manjše količine smeti z osebnimi vozili.
Do 30 m3 .kontejnerja, ki je namenjen izključno zbiranju papirja in kartonov smo morali zgraditi nivojsko pot, ki omogoča dostop do zgornjega dela kontejnerja.
Uredili smo prosto pred odlagališčem v velikosti približno 1500 m2, ki služi za začasno shranjevanje zbranih sekundarnih surovin. Betonske prepreke smo uporabili kot pregrade in tako dobili več različno velikih prostorov za začasno shranjevanje plastike, lesenih odpadkov, avtomobilskih gum, kovinskih odpadkov in stiropora.
Lesene odpadke smo zbirali že dalj časa, tako da se jih je nabralo dovolj, da smo poklicali podjetje, ki se ukvarja z drobljenjem odpadkov. Zdrobljenih lesenih odpadkov je sedaj 560 m3. Ker se z drobljenjem zmanjša volumen odpadkov za 4 — 5 x, ocenjujemo, da smo prihranili 2500 m3 depo-nijskega prostora.
Približno 200 m3 drobljenca smo zbrali na kupu ter pustili, da zaradi naravnega razpada nastane lesni kompost, uporaben za zgornjo plast deponije ali eventualno prodajo.
Ostalih 360 m3 smo uporabili na kompostarni, ki smo jo uredili na obstoječem asfaltnem platoju v bližini deponije.
V treh mesecih — julij, avgust in september smo z zbiranjem koristnih surovin iz pripeljanih odpadkov izločili 594 m3 papirja, kovine, stiropora in barvnih kovin ter jih vrnili v predelavo, se pravi odpeljali iz Vrhnike. Zbrali in deponirali smo 50 m3 avtomobilskih gum, kijih bomo v kratkem odpeljali na sežiganje v Anhovo, 60 m3 pločevine — predvsem avtomobilskih školjk, 15 m3 (stisnjene — zba-lirane) plastične folije, 15 m3 stekla, 5 m3 PET plastenk in 3 m3 pločevink.
Tako je skupna količina presor-tiranih odpadkov v treh mesecih dosegla 3242 m3.
Kljub temu, da smo z doseženo količino zadovoljni, jo bomo z ločevanjem gospodinjskih odpadkov na izvoru še povečali, saj sedaj teh ni možno prebirati.
Delovni postopki na deponiji so se spremenili:
• delavec na vhodu deponije ustavi vsako vozilo, zapiše registrsko številko, vrsto odpadka in količino;
• vozniku daje navodilo, kam naj odloži posamezne vrste odpadkov;
• stranke, ki niso iz naše občine, zavrača, oziroma jih usmeri na drugo odlagališče;
• prepreči odlaganje odpadkov, ki se jih ne sme odlagati na deponiji;
• svetuje, kako v bodoče sortirati odpadke že na izvoru, da odlaganje na deponiji poteka hitreje;
V dopoldanskem času so na deponiji stalno zaposleni trije delavci, ki prebirajo odpadke po navodilih strokovnega delavca iz Dinosa:
• iz pripeljanih odpadkov, ki niso preveč pomešani z biološkimi, zbirajo posebej papir, kartonsko embalažo, različne vrste pla-
stike, stiropor, steklenino in kovinske odpadke;
• plastiko in pločevinke stiskajo na stiskalnici zaradi racionalizacije prevozov;
• avtomobilske školjke razmon-tirajo, odstranijo sedeže in pripravijo za prevoz;
• belo tehniko ločijo na plastične in kovinske dele;
• jogije razrežejo in ločijo kovinske dele od blaga;
• stiropor pakirajo v večje vreče in pripravijo za transport;
• pripravljajo kompostni kup;
• tedensko očistijo celotno deponijo in pregledajo propustnost jarkov za izcedne vode.
Delavca, ki sta izmenoma dopoldne in popoldne zaposlena na buldožerju, poravnavata ostanke odpadkov, največ se ukvarjata s pravilnim zasipavanjem odpadkov iz IUV in sprotnim prekrivanjem celotne površine na čelu deponije z jalovino, sodelujeta pa tudi pri sortiranju in sprejemu.
Vse naštete aktivnosti zahtevajo seveda ogromna finančna sredstva:
Za pripravo deponije, materialne stroške, zaposlitev treh delavcev, poravnavanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe z Dinosom, vzdrževanje poltovornega vozila smo do sedaj porabili 9.000.000 Sit, za nabavo posod in kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih pa 5.000.000 Sit. Za opremo vseh gospodinjstev v obeh občinah s posodami za zbiranje bioloških odpadkov bomo rabili skupaj nekaj nad 19.000.000 Sit. Cena odvoza odpadkov je ostala ista, Komunalno podjetje do sedaj ni dobilo nikakršne dotacije, tako da bo potrebno pred nadaljnjim investiranjem rešiti problem financiranja.
Seveda so lahko opisane aktivnosti stekle le zato, ker je podjetje
Prav je:
v. d. direktorja
V prejšnji številki Našega časopisa je bilo objavljeno, da Zdravstveni dom Vrhnika ima novega direktorja. Pravilno je — VRŠILCA DOLŽNOSTI DIREKTORJA. Pozorni bralec je lahko tudi sam ugotovil, da gre za napako, saj je v nadaljnjem besedilu bilo zapisano, daje bil javni razpis neuspešen, nakar je Svet zavoda poiskal direktorja med že zaposlenimi. Torej Zdravstveni dom Vrhnika ima novega direktorja — to je vršilka dolžnosti direktorja, višja medicinska sestra, gospa Bernarda Albreht Brenčič.
N.Č.
NOVICE
• Od 11.— 13. oktobra smo organizirali odvoz kosovnih odpadkov. Iz Borovnice smo odpeljali 108 m3 odpadkov, iz ožje okolice Vrhnike 48 m3 in iz ostalih krajevnih skupnosti 64 m3 odpadkov. Večino kosovnega odpada smo v sledečem tednu presortirali in odpeljali na Dinos, tako da ni predstavljal večje obremenitve deponije.
• S plakati smo tudi pozvali občane, naj javijo, če potrebujejo odvoz starih avtomobilskih školjk. Ti odvozi so bili brezplačni. Ker pa je s to vrsto odpada precej stroškov (odstranjevanje vseh delov, ki niso kovinski, odvoz v Ljubljano), bomo poslej za vsak pripeljan komad zaračunavali 4.500 Sit.
• Nekateri posamezniki se še vedno ne morejo sprijazniti, da deponija na Tojnicah ne obratuje ob nedeljah in praznikih. Svoje negodovanje seveda pokažejo s tem, da odpadke pustijo pred zaporo ali v neposredni bližini. Odpadki pa imajo neko posebno lastnost: skoraj vedno izdajo lastnika.
• V podjetju smo se odločili, da se ne bomo držali starega pregovora, da se greh pove, greniška pa ne. V bodoče bomo imena in naslove vseh tistih, ki ne morejo svojih odpadkov oddati med delovnim časom deponije, objavili v Našem časopisu!
Dinos bilo pripravljeno sprejeti vse vrste sortiranih odpadkov, ponudilo sodelovanje na področju svetovanja, pripravilo kriterije za kvalitetno in učinkovito sorta-cijo ter sovlaga v tehnologijo.
Predvsem pa je pomembno, da za odpadke iščejo trg oziroma predelovalce in se osebno prepričajo, da gre surovina res v predelavo in ne konča kot odpadek v neki drugi občini.
KAJ NAČRTUJEMO?
Rezultati zbiranja koristnih surovin v treh mesecih so tako ugodni, da smo se odločili skupaj s sodelavci iz Dinosa, da postavimo preprosto linijo s tekočim trakom za zbiranje odpadkov, tako da bomo zajeli 100% pripeljanih odpadkov, predvsem gospodinjske. Linija bo zavarovana z nad-strešnico, ki bo omogočala delo tudi v zimskem času, tako da kontinuiteta dela na odpadkih zaradi neugodnih vremenskih razmer ne bo prekinjena.
Za izvedbo sortiranja je predpogoj, da se iz odpadkov že na izvoru izločijo biološki odpadki, zato bomo vsem gospodinjstvom v vrhniški in borovniški občini dostavili 240-litrske zabojnike in manjše 6-litrske vedrice zelene barve.
V te zabojnike bodo gospodinjstva oddajala samo:
• ostanke hrane — razen kosti;
• olupke vseh vrst zelenjave in sadja — razen olupkov limon in pomaranč;
• papirnate vrečke, neplastifici-ran ovojni papir, papirnato embalažo;
• pokošeno travo, razrezano vejevje, plevel.
Na vsaki posodi je nalepka z navodili, kakšne odpadke se sme oddajati.
Vse biološke odpadke bomo vozili na del deponije, kjer smo uredili kompostarno, ter jih skupaj z lesnim drobirjem predelali v bio maso, primerno za ozelenje-vanje zelenih površin.
V tipsko posodo, ki jo večina gospodinjstev že ima in v katero so do sedaj odlagala mešane odpadke, bodo oddajala:
• olupke južnega sadja, kosti;
• odpadke osebne higiene (naprošamo, da so v zavezanih vrečkah);
• ovojne folije, tetrapak, celofan, alu folija;
• embalaža mlečnih izdelkov in
sokov;
• vsebino vrečk iz sesalcev;
• vreče za cement, apno, gnojila;
• žarnice, razbite šipe;
• razbit porcelan, emajlilrano posodje.
Po uvedbi bio zabojnik' mo poostrili kriterije za' odpadkov, tako da bomo P ™o samo tipske posode, zato t* n p di, škatle, vreče in podobno,1 -0rU dejo več v poštev. Za spd lom primere (oddaljenost odelo* ¡Pe ceste) bomo izdajali pisrn«1 ®'i glasja. ^
Za koristne odpadke, kij i>rirc ko predelamo, bomo pos'' lne\ vseh naseljih določeno štev« n0r. jih kontejnerjev z vidnim'1 Ki kami, ki bodo opozarjale i* !ako odpadka. , Pisu
V te kontejnerje bomo odi jem
• star papir — časopise, # Prirf ovojni papir, kartone; pfigl
• steklo; 0<
• plastične steklenice; 'arj¡
• pločevinke in manjše k* >lak vin, konzerve. Prire
Kosovni odpadki se bodo' p, žali dvakrat letno kakor d°l Easu
Za nevarne odpadke tudi 0 Ha p, jemo organiziran odvoz, z* »e k do objave hranite doma in' (J| dajajte v tipsko posodo.    ¡He ¡
Tudi star tekstil bomo p° Sicrj no odpeljali z organizira#anj;
ciJ°- . Ti
Da bo uspeh pri ravnanj" i0V( padki čim večji, se bomo st'1:0tle ni delavci Komunalnega p0* ia ¡¡ trudili čim bolj približati up Vo-nikom in z nasveti reševati"! j¡|¡ j probleme, oziroma bomo p11 )¡tj t nili vašim koristnim predlo40v.
Pokličite nas in dogovot ^ bomo za srečanje! scb¡ S pristopom, ki smo ga lak stavili, in ob polnem sodel"' :¡raj in podpori občanov pričak" )rjr( naslednje rezultate: ijeiI
• v deponijo bomo vgra irez samo nekoristne odpadke, i0tn rih količina bo znašala samo io t( 30% zdajšnje; pepr
• zmanjšali bomo porabo re2t vine za prekrivni sloj;
• podaljšali bomo dobo od ^ nja na lokaciji Tojnice;
• s kompostom, narejeni! zbranih bio odpadkov, bom" krili in ozelenili deponijo i dobili urejeno površino, ki) moč porabiti v različne nan*
• s stalnim iskanjem najbot timalnih rešitev se bomo gospodariti z odpadki na ra<? len in okolju prijazen načj prepričali občane, da depo"1 vedno le smrdeča jama, tem* lahko podjetje, kjer se večin' L 1 padka reciklira, ostanek pa s1" loži na način, ki ne obremí1 okolja. ,
Vemo da bo ločevanje od tt(' kov doma za nekatere obrem1^^ joče, sčasoma pa nam bo í^, prešlo v navado. S pravilniki nanjem z odpadki dokazu)! tudi raven kulture posamez"1
sf>n
Na sedanji deponiji na Tojnicah se razločno vidi, kam in kako se ločij" pripeljani odpadki. Posebej se zbirajo stare avtomobilske gume ter »' avtomobilske školjke, kar se vidi na obeh slikah.
(Nekaj napotkov za [ organizatorje javnih Prireditev in shodov
nit\ li 10
>ll
no,
spef °nih inVedpis"nY
I *adnjem času opažamo precejšnje povečanje števila prireditev, ki "organizirajo različna društva, druge organizacije in zasebniki. Ker Z1 Postopkih za izdajo dovoljenj nastajajo različne težave, želimo opo-ntl organizatorje na nekatera dejstva, ki so navedena v veljavnih za-
št. pred
i !0/iiZakonu ° Javnih shodih in Javnih prireditvah (Ur. list SRS »a    ^ P°trebno javno prireditev priglasiti najpozneje pet dni p anieravano prireditvijo, javni shod pa tri dni prej. Organizatorji mora-ki I' rVVl°8i "avesti podatke o kraju, času in trajanju prireditve, ime vodje osi;*d edllve    odgovorno osebo, ki bo odgovarjala za red in mir ter .J "evn' red oz. program prireditve. Še posebej moramo opozoriti, da mi i u*-'0 biti odgovorne osebe obvezno polnoletni občani. 1 ^'jub večkratnemu opozarjanju organizatorjev javnih prireditev na
en' iat       »ccMainemu upuiaijauju uifouimiuij«" j"'"1" t"--------—
jonsko določeni rok za priglasitev prireditve z objavo v Našem časo 0dl E'SU' P'snim obvestilom vsem možnim in najpogostejšim organizator lm    osebnimi stiki z njimi, še vedno ugotavljamo, da organizatorj ' f !reditev, med katerimi je največ društev in zasebnih gostilničarjev, f '8'ašajo prireditve prepozno.
i Ufganizatorji se dolgo časa dogovarjajo o izvedbi prireditve, dogo koicir[aio se o nastopu glasbenega ansambla, prireditev javno objavijo s | aki>ti in obvestili v sredstvih javnega obveščanja, nato pa šele tik pred do' neQ,itviJ0 to priglasijo upravni enoti. 1,0,, Pri tem prihaja tudi do primerov, daje na različnih mestih ob enakem lin' n^" or8aniziranih več prireditev. S tem je manjše število obiskovalcev i naP0sameznih prireditvah ter manjši dohodek od prireditve, ki včasih in' 'i, Je "iti stroškov organizatorja
^Pravna enota v teh primerih ne more posredovati in prepovedati „ "e ali druge prireditve po željah organizatorjev. V vseh podobnih pri-'L t.etih se morajo organizatorji sami dogovoriti in uskladiti čas organizira javnih prireditev. njii|l ^udi uporaba zvočnih naprav je določena z občinskim odlokom. Ta stri v°ljuje, da se zvočne naprave lahko uporabljajo v času turistične se-po< *ne °b petkih in sobotah do 24.00 ure, ostale dni v tednu, tudi v nedeljo up * do 22.00 ure. Za posamezno prireditev se lahko dovoli uporaba
ti^tf
,°čnih naprav tudi do poznejše ure, vendar si mora organizator prido->    V '"Vhodno soglasje krajevne skupnosti. Jakost zvočnih naprav mora 1 naravnana tako, da ne moti občanov —stanovalcev v bližnjih sta-vofl ,anJskih objektih in ne presega mejnih vrednosti hrupa.
.^akonsko določeni rok za priglasitev javne prireditve nikakor ni sam
ea I i Pamen in ne pomeni nepotrebnega birokratskega formalizma, am-p je postavljen zato, da se lahko vsi pristojni organi ustrezno organi-
akU r za morebitno sodelovanje in po potrebi interveniranje na sami ureditvi (policija, inšpekcijske službe). Vse prireditve, izvedene v zad-
ati ^ obdobju, so potekale v skladu z napovedanimi programi in mirno
, 'ez večjih neredov, ki bi terjali nadaljnje ukrepanje. Vendar pa to ne '°fneni, da na prireditvah, kjer se zbere veliko število ljudi in se običaj-J° točijo alkoholne pijače, ne bi moglo priti do raznih neredov in drugih
^0rePravilnosti, na katere morajo biti pristojni organi pravočasno in us-pzno pripravljeni.
mu' > H ki ;irff bo! n« ■ac'
oni m1 ■inj aS
Pri nadaljnjih postopkih v zvezi z izdajo dovoljenj in priglasitev bomo dosledno upoštevali zakonske roke. Vsako prepozno vloženo ^.'ogo za kakršnokoli prireditev bomo zavrgli, neglede na to, v ko-hksni meri je bila javnost o tem že obveščena. Vso odgovornost in morebitne posledice prevzame organizator.
Upravna enota Vrhnika
J godila
j bodo vodilo vsem organizatorjem javnih prireditev, javnih u J °dov, športnih prireditev in tudi raznih «veselic« z uporabo zvočnih naviti j Vsa navodila so zakonsko določena, posamezne občine pa imajo ffejete svoje odloke, kjer še konkretneje opredeljujejo način in izvedbe od k*?'* prireditev. V dveh prilogah pa vam nazorno prikazujemo, kaj je pora1 . . "° »vse« imeti za pravilno vloženo vlogo pri upravni enoti, v našem ' ' oh^'eru na Vrhniki. Enaka »navodila« prav gotovo veljajo tudi za ostale irnf C"IC iz naše okolice.
ta
Javne prireditve in javni shodi
i.
2.
DOVOLJENJE ZA UPORABO ZEMLJIŠČA,
na katerem bo potekala prireditev (občina, zasebni lastnik, podjetje ipd.) PROGRAM (ime ansambla, vrsta glasbe, drugi-nastopajoči idr.)
SEZNAM ODGOVORNIH OSEB za nemoten in varen potek prireditve
— za celotno prireditev (vodja prireditve),
— za varnost (vodja redarjev) in spisek redarjev z naslednjimi podatki: priimek, ime, naslov
JSOGLASJE KRAJEVNE SKUPNOSTI (če je trajanje prir. daljše kot je po občinskem odloku) POPREJŠNJE SOGLASJE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB (dovoljenje za točenje alkoholnih pijač in hrane za negostince, veterinarska inš. za male živali idr.)
Vlogo za JAVNO PRIREDITEV se vloži pri Upravni enoti Vrhnika najmanj 5 (pet) dni pred nameravanim datumom prireditve; Vlogo za JAVNI SHOD se vloži pri Upravni enoti Vrhnika najmanj 3 (tri) dni pred nameravanim datumom shoda.
OBVESTILO
Uprava za obrambo Ljubljana, izpostava Vrhnika in Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Vrhnika, Cankarjev trg 4/1, obveščata občane Vrhnike, da od 1. novembra 1995 dalje veljajo za stranke nove
URADNE URE: ponedeljek od 9.00 do 10.00 in 10.30 do 14.30 sreda od 9.00 do 12.00 in 13.00 do 16.30 petek od 9.00 do 10.00 in 10.30 do 12.30
Športne prireditve na cesti
1. DOVOLJENJE ZA ZAPORO CESTE pristojnega upravnega organa — pri nas je to Upravna enota Vrhnika;
2. DOVOLJENJE ZA UPORABO CESTE ali ZEMLJIŠČA,
na katerem bo potekala prireditev ali dirka (občina, zasebni lastnik, podjetje ipd.)
3. MNENJE o tem, ali je za izvedbo prireditve zadržek po določbah Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. list Rs, št. 16/95) — (mnenje poda Ministrstvo za varstvo okolja in prostor RS ali notranja organizacijska enota v Upravni enoti Vrhnika, pristojna za varstvo okolja);
4. PRAVILNIK ali RAZPIS športne prireditve na cesti;
5. IZJAVO ŠPORTNE ORGANIZACIJE, ki vpiše športno prireditev v koledar (Kolesarska zveza Slovenije, AMZ Slovenije, ŠZ Slovenije), daje organizator sposoben izvesti prireditev in potrebne varnostne ukrepe;
6. SKICA in OPIS KRITIČNIH MEST na prireditveni progi, ki jih je potrebno zavarovati z reditelji in število rediteljev na posameznih kritičnih mestih (skica in specifikacija zavarovanja);
7. SEZNAM ODGOVORNIH OSEB za nemoten in varen potek prireditve, in sicer:
— za celotno prireditev (vodja prireditve),
— za varnost (vodja redarjev) in spisek redarjev z naslednjimi podatki: priimek, ime, naslov
8. POTRDILO ZDRAVSTVENE SLUŽBE
V skladu s 75. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82,40/84,29/86, in Ur. list RS, št. 1/91-I)se dovoljenje za športno prireditev na cesti lahko izda le organizatorju, ki je prava oseba.
Vlogo za dovolitev športne prireditve na cesti mora organizator predložiti upravni enoti najpozneje 30 dni pred prireditvijo (77. člen zakona).
Slovenska ljudska stranka, podružnica Vrhnika obvešča svoje člane in simpatizerje, da so uradne ure vsako sredo od 18. do 19. ure.
Vabimo vas v nove prostore na Tržaški c. 3 (prvo nadstropje desno, vhod z dvorišča).
PODRUŽNICA SLS
B
Cesta - moj
Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskih pro-fitnih stanovanj v najem in sklepu župana, ki gaje izdal po posvetu s člani Kolegija občinske uprave 3/10-1995, Oddelek za splošne zadeve občine Vrhnika objavlja
RAZPIS
za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem
I. Število in vrsta stanovanj
Oddajamo trisobno stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše na Vrhniki, Vrtnarija 6 c, skupne površine 62.56 m2.
Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa.
II. Upravičenci do dodelitve profitnih stanovanj
Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične in pravne osebe s področja občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino.
Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Ce je več enakovrednih ponudb se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino.
1. Splošni pogoji:
— daje prosilec državljan Republike Slovenije s stalim prebivališčem v občini Vrhnika;
— da ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji;
— daje prosilec plačilno sposoben poravnati najemnino in ostale stroške.
III. Vloge za dodelitev profitnih stanovanj
Vlogi za dodelitev profitnih stanovanj je potrebno priložiti:
— potrdilo o državljanstvu (fizične osebe) oz. izpisek iz registra, da imajo sedež v RS (pravne osebe);
— potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov;
— potrdilo o premoženjskem stanju;
— najemno oziroma podnajemno pogodbo;
— potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh članov družine;
— ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevati (ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine).
IV. Rok za oddajo vlog
Prijave za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati v 30 dneh po objavi na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve Tržaška 1, Vrhnika, s pripisom »Za razpis«. Vloge, ki ne bodo vložene v roku, se ne bodo obravnavale.
V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnih stanovanj
Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme Kolegij občinske uprave Vrhnika in o tem obvesti vse prijavljene kadidate.
Številka: 12/7-362-23/95 Datum: 20. 10. 1995
OBČINSKI TAJNIK Sonja Pirnat Keršmanc
sosed
ZBIRAJM0 KORISTNE ODPADKE!
Neverjetno veliko odpadkov je koristnih, saj jih je mogoče uporabiti kot surovine za nove izdelke. Zaradi reciklaže je Zemlja bolj zelena in smetišča na njej so manjša.
Proces obnavljanja se začne s pravilnim ločevanjem in odlaganjem odpadkov.
Verjetno ste še opazili zabojnike z velikimi pisanimi nalepkami, ki povedo, kaj sodi vanje.
Vabimo vas, da se nam pridružite v prizadevanju za življenju bolj prijazno okolje in zabojnike uporabljajte čim bolj pogosto. Veseli bomo, če boste pozorni na to, v kateri zabojnik kaj odvržete:
Kaj sodi v zabojnik
papir
easopis, revije
knjige, zvezki, pisarniški papir, ovojni papir, pa-Pirante vrečke kartonske škatle valovita lepenka
Oddajamo suh in čist papir
STEKLO
steklenice vseh barv kozarci za vlaganje razbita steklenina
KOVINE
konzerve, kovinski zamaški rnanjši kosi strojev, orodij "i drugih pripomočkov
PLOČEVNIKE
pločevinke vseh vrst in velikosti
Česa ne mečemo v zabojnik
higienski izdelki, plenice papir s folijo celofan,
embalaža za zamrzovanje tapete, vreče za cement
ogledala, kristal, porcelan, žarnice armirano steklo zamaški in pokrovčki
vse večje kose shranimo in oddamo ob priliki kosovnega odvoza
PLASTENKE
Plastenke vseh vrst in velikosti, po možnosti brez pokrovov
Komunalno podjetje Vrhnika
Leta 1806 so se začele priprave in potem sama izmera Avstroogr-ske dežele.
Marija Terezija je od zemlje želela pobrati pravilno odmerjen davek glede na lastništvo, uporabljivost in površino. Torej zamejičiti je bilo treba vse parcele.
Parcele so se zarisale na liste t.j. katastrske načrte ali »mape« v merilu 1:2880. Ponekod se ti zariši do danes niso spreminjali, ker ni bilo nobenih novih meritev s katerimi se načrti obnavljajo oziroma dopolnjujejo.
V sto in več letih se je meja po kateri soseda uživata vsak svoj kos zemlje lahko precej spremenila. Soseda sta se o tem najverjetneje sporazumela in praviloma prijavila spremembo na geodetski upravi (še prej katastrskem uradu), kjer so izvedli izmero in spremembo vnesli v mapo.
Ni pa bilo vedno tako. Ali je manjkal sporazum in je sedaj lepa priložnost, da se sosedje med seboj prepirajo, ali pa sprememba ni bila uradno zavedena.
Vse to pomeni, da so načrti tukaj drugačni, kot pa je stanje v naravi.
Poglejmo kako je s sosedom, ki mu je ime - cesta -. Ceste oziroma poti so živele, kot so velevale potrebe. Nihče se ni dosti razburjal, če sije cesta izborila lažjo in enostavnejšo pot. Če pa se je razširila, se je pač zato, ker dve vozili za srečanje ob določeni hitrosti rabita toliko in toliko prostora. Vse te spremembe v načrtih niso vrisane, razen če je bilo stanje v naravi posneto na zahtevo soseda, v zadnjem času pa tudi že na zahtevo lastnika
ceste.
Nekaj sprememb je zavedenih tudi s pomočjo kompleksnih meritev območij (nove izmere, ekspro-priacije, komasacije, ...) za katera pa so potrebna večja denarna sredstva.
Po času Marije Terezije se razen geodetov skoraj nihče ni zavedal kako bogato evidenco obsegajo katastrski načrti in njihovi vzporedni podatki. Danes pa vsak, ki ga karkoli zanima v zvezi s prostorom, pričakuje od geodetske uprave vzdrževane načrte po možnosti v digitalni obliki. Nihče pa ne pomisli, da je bil zadnji denar, ki ga je država namenila za izmero iz časa Avstro-ogrske. Se tako dober izdelek po sto letih in več izgubi na kvaliteti. Tudi katastrski načrti.
Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je občina Vrhnika (še v svojem starem obsegu) vložila že kar nekaj denarja za izmero večjih območij in upamo, da bo s tem tudi nadaljevala. V letošnjem letu se še predvideva ena taka izmera na območju sedanje občine Vrhnika.
Veliko naporov predvsem pa denarja bo treba, da bomo nadoknadili tisto, kar je bilo v tolikih letih potisnjeno v ozadje kot nepotrebno.
In kako naj bi se tega lotili ?
Redno vzdrževanje katastra se vrši na osnovi vlog lastnikov -uporabnikov.
Primerov, ki postajajo zelo pereči je iz dneva v dan več. Z vlogo za odmero dejanskega stanja bi torej rešili, ponekod pa vsaj začeli reševati problem.
Kot vedno in povsod se stvar za-
plete pri denarju.
Da bi občina krila celotne stroške je neumno pričakovati, ker bi za to porabila dosti letnih proračunov.
Geodeti predlagamo naslednjo rešitev. Pot, kije pri nekom v mapi zarisana drugače kot poteka v naravi, gotovo tudi pri njegovih sosedih ni čisto v redu. Da ne bi reševali prvega primera, čez pol leta pa drugega čisto zraven, je možna hitrejša, celovita in v končni fazi cenejša rešitev. Predlagamo izmero v celotni dolžini (pogoj na obeh straneh ceste), kjer prihaja do razlik med načrtom in naravo. Približen podatek o tem nesoglasju je vedno na voljo na geodetski upravi. S tem bi zajeli daljše odseke in prav bi bilo, da bi v teh primerih stopila v igro krajevna skupnost, ki bi povezala ljudi med sabo, navezala stike z občino in pomagala priti do sporazumnega plačila stroškov. Po zagotovilu župana občine Vrhnika g. Tomšiča, je občina pripravljena kriti določen delež stroškov ob predhodnem sodelovanju krajanov in krajevne skupnosti.
Dejstvo pa je, da zaostanka, ki ga ima geodezija v celoti ne bo mogoče nadoknaditi v letu ali dveh. Za nami je namreč obdobje, ko beseda lastnina ni bila preveč priljubljena, torej tudi lastninske evidence ne.
Občine se tega že zavedajo, ker to čutijo vsak dan. Upajmo da se bo tega kmalu začela zavedati tudi država.
OGU/I VRHNIKA v.dvodje izpostave Korošec Marina
KMETIJSKI SEJEM 7. IN 8. OKTOBRA
Konjska vprega znova na ulicah Vrhnike
Pripravljalcem letošnjega kmetijskega sejma je šlo vreme vsaj enkrat na roko, tako da so lahko sejem uspešno izpeljali. Turistično društvo Vrhnika in Kmetijska zadruga Vrhnika sta dobro pripravila dvodnevni sejem in 7. in 8. 10., katerega je obiskalo veliko število obiskovalcev. Sejem so odprli na prenovljenem trgu za sodnijo v soboto, 7. oktobra, kjer so spregovorili organizatorji sejma, vrhniški župan in svetovalec vlade pri ministrstvu za kmetijstvo, Viktor Krek. V kratek kulturni program se je vključila folklorna skupina Ligojna. V zrak pa so simbolično poleteli številni golobi —pismonoše.
Na samem trgu so obiskovalci lahko videli različne domače obrti, kot naprimer: kolesarstvo, lončarstvo, klekljarstvo, ročno tkanje, lectarstvo, itd.
Konjeniško društvo Vrhnika, ki ima svoje prostore na Drenovem Griču (pri Kalendru) pa je pripravilo sprevod in prikaz konj. Sodelovalo je 10 konjskih vpreg z različnimi vozovi, tako tekmovalni sulky, zapravljivček, znana dira, videti pa je bilo celo vprego z oslom. Vsi gostje na otvoritvi so se na Jelovškovi ulici pri PTC Loka naložili na vozove ter krenili skozi koridor stojnic na Stari cesti ter nadaljevali po Ulici 6. maja in
Tržaški cesti. Kolona konj in vozov se je ustavila na športni ploščadi, kjer je bila pokušnja konjskega golaža in piva Union, kar je pripravilo podjetje OREL. Sam zaključek prikaza konj in vpreg pa so popestrili še ljudski godci iz Ligojne in Sinje Gorice. Na ploščadi pa je bila tudi razstava malih živali, katero so si z zanimanjem ogledovali predvsem otroci.
Med tem časom pa je na Stari cesti potekal »kmetijski« sejem, ki se je nadaljeval tudi v nedeljo, 8. oktobra.
Sobotno popoldne pa so zanimive aktivnosti potekale na vrtu Mlečne restavracije. Organizator teh prireditev je bila Kmetijska zadruga Vrhnika. Izvedeno je bilo tekmovanje harmonikarjev, nastopil paje tudi ženski pevski zbor iz Borovnice. V bližini se je pekel cel »zaplaninski« vol, za kar so skrbeli peki EMONE iz Zaloga. Proti večeru pa je prisotne zabaval z domačo glasbo muzikant Janez Kogovšek iz Zaplane.
Še enkrat velja poudariti, da je sejem spremljalo res lepo vreme, tako da je bilo moč izpeljati vse zamišljene prireditve. Kako pa so bili zadovoljni prodajalci — stoj-ničarji, pa najbolje vedo sami. Obiskovalcev je bilo veliko, tako Vrhničanov kot krajanov bližnjih in daljnih vasi.
S. S.
Ob otvoritvi sejma so bili izpuščeni številni golobi, kot znak miru in sožitja.
Kolar je izdeloval kolesa za vozove.
Ljudski godci iz Ligojne so popestrili sprevod konj in vpreg.
Na športno ploščad so se z zapravljivčkom pripeljali gostje.
WBBSM
Stara cesta s številnimi stojnicami, ki so ponujale najrazličnejšo robo.
GOST TUR 1995 v Mariboru
Od 12. do 15. oktobra je mariborski Sejmar že tretjič organiziral mednarodni sejem gostinstva in turizma — GOST TUR 95. Na njem je sodelovalo tudi Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika.
Rdeča nit letošnjega sejma je bila predstavitev ohranjanja naravne in kulturne dediščine. To usmeritev je upošteval obiskovalec Vrhniškega razstavnega prostora Alojz Drašler, dia. Predstavil je stičišče treh osnovnih naravnih značilnosti našega kraja in okolice: Barje, Kras, Dolomiti, tako s slikovnim gradivom kot z značilnimi predmeti; šota, rastlinje, kamenje. Za posebno atrakcijo je poskrbel Tehnični muzej Slovenije — Bistra, ki je za to priliko in seveda za svojo promocijo razstavil avto francoske izdelave iz leta 1911.
Za predstavitev vrhniške turistične ponudbe je društvo poleg Informatorja pripravilo še pet zloženk, ki so po svoji vsebini dopolnjevale osnovni moto sejma in sicer: Turistična in gostinska po-
nudba Vrhnike, Peš poti po okolici Vrhnike, Bistra, Skrivnostna Ljubljanica, reka sedmerih imen in Sprehod po vrhniškem delu Ljubljanskega Barja: naravni rezervat Mali plač in geološki spomenik Kamnolom Lesno brdo. S seboj smo imeli tudi lepe glinene pečatnike Vrhnike, katere je izdelal Miki Dominko.
Da pa ni bilo preveč dolgočasno, so prvi dan srečanja poskrbeli Aleš Ogrin z mešanjem koktajlov, Pizzerija Boter ter Gostilna »Pri Kranjc« z hladnimi prigrizki.
Predstavitev Vrhnike je v celoti uspela, za kar se moramo zahvaliti vsem, ki so tako ali drugače sodelovali. To so: Občina Vrhnika, ZKO Vrhnika, LIKO Vrhnika, Žganjekuha KRŽIČ, Cvetličarna KARMEN, MERCATOR — Hotel Ilirija — gostišče MOČILNIK, Industrija usnja Vrhnika, Merca-tor Dolomiti in ne nazadnje Igorju Pirmanu, kije prostor opremil, ter prizadevnim turističnim delavcem.
Sejem je bil zelo dobro obiskan. Tudi zanimanje za naš kraj je bilo veliko in če bo le del teh obiskovalcev našega razstavnega prostora obiskalo Vrhniko, je naš namen dosežen.
TD »Blagajana« VRHNIKA
TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« VRHNIKA
objavlja RAZPIS
za prodajo na MIKLAVŽEVEM SEJMU na Vrhniki od 2.12. do vključno 5.12.1995 in za prodajo na NOVOLETNEM SEJMU na Vrhniki 29. in 30. decembra na Stari cesti. Vabimo proizvajalce in prodajalce izdelkov domače in umetne obrti, daril in drugih uporabnih predmetov.
Vse podrobne informacije dobite v pisarni turističnega društva »Blagajana« Vrhnika, Cankarjev trg 8. Lahko nas pokličete na telefon 061/751-054, vsak dan od 8.00 — 12.00 ure v sredo od 15.00 — 19.00 ure.
Pisne prijave sprejemamo na gornjem naslovu do: 29. 11.1995 za MIKLAVŽEV SEJEM in 25. 12. 1995 za NOVOLETNI SEJEM
TD »Blagajana« VRHNIKA
SVETI MIKLAVŽ SPOROČA!
Iz cerkve Sv. Lenarta se bo z vsem svojim spremstvom podal 5. decembra ob 17. uri.
Proti Cankarjevemu domu, kjer bo običajna obdaritev najmlajših, bo odšel po običajni poti. To je po Stari cesti, ki bo letos lepše razsvetljena in okrašena.
Tudi program bo nekoliko spremenjen in oder bo lepši. Tako kakor se za takega dobrotnika SV. MIKLAVŽA spodobi.
Ker je sv. Miklavž zelo dobrega srca in ga vsako leto najbolj prizadene, ko gleda žalostne očke otrok, ki dobijo čisto majhne paketke ali pa sploh nič, nekateri pa zelo velike, letos večjih paketov, kakor je škatla za čevlje, ne bo sprejemal. Darila, VIDNO OZNAČENA, bo sv. Miklavž prevzel v župnišču in tudi še pred predstavo. Je razumevajoč, saj ve, da je čisto običajni delovni dan in ni praznika.
Organizatorji: SKD, ZKO
Cel »zaplaninski« vol seje pekel skoraj cel dan.
TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« VABI V STAR MALN
Med Logatcem in Vrhniko ob strani, v gorah in divjinah, na levo, če hočeš iz Logatca na Vrhniko, prideš do vode, ki ima prav čudežne muhe. Voda se imenuje Bela. Teče le enkrat ponoči in enkrat podnevi, vsakokrat ne dalj kot pol ure. Gotovo je notri zmaj. Tako pravi legenda.
V koči Star maln s svojo okolico vam zmaja sicer ne obljubljamo, nudimo pa vam prostor za:
• PIKNIKE
• OBLETNICE VALETE
• PROSLAVE ROJSTNIH DNEVOV IN
• DRUGIH OBLETNIC ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE
Odločite se lahko za ogled Lintverna ali razglednega stolpa.
KOČA JE ODPRTA:
V PETEK od 14. do 24. ure
V SOBOTO od 12. do 24. ure
V NEDELJO od 10. do 20. ure
POLEG VSEH VRST PIJAČ VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO ŠE VEČ VRST MESA NA ŽARU, POSTRVI, PEČENICE IN SLADICE. Informacije in rezervacije:
GABROVSEK BERTO, Zaplana 1, tel.: 061/753-248 (Dominik)
ali
TD »Blagajana« Vrhnika, Cankarjev trg 8, tel.: 061/751-054
Vljudno vabljeni!
0K
o
I
m kupi tirtvi
i se
Ntiti
i vse
No
»po So« Bm *>sta H\
HlSlii
A VE
MEDNARODNO IN DOMA PRIZNANI KOMORNI PEVSKI ZBOR PRIREJA
V SOBOTO, 18. NOVEMBRA 1995 OB 19. URI V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA NA VRHNIKI
DOBRODELNI KONCERT PROGRAM BO POVEZOVAL NAM VSEM ZNANI IN PRILJUBLJENI GLEDALIŠKI IGRALEC
PAVLE RAVNOHRIB
PEVCI SKUPINE AVE iN GLEDALIŠKI IGRALEC
PODARJAJO VES HONORAR ZA OPERACIJO SRCA. PRI HUMANI AKCIJISODELUJE TUDI ZKO
TER FRANCI PIŠEK - PIZZERIJA BOTER Darovano vsoto bo na odru prevzela osebna zdravnica bolnišnice, ki bo o njej ter o samem namenu povedala nekaj besed.
Vstopnice po enotni ceni 1.200,00 tolarjev so v prodaji pri: Potovalni agenciji PAV pri Črnem orlu (prodaja mesečnih vozvnic), v župnijskih uradih v Horjulu, na Brezovici in na Vrhniki. Dodatni sedeži in stojišča so po 500 SIT ter so te v prodaji samo v župnijskem uradu na Vrhniki.
ORGANIZATOR: OO SKD VRHNIKA
Obvestilo podjetnikom in zasebnikom
Komisija za dodeljevanje posojil iz sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Vrhnika in Borovnica obvešča vse zainteresirane podjetnike in zasebnike, ki opravljajo registrirano dejavnost na področjih občine Vrhnika in občine Borovnica, da se je sprostil določen del sredstev, namenjen za dodeljevanje posojil pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje podjetništva.
Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije o pogojih za pridobitev posojila na enoti Nove Ljubljanske banke, d.d., Ekspozitura Vrhnika, Trg Karla Grabeljška.
Rok za vložitev vloge je 1. 12. 1995.
Internet na Vrhniki
V soboto, 30. septembra, smo Mladi liberalni demokrati in demokratke Vrhnike organizirali predstavitev svetovnega omrežja omrežij — Interneta. Predstavitev je potekala v dvorani doma Karla Grabeljška na Vrhniki. Odziv je bil kljub slabi obveščenosti nad pričakovanji. Predstavitve se je udeležilo več kot 50 ljudi, v glavnem iz Vrhnike in okolice.
V zadnjih dveh letih je Internet zrastel v ogromno mrežo, razpredeno po celem svetu. Tako kot osebni računalniki, ki so žc pred leti postali del našega delovnega vsakdana, tudi Internet vse hitreje vdira na naša delovna mesta in domove. Samo za približno sliko o velikosti omrežja, naj navedemo nekaj številk. Po današnjih ocenah je v Internet povezanih preko 70 tisoč večjih in-manjšibomrc&j-po celem svetu, več kot 5 milijo-
nov računalnikov različnih vrst in velikosti. Število uporabnikov Interneta je nemogoče določiti, ocenjujejo pa da jih je vsaj 50 milijonov. Za primerjavo, danes je na svetu približno 600 milijonov telefonskih priključkov. Vendar se število uporabnikov Interneta v zadnjih dveh letih podvoji prej kot v enem letu.
To vrtoglavo rast je povzročil prav World Wide Web (WWW), ki smo ga predstavili v živo z neposredno priključitvijo na Internet. Predstavitev sta vodila Lojze Dolenc in Bojan Prcmelč, ki sta kratkim predavanjem in enour-nim »surfanjem« po Internetu prikazala uporabnost Interneta pri komunikacijah in iskanju informacij.
Za pomoč pri izvedbi predstavitve bi se radi zahvalili g. Jelov-šku, podjetjem Corning, Prolog in Hali, d.o.o., ki so omogočili mul-timedijski prikaz Interneta. Zaradi velikega zanimanja bomo poskušali predstavitev ponoviti.
Mladi liberalni - - - - -demokrati iti demokratke" Vrhnike
)95'
Sober—november 1995
NAŠ ČASOPIS 5
>b dnevu spomina na mrtve
'ih r0vemoer Je dan, ko se spomnimo vseh mršim LS° polcoPan' na številnih pokopališčih, y in? £roDmcal1 in tudi v neznanih grobovih. Ti i| 'i"3-' nas ^' opozarjali in opominjali na vse ne-,'Seme žrtve številnih vojn, morij, brezobzirnih vn'h n«reč in na žrtve naravnih katastrof, kijih , e Ve^- Spomin pa je vse prevečkrat osredotočen °na dan mrtvih, odnosno na dneve pred njim 'P° njem.
1 odoben način življenja in vsakodnevna naglica L !al<0 vse večkrat preprečita, da bi pogosteje , tali ob grobovih svojih bližnjih in se spomnili T ^eh ostalih mrtvih.
ktyt0 Pa si je v teh dneh marsikdo vzel čas in z f "mi na pokojne obiskal številne grobove svojih
najbližjih, prižgal svečko ali pa položil na grob šopek svežega cvetja.
Na dan mrtvih je bila na Vrhniki osrednja spominska slovesnost na prenovljenem vrhniškem pokopališču, kjer so se na grobovih svojih bližnjih zbrali številni Vrhničani. Za vse mrtve je molitev opravil dekan Florjan Božnar. Že v jutranjih urah pa je tudi vrhniška godba, v spomin na mrtve na pokopališču, zaigrala nekaj žalostink.
Prav tako so bile spominske svečanosti na vseh vaških pokopališčih občin Vrhnika, Borovnica in Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica. Tudi teh svečanosti so se udeležili številni občani, krajani in svojci vseh umrlih.
S. S.
P^hkAo svečanost na prenovljenem vrhniškem pokopališču.
fPominska Resnost na Drči
Jj8 dan mrtvih je bila, kot že ako leto od leta 1949 naprej, finska slovesnost pri grobnici za vse, ki so žrtvovali svo-k?iv'jenja za našo svobodo in dostojno Slovenijo. Številnim ['[s°tnim je spregovoril predsed-['* občinskega odbora ZZB Vrh-pa Franc Passeta, kije med dru-P"1 Poudaril:
1 ."Naša misel je namenjena vsem, gPočivajo tu v grobnici, vsem, ki °stali pokopani po naših gozdo-^na raznih pokopališčih in gro-jlan don>a in v tujini. Ti naši tova-so padli v boju, bili pobiti kot Muki ali talci, ali pa umrli v itali-^skih in nemških taboriščih. Nji-iic/° 'mena so vklesana na grob-
^eJa o zedinjeni Sloveniji se je '"vila pred 150 leti, v času »po-"<ti narodov«. Bili so časi izraža-
J* teh idej v tisku, potem časi zbo-v"nJ, shodov, taborov in dekla-
racij. Resnejši in odločujoči pa so bili časi spopadov in bojev. Tako so prva življenja za Slovenijo ugasnila leta 1908, ko sta na takratnem frančiškanskem mostu v Ljubljani, pod streli avstroogrske vojske padla Lunder in Adamič, a ranjeno je bilo večje število Slovencev, ki so sodelovali v množičnih demonstracijah proti ponemčevanju naših mest. O tem je pisal tudi naš Cankar. Spomniti se moramo tudi ustreljenih slovenskih upornih vojakov v Judenburgu, kjer je življenje dal tudi naš rojak Možina in na žrtve krvavo zadušenih uporov v Radgoni in drugih mestih. Naš spomin zaslužijo tudi padli Maistrovi borci — borci za severno mejo. Na zasužnjeni Primorski so se fašističnemu tororju prvi uprli 77-grovci in mnogi med njimi žrtvovali svoja mlada življenja. Zlasti se spominjamo vseh Slovencev, ki so v času upora proti okupatorju padli v bojih, ustreljeni kot talci ali pomrli v taboriščih. In svež je še spomin na padle ob osamosvojitvi Slovenije.
Vse te žrtve naj bodo nam in zanamcem v opomin in naj se izpolni
Karitas vabi
V želji, da bi bolj učinkovito pomagali ljudem v stiski, smo se na zadnjem srečanju, 5. oktobra domenili, da bomo pomagali na sedečih področjih:
°bisk bolnih in osamljenih — pogovor, branje, družba Varstvo bolnika ob krajši odsotnosti domačin Pomoč starim in bolnim ob domačih opravilih '^jernoma tudi nega bolnika za prehodno obdobje varstvo otrok ob krajši odsotnosti staršev
Če bi kdo rad tako pomoč, ali če ve za koga, ki tako pomoč Potrebuje, naj pokliče Župnijsko Karitas °d ponedeljka do petka od 9. do 11. ure °b sredah od 16. do 18. ure na telefon 753-367
Oglasite se, pa se bomo pomenili in skušali pomagati.
Vabimo vse, ki bi bili pripravljeni pomagati, naj pridejo v prodore župnijske KARITAS NA VRHNIKI (nasproti poko-Pališča).
Prosimo tudi, če so komu ostali pripomočki za nego ozdravela ali umrlega svojca, kot so: sobno stranišče, kopalna deska a'< sedež, hodulje, bergle in pd., bomo veseli, če nam jih odstopite, da bomo lahko pomagali drugim.
Župnijska Karitas Vrhnika
goreča želja vseh, ki so preživeli te težke čase —nikdar več vojne —naj bo mir med narodi.«
V kulturnem programu so nastopili: recitatorji Osnovne šole Ivana Cankarja, pevski zbor LI-KO in vrhniška godbe na pihala.
S. S.
Polaganje občinskega venca, za njim stoji županja Moretti in Turšičeva iz
Borovnice
Obisk v Gonarsu
Vrhniški območni odbor Združenja borcev vsako drugo leto organizira obisk grobnice v Gonarsu. Spodobi se obiskati zadnje počivališče nekdanjih interniran-cev, ki so pomrli v tamkajšnjih taboriščih. Med njimi so bili tudi Vrhničani in Borovničani. Čas obiska je navadno blizu dneva mrtvih, tako da posredno sodelujemo pri komemoraciji, ki je ob grobnici vsako leto 1. novembra. Letos smo obiskali grobnico v soboto, 21. novembra.
Za obisk smo se napovedali in je bila grobnica urejena, odprt glavni vhod in njena notranjost.
Pred pokopališčem nas je pričakala županja Gonarsa gospa Elisetta Moretti in predsednik odbora AMPI (Združenje italijanskih partizanov) za območje Palmanove tovariš Marcuzzi Vol-veno. Oba sta sodelovala pri svečanem polaganju vencev ob slovenskem spomeniku pri grobnici. V spomin v taborišču pomrlih Slovencev smo položili skupni venec z Gonarsom pobratenih občin Vrhnika in Borovnica. Ve-
Ljudje, za jutrišnji dan gre!
Zborovanje je bilo na celjskem sejmišču
Na letnem taboru Slovenskih krščanskih demokratov v Celju smo strnili vse naše dobre misli, načrte in želje.
Na povabilo OO SKD Vrhnika na tabor v Celju seje odzvalo veliko ljudi. Tako sta petnajstega oktobra odpeljala že v zgodnjih jutranjih urah dva avtobusa.
Prvi postanek je bil v Teharjih, vsem ljudem dobro poznano, zadnje počivališče prenekaterega nedolžnega Slovenca. Ob križu zbrani ljudje so za pobite molili. Marsikomu seje utrnila solza, ko se je spomnil na svojce in poznane, ki morda počivajo prav tam.
V Celju smo se najprej udeležili sv. maše na Glavnem trgu, pred opatijo in Marijinim kipom. Ma-ševal je opat Friderik Kolšek s somaševanjem večih duhovnikov. V pozdravnem govoru je dejal, kako vesel je številne množice. V pridigi pa je vsem udeležencem shoda položil na srce; skromnost, odpuščanje in ljubezen. Na trguje bila maša prvič po sedeminpetde-setih letih. Potekala je ob lepih zvokih orgel, petja in pritrko-vanja.
Z Vrhnike so na tabor prišli tudi pritrkovalci, ki so s seboj pripeljali majhne zvonove in so z ubrano melodijo zvonov razveseljevali in privabljali ljudi že dve uri pred mašo. Prav njim seje opat Kolšek
še posebej zahvalil, po maši in še enkrat po tednu dni. Z ubrano pesmijo so zapeli in pritegnili še ostale ljudi k petju tudi naši ljudski pevci iz Žažarja.
Z Glavnega trga so po maši vsi udeleženci odšli na celjski sejemski prostor, kjer je bila glavna prireditev in shod. Po dišeči in okusni enolončnici seje začel kulturni program, ki je na samem vrhu vključeval govor predsednika stranke SKD Lojzeta Peterleta. Govoril je o doseženih in zastavljenih ciljih stranke, o družbi, o vstopu v Evropo... O vsem je govoril s Slovenijo v srcu.
Po končnem govoru je odšel z ostalimi ministri in prijatelji med ljudi. Z njimi se je pogovarjal, z nami tudi zapel ter se rokoval z ljudmi, katerih že dlje časa ni srečal.
Vse je potejcalo v prisrčnem razpoloženju. Se celo vreme, ki se je v času vožnje proti Celju vedno bolj kisalo, se ni skazilo. Le čas je prehitro mineval. Z mrakom so avtobusi zapuščali Celje in odpeljali proti domačemu kraju, kjer se bo zopet nadaljevalo delo občinskih odborov s pripravami na volitve.
Zaključila bom z besedami g. Peterleta: »Nasvidenje prihodnje leto v Beltincih!«
Nataša Medvešček
nec v imenu borcev Vrhnike in Borovnice pa sta položila nekdanja interniranca: Malavašičeva z Vrhnike in Petrič iz Borovnice.
Po krajšem ogledu grobnice in pogovoru z županjo in predstavnikom AMPI-ja smo se poslovili in odšli na pot po Benečiji.
Po križarjenju ob Vidmu (Udi-ne) nas je vodila pot čez Čedad v Beneško Slovenijo, po dolini Na-diže do vasi Landar visoko v hribih nad samo dolino, na obisk v Landarski jami. Vhod v jamo nam je odprla gospa Banchig (Bankič). Ob njenem opisovanju zgodovine jame od predzgodo-vinskih časov, pa v starem in srednjem veku, smo si ogledali staro kapelo-cerkev v jami nekje iz osmega veka, ki jo je leta 1477 obnovil v gotskem stilu Andrej iz Škofje Loke in pa leseni oltar, delo kobariških umetnikov. Ogledali smo si kakih 300 metrov jame za oltarjem, saj dalje ni možen pristop. Jama pa ni raziskana do konca.
Prisluhnili smo krajevnemu ljudskemu izročilu o kraljici Vidi, ki se je iz Nadičke doline zatekla v jamo s svojim ljudstvom ob pu-stošenju Atile v teh krajih. Njihovega obleganja pod jamo jih je rešila s tistim znanim: »Imamo toliko vreč žita v rezervi, kolikor je tukaj zrn, ki jih stresam na vas!«. In Huni so odšli.
Bankičeva nam je tudi pojasnila, daje vas Landar večinsko slovenska. S porokami pa se ljudje le mešajo, brez presodkov.
Po Landarski jami smo se ustavili v Kobaridu in po kosilu obiskali še muzej o soški fronti, in se pozno zvečer vrnili domov.
F. P.
Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica
Oglejte si male živali na Bregu
Društvo rejcev malih živali Vrhnika, vabi vse ljubitelje malih živali in druge, da si ogledajo društveno razstavo, ki bo od 1. do 3. decembra 1995 v prostorih gasilskega doma Breg pri Borovnici. Razstava bo odprta v petek in soboto, od 9. do 19. ure, v nedeljo pa od 9. do 17. ure. Razstavljeni bodo pasemski kunci, perutnina in južnoameriške činčile. Vabljeni!
UČENKE SESTRE VENDELINE
Blagoslovi, gospod, te ljudi!
In vse nas, ki smo jih pripravili in zaužili po tvoji dobroti. Blagoslavljaj Gospod srce naše kuharske mojstrice s. Vendeline lic, njene roke, znanje in njeno dobroto še mnogo let.
Slovenski krščanski demokrati z Vrhnike smo jo večkrat prosili, skoraj nadlegovali, da je pristala na poučevanje naših žena in deklet. Tako že nekaj let poučuje in odkriva skrivnosti prave slovenske kuhinje dekletom, ženam ter gospodinjam z Vrhnike. Tri leta je poučevala na Vrhniki, kjer so nam v šoli Ivana Cankarja odstopili učilnico za gospodinjstvo. Ponovno se jim iz srca zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje.
Ker je naša mojstrica kulinari-ke »oddana« že kar za nekaj let, se letos naše gospodinje vozijo vsako soboto^na Brezje, kjer je v samostanu Šolskih sester na novo lično preurejena kuhinja za poučevanje. Letos seje prijavilo kar šestindvajset »učenk«. Da bi vsaka pridobila nekaj novih skrivnosti iz njene kuhinje, smo razdelili tečaj v dve skupini. Vsaka skupina se je zbirala v njeni kuhinji po pet sobot. Ker je samostan tik ob znani Marijini božjepotni cerkvi, vsakokrat pozdravimo tudi našo skupno »mamo« Marijo.
Ko kupimo pri njej nadvse lično kuharico, nam v knjigo napiše posvetilo: »Le s srcem kuhana jed resnično tekne«. Bo že držalo, če se le spomnimo, kakšno je ozračje doma, pri kosilu, ki ga pripravimo v nekaj minutah in ko se nestrpnost stopnjuje. Naša mojstrica že dolga leta kuha, poučuje in piše kuharice z recepti tudi za današnje hitro življenje. Sicer je pa že prava medijska zvezda. Zasledili smo že intervjuje in je tudi ena izmed kandidatk za žensko leta v reviji Jana.
Gospodinje, ki so prvič na njenem tečaju, so nekoliko negotove, saj nosijo v sebi strah, da bo šlo kaj narobe. Kaj kmalu pa ugotovijo, da jih ves čas spremlja čuječe oko s. Vendeline. Mirno in z veseljem začno gnesti testo, oblikovati kolačke ali mešati golaž. Kuhanje postane sčasoma zanje pravi užitek. Sestra Vendelina udeleženke tečaja vedno pohvali in tudi njih povpraša po kakšnih še njej neodkritih skrivnostih domače kuhinje. Povpraša jih, kako jim doma uspejo jedi, ki so se jih naučile pri njej. Če kateri kaj ne uspe, jim ponovno svetuje in se prav vsaki posveti.
Čas od štirinajste do osemnajste ure mine kot dih. Toda medtem so skuhana, kar tri ali štiri kompletna različna kosila. Pred-no vse sedejo k večerji ali pokušini skuhanih jedi, jih najprej pouči kako pravilno pripraviti mizo ter kako je potrebno za mizo sesti in spodobno jesti. Te kulture obnašanja za mizo naj bi naučile doma tudi svoje otroke. Ko se iz krožnikov že kadi topla jed in se vse po-k i i/a jo, s. Vendelina kakor mama na koncu mize prične molitev:
Blagoslovi Gospod te jedi......
Sestra Bog lonaj!
Nataša
Naše kuharice s sestro Vendelino
6 NAŠ ČASOPIS
VRHNIKA
ŠTIRI LETA PO ODHODU ZADNJEGA VOJAKA JA Z VRHNIKE
Ali spomin na dogodek prehitro bledi?
Na petek, 27. oktobra 1995 je bilo točno štiri leta in dva dni, ko jc zadnji vojak takratne JA zapu-
OBVESTILO KRAJANOM VERDA!
Zbirajo za mrliško vežico
Krajani Verda so na zboru 25. oktobra 1995 sprejeli sklep, da prično graditi mrliško vežico. Načrti zanjo so že pripravljeni, izbran je tudi najugodnejši ponudnik za izgradnjo.
Prispevek vsakega lastnika groba znaša 35.000 SIT. To vsoto smo razdelili na 6 mesečnih obrokov. Prvi obrok je 10.000 SIT, vsak nadaljnji pa 5.000 SIT. Denar od krajanov že zbiramo v pisarni KS ob uradnih urah, ki so ob sredah od 16. do 19. ure in ob petkih od 8.30 do 11.30. Nekateri krajani so svojo obveznost že izpolnili in pričakujemo, da bo vsak lastnik groba prispeval svoj delež.
Kraj se trudi zgraditi mrliško vežico že nekaj let in upamo, dajo bomo s skupnimi močmi zdaj zgradili. Če pa bomo z deli odlašali, bo zadeva samo še veliko dražja.
Pozivamo krajane Verda k razumevanju in izpolnitvi njihove obveznosti.
Hvala.
Krajevna skupnost Verd
Prisego je podpisal tudi mladi Vrh-ničan Lazar, ki bo nekaj nad tremi meseci služi) vojaški rok v domačem kraju.
stil vrhniško vojašnico ter le nekaj ur zatem tudi samostojno Slovenijo. Takratni dogodki so ostali v nepozabnem spominu marsikateremu pripadniku vrhniške teritorialne obrambe in številnim domačinom. V spomin na ta dogodek je bila krajša slovesnost pri spominski plošči pred Učnim centrom Slovenske vojske na Stari Vrhniki, ki jejjostavljena na hiši gostilne POVZ.
Slovesnost so pripravili vojni veterani območnega odbora ZVVS Vrhnike in Borovnice. Ob udeležbi veteranov Vrhnike in Borovnice ter nekaj gostov je navzoče najprej pozdravil predsednik območnega odbora Janez Če-rin ter predal besedo dvema najbolj zaslužnima, da se takratni dogodki na Vrhniki niso spremenili v pravo vojno katastrofo, in to Tonetu Jesenku, takratnemu na-
čelniku oddelka za obrambo in Jožetu Molku, poveljniku vrhniških teritorialcev.
Tone Jesenko se je s kratkimi besedami spomnil trenutkov pred štirimi leti ter se vsem navzočim veteranom zahvalil za takraten pogum in pravo pokončo držo pri hranjenju samostojne Slovenije. Jože Molk pa je v naslednjem kratkem govoru izrazil in povda-ril vse težave veteranov, kijih čutijo danes:
Nočemo ekonomskih niti političnih privilegijev,
vendar tudi nočemo pozabiti,
da je vojna bila, da je bil v njej naš
prijatelj,
sosed ali celo cela družina, vas izpostavljena.
Predvsem pa nočemo pozabiti slehernega padlega, tako blizu življenja. Zavestno smo izborili samostojno Slovenijo
in ne dajmo vnemar pomembnosti tega dogodka!
Prijatelji, to ni govor, ampak le uvod
povabilu na združenje v ZVVS.«
Po končani kratki, vendar prisrčni slovesnosti so se veterani Vrhnike in Borovnice ob kozarčku pijače spomnili na dneve iz leta 1991 z mislijo, da spomin na dneve vojne in ostale dogodke ne sme zbledeti, saj je ta del vr-hniško-borovniške in slovenske zgodovine.
S. S.
PRISEGLA 13. GENERACIJA VOJAKOV
Fantje postali »pravi« vojaki
Še so živi spomini na zadnje dni oktobra leta 1991, ko je iz vrhniške vojašnice odšel zadnji vojak takratne jugoslovanske vojske. Pripadniki vrhniške teritorialne obrambe so takoj takrat zasedli vojašnico ter jo pričeli obnavljati v učni center za mlade slovenske vojake. 530. učni center je tako v teh štirih letih postal eden izmed najboljših centrov za usposabljanje mladih vojakov, ki v njem preživijo tri mesece vojaškega življenja. Prve mlade fante je učni center sprejel v začetku aprila 1992, že 11. aprila leta 1992 pa je bila prva prisega slovenskih vojakov.
Generacije vojakov so se nato vrstile iz leta v leto in v petek, 13. oktobra 1995 je prisegla že 13. generacija mladih vojakov na Vrhniki. Vrata vojašnice so se na široko odprla za številne starše, prijatelje, dekleta in goste, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije, na svečan dogodek, kije za mladega fanta — vojaka, eden izmed življenjskih prekretnic v njegovem življenju.
Zavedati se moramo in razumeti mlade fante, ki iz svojega življenjskega družinskega okolja pridejo v vojašnico, kjer mora biti
Mladi fantje bodo že čez nekaj trenutkov s podpisom prisege postali pravi vojaki Slovenske vojske.
določen red in nato ustaljeno vojaško življenje. Vendar pa se z razumevanjem vseh zaposlenih častnikov in podčastnikov v učnem centru da težave skupno reševati ter se navaditi na vojaško življenje.
Svečano prisego na Vrhniki je spremljal tudi kratek kulturni program v izvedbi okteta Rasko-vec in vrhniške godbe na pihala. Mlade vojake in vse ostale navzoče je pozdravil državni sekretar ministrstva za obrambo Boris Žnidarič, ki je mladim vojakom orisal pomen vojaške prisege, starše pa pozval, da je potrebno vse težave mladih sinov reševati skupno, saj so v ta namen vrata vojašnice vedno na stežaj odprta. Vrhniški župan pa se je zaradi drugih službenih obveznosti opravičil, poslal pa je pozdravno poslanico, ki sojo prebrali pred svečanim postrojem in se je glasila:
»V kasarno sem stopil korajžen vesel, sem puško zagledal, sem jokat začel«.
Malo šegavo se jc glasila ta narodna pesem, namenjena slovenskim fantom, ki so se odpravljali služit cesarja za več let. Rdeč nagelj, slovo od dekleta in »ajnrika-nje« je bilo fantom v ponos. Vsemu temu se nihče ni želel odpovedati. Spomini na vojaška leta so ostali za mnoge viri za pripovedi do visoke starosti.
Veliko vas jc zbranih tudi sedaj. Iz vseh krajev Slovenije. Tukaj ste zato, da se seznanite z vojaškimi veščinami in da se usposobite za izpolnjevanje svojih dolžnosti do slovenske države. Danes ste to tukaj tudi potrdili z vašim podpisom. Ta podpis vas obvezuje v odnos do domovine in ni samo neka formalnost, ki jo določajo vojaška pravila.
Naj vam ti dnevi, kijih boste še preživeli na Vrhniki, ostanejo v prijetnem spominu.«
Po slovesnem podpisu prisege so vojaki svojim najbližjim pokazali bivalne prostore ter skupaj nato odšli na svoje domove na prvi prosti vikend.
S. S.
Navidezni gozdni požarje bilo treba pogasiti, voda je pritekla, gasili pa so v kamnolom. Zaključni zbor vseh gasilcev, ob dobro izpeljani vaji zaščite in gašenja večjega požara.
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI
Napad vrhniških in borovniških gasilcev na vas Bevke
Oktober je vsako leto mesec požarne varnosti. V ta namen gasilske zveze pripravljajo različne akcije za preverjanje protipožarne sposobnosti gasilskih društev ter številna tekmovanja gasilskih enot. Gasilska zveza Vrhnika — Borovnica se je tudi vključila v vseslovensko akcijo »MESEC POŽARNE VARNOSTI« in napovedala skupno preverko sposobnosti hitrega gašenja namišljenega požara vseh gasilskih društev v občini Vrhnika in Borovnica.
Vsoboto, 14. 10. 1995jebildan alarm, da je v Bevkah gozdni požar, ki ogroža še del naselja. Proti Bevkam se je odpeljalo 32 vozil, 16 gasilskih društev Gasilske zveze Vrhnika (sektor Bevke, sektor Vrhnika, poveljstvo Borovnica) z okoli 180 gasilci. Posamezna gasilska društva so takoj pričela delovati po svojih sprejetih načrtih reševanja, zaščite in gašenja požara. Poveljniki so samostojno vodili svoje ekipe gasilcev ter koordinirali s poveljniškim mestom, kije vodil skupno akcijo gašenja. To pa so bili domači gasilci, gasilskega društva Bevke, predvsem poveljnik Janez Dolinar. Cilj vaje ni bil samo gašenje in zaščita požara, ampak tudi preverjanje komplet-nosti opreme in tehnike društev ter popolnjenosti ekip gasilcev. V samih Bevkah pa so obenem preverili, kakšen je pritisk vode na najviše ležečem hidrantu ter učinek vzpostavitve selektivnega alarmiranja, z vzpostavitvijo zvez s poveljniškim mestom. Prav gotovo so gasilski strokovnjaki ugotovili pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v načrtih popraviti in izboljšati.
Na zaključnem zboru vseh sodelujočih gasilcev je poveljnik Gasilske zveze Vrhnika Pavle Biz-jan pohvalil vse udeležence za udeležbo na vaji ter za resen nastop. Vse napake bodo v oceni vaje preanalizirali ter jih posredovali gasilskim društvom. Dodal pa je, daje vaja v celoti uspela in veliko pripomogla k vsem aktivnostim ob mesecu požarne varnosti ter seveda pokazala, kako so gasilci resnično pripravljeni ob morebitnem velikem požaru. Spregovoril je tudi predsednik Ga-
silske zveze Vrhnika Ivan Turk.^ je pozdravil vse gasilce, predst^ nike obeh občin Vrhnike in B* rovnice, predstavnike GD Horj1 Polhov Gradec in Videm DoWf polje in ostale goste. Zahvalil s(f tudi domačemu gasilskemu dru> tvu, ki je vzorno in dobro prip(> vilo celotno akcijo.
Vsem gasilcem pa je v gas'1' skem domu v Bevkah kar dobfj teknil golaž, ki so ga priprav1,1 domačini. Beseda med njimi paJ' stekla o predhodni akciji ter nimivih dogodkih ob njej.
N
01
va-l Mite
cr;
'jai je P toči na-' toa, V Pov
gr;i: tiüi ¡ají
kj«i kon graj hi
>rli
to
Sta ohr äob bov 'ín i'tti turi krm še v ne i doli Jekt [azi
SPOŠTOVANI OBČANI VRHNIKE
V počastitev letošnjega mednarodnega leta strpnosti,
smo v vojašnico Ivan Cankar povabili nekatere predstavnike humanitarnih organizacij, ki bodo predstavili svoje dejavnosti in sicer:
— KLUB ZDRUŽENIH NARODOV ZA SLOVENIJO
(torek, 14. november 1995, ob 11.00 uri)
— NACIONALNI ODBOR EVROPSKE MLADINSKE KAMPANJE PROTI RASIZMU, KSE-NOFOBIJI, ANTISEMITIZMU IN NESTRPNOSTI.
(sreda, 15. november 1995, ob 11.00 uri)
— AMNESTY INTERNACIONAL (četrtek, 16. november 1995, ob 11.00 uri)
Vljudno vabljeni!
Podpolkovnik Bojan Končan, poveljnik vojašnice
tip šlo I skil lav no'
Tradicionalno srečanje veteranov
Gasilska zveza Vrhnika-Borov-nica je v soboto, 4. novembra pripravila tradicionalno srečanje svojih veteranov in veterank ter vseh žensk — gasilk, ki delujejo v ženskih desetinah gasilskih društev. Gostitelj letošnjega srečanja je bilo Gasilsko društvo Log. V prenovljeni dvorani gasilskega doma so pripravili zanimiv in bogat program, ki je navdušil vse navzoče. Najprej so pred gasilskim domom pripravili »tekmovalno« vajo med domačimi gasilci in ženske desetine gasilk iz prijateljskega gasilskega društva Preska -Medvode. Vsi prisotni so si vajo z zanimanjem ogledali in z aplavzom nagradili predvsem žensko desetino, ki je za malenkost hitreje izvedla vajo.
V polni dvorani pa se je nato nadaljevalo srečanje s kulturnim programom. Vse navoče je pozdravil predsednik Gasilske zveze Vrhnika Ivan Turk ter se vsem veteranom in veterankam zahvalil za vse, kar so kot gasilci v prejšnjih letih storili. Zaželel jim je tudi še veliko veteranskih druženj, kijih bodo tradicionalno organizirali tudi v prihodnje. Pozdravil je tudi vse prisotne gasilke, za katere je poudaril, da jih vsako gasilsko društvo nujno potrebuje.
Nato je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Vrhnika Pavle Biz-jan, kije na kratko orisal aktivnosti zveze in društev v zadnjem letu. Vse veterane in veteranke pa povabil k še aktivnemu delovanju, pač po možnostih, v njihovih gasilskih društvih. Zbrane je nagovoril tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič, kije veteranom zaželel še veliko veteranskih gasilskih let.
V kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor Log, domači recitator in povezovalec programa Miha Rus, za zabavo
pa je poskrbel harmonikar Jan^ Kogovšek.
Prav zanimivo pa je bilo prl' sluhniti dvema_gasilccma vetera' noma Urbanu Zirovniku in Jože tu Jeraju, ki sta se spomni'9 mnogih let nazaj, kako so tarki}1 gasili in delovali v gasilskih druš' tvih. Poudariti je treba, da so SiPi canje dobro pripravili domači g3', silci Gasilskega društva Log, tak0 da so se veterani in veteranke m dovoljni in polni novih vtisov vi' nili domov.
s. s
V prenovljeni dvorani Gasilskega doma na Logu se je zbralo veliko števil0 gasilskih veteranov in veterank ter žensk gasilk Gosilske zveze Vrhnika
pROGRAM CRPOV PREDSTAVILI TUDI OBČINSKEMU SVETU
BoCRPOV pospešil razvoj polhograjskih vasi?
j.V0J' 2. izredni seji so se lah-v ,, 1 clani sveta občine Dobro-^■Horjul-Polhov Gradec teme-CRCp% seznanili s programom OV (Celostni razvoj podeže-p obriove vasi) za širše območ-r "°ln°vega Gradca, ki ga je na-n. ',a že bivša občina Ljublja-^•^č-Rudnik, izvaja pa ga ZOP lanagement Consulting. v°dja projekta Rudolf Rome je
ra h   ' svetnikom, da so projekt ?delilj pravzaprav na dva pro-"^a, razen polhograjskcga ob-
?a°?a'''e namreč (drugi program) Jel tudi območje Velikih Lašč, l( er,Pa je program v prvi fazi že ncan in je zdaj na vrsti polho-paJsko podeželje. Gre za naselja japroče, Zalog, Setnik, Srednji
so R°Vt' <-rni vrn in Smolnik- ki q razvojno vezana na Polhov r!radec. Območje ima se izjemno ^ '»njeno podeželsko identiteto, k  r° poseljenost, razvito hri-°vsko kmetijstvo in gozdarstvo, ttetke obrti in podjetništva, zajčja pa razvijati tudi podeželski , 1Zem, predvsem izletniški in metije odprtih vrat. Žal področje Se vedno,
- nima ustrezne komunal-dc infrastrukture, je ugotovil Ru-■ " Rome, vsaj na začetku pro-kta pa ni bilo tudi generatorja
fazv,
°ja, industrije in obrti.
»Leto in pol smo se z večjimi in manjšimi presledki ukvarjali s tem projektom. Polhograjsko območje smo razdelili na tri dele in z ljudmi iskali rešitve za življenje v teh krajih,« je med drugim povedal vodja projekta CRPOV. Doslej smo imeli s krajani pet srečanj, na katerih so jim predstavili vse vidike razvoja, kijih vključuje program CRPOV, od razvoja dopolnilnih dejavnosti, turističnih kmetij in kmetij odprtih vrat, od sociale in kulture. Program ima dve fazi — fazo uvajanja idejnih zasnov in fazo izvedbe konkretnih projektov, pri čemer prva faza vključuje analize gradiv, sestanke s krajani, njihovo izobraževanje itd., druga faza pa se ukvarja z izbori posameznih projektov, njihovim izvajanjem in promocijo.
Rudolf Rome je občinskemu svetu predlagal, da bi bilo dobro, ko bi program CRPOV izvajali v sklopu občine, povedal pa je tudi, da se bodo kraji v smeri proti Dobrovi razvijali drugače, ker imajo pač drugačno specifiko, da netipične gradnje kvarijo podeželsko tipiko, daje treba iskati rešitve v koncentraciji proizvodnje in le-to poceniti in spodbuditi ljudi, da se bodo vključevali v program CRPOV.
§j P° yfeme, kije nastopilo po dolgotrajnem septembrskem deževju, je pri-si ./"netom več kot prav za siliranje koruze, pa tudi za spravilo drugih polj-* pridelkov. Tu in tam je kak kombajn tudi »zatajil« (kot lahko vidimo
■ s .')> vendar pa je večina kmetovalcev le uspela spraviti koruzo i
1 v silose
li. V.
ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA
KS Polhov Gradec KS Dobrova KS Horjul
27. 11. 1995
28. 11. 1995 28. 11. 1995
Prosimo občane, da pred svojimi zgradbami ob cesti oz. ob kontejnerjih do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material.
Stroški za odvoz kosovnega materiala so vključeni v ceno rednega odvoza komunalnih odpadkov.
Občina
Dobrova-Horjul-Polhov Gradec
objavlja prosto delovno mesto
— samostojni strokovni sodelavec za področje finančnega poslovanja
Pogoji:
!*- VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
~- pet let delovnih izkušenj na finančnem področju H znanje za opravljanje dela z računalnikom
— šestmesečno poskusno delo
f- poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi druge pogoje na podlagi Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s Polno zaposlitvijo. Prijavo s kratkim življenjepisom in dosedanjimi delovnimi izkušnjami ter dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, 61356 Dobrova.
Svetnik Matko Zdešar je pripomnil, da bi bilo nemara laže, ko bi se program CRPOV izvajal na območju celotne občine in ne le v nekaj vaseh («laže bi ga podprl«), da v svojem okolju srečuje kopico nepravilnosti in neurejenosti, a nimajo moči, da bi to preprečili in vprašal, kdo jim bo potemtakem dal moč, da bodo uspešno izvajali tudi projekt CRPOV, pa tudi ali ne bo le-ta obremenil že itak preobremenjenega občinskega proračuna.
Vodja projekta Rudolf Rome je pojasnil, da brez pomoči občine tu pač ne bo šlo, da pa se program ne bo izvajal iz sredstev občinskega proračuna. Potrebno pa bo vsaj sofinanciranje občine, je pripomnil, drugače ne bo šlo.
Branko Vrhovcc
KULTURNO DOGAJANJE V ŠENTJOŠTU
Domači večer
Jesen je prišla v naše kraje in prižigati so se začele odrske luči. V Sentjoštu nad Horjulom so tako v soboto, 7. oktobra, prvič v tej sezoni priredili glasbeni večer, katerega naslov se je glasil Domači večer. Sodeloval je cerkveni mešani pevski zbor Adoramus Logatec in narodno zabavni ansambel Notranjski muzikantje. Pevski zbor Adoramus, pod vodstvom zborovodje Marjana Grdadolni-ka, seje na odru ob prijetni sceni predstavil s številnimi pesmimi (Nocoj pa oh nocoj, Venček narodnih,....), svoj nastop pa so še dodatno popestrili z gostjo citrar-ko Andrejo Menart. Program pa je povezoval z različnimi šalami humorist Janez Čuk, med katerimi je še najbolj »vžgala« njegova priredba Prešernove Lepe Vide v več jezikih. Seveda pa so piko na i dodali Notranjski muzikantje, katerih dvav člana prihajata tudi iz okolice Sentjošta, natančneje iz Smrečja. Ob poslušanju izvrstno zaigranih domačih »viž« pa so marsikoga zasrbele pete. Kulturni program pa se je nato ob zvokih ansambla podaljšal v zabavni večer.
Gašper Tominc
V horjulskem vrtcu zdaj že štirje oddelki
V horjulskem otroškem vrtcu so oktobra letos odprli še četrti oddelek otrok, ki naj bi znatno razbremenil dozdajšnje tri oddelke s kar 80 malčki. Kot so nam povedali v krajevni osnovni šoli, pod katero sodi vrtec, so s tem precej olajšali delo vzgojiteljic, tudi otroci se zdaj bolje počutijo, hkrati pa ne bo treba več odklanjati novih otrok, kijih bodo želeli prijaviti starši. Z novim odde-kom so v vrtcu zaposlili tudi novo vzgojiteljico in varuhinjo, tako da je zdaj v vrtcu skupno zaposlenih že pet vzgojiteljic in tri varuhinje.
Malčkom, ki imajo razen igrišča na prostem na voljo tudi manjšo telovadnico (vrtec je v stari hor-julski osnovni šoli) tudi v teh jesenskih dneh ni dolgčas.
»Zdaj, jeseni, hodimo v gozd, nabiramo gozdne plodove in iz njih izdelujemo najrazličnejše izdelke in fantazijske like, enako pa tudi iz poljskih pridelkov in sadežev,« nam je povedala vzgojiteljica Jana Mole.
Domišljija malčkov iz horjul-skega vrtca ni kar tako. V zadnjih letih so za svoje likovne stvaritve prejeli že več nagrad in priznanj, nazadnje 27. septembra letos v Volčjem potoku, ko je skupina malčkov pod vodstvom Jane Mole prejela nagrado za izvirno lepljenko.
V vrtcu so ponovno popestrili program tudi s tečajem angleščine in plesnim tečajem, ki so ju pripravili žc predlani, lani pa zanju ni bilo dovolj prijav.
B. Vrhovec
Grobišče srnjadi
Stečine divjadi, ki peljejo prek prometnih cest so za divjad marsikje naravnost pogubne. Cesta Horjul— Vrhnika je ob vznožju klanca, ki se vzpenja proti Ligojni še zlasti nevarna za srnjad, ki se hodi napajat h rezervoarju le malo proč od ceste. Številna okostja v gošči tik zraven pričajo, da je tu končalo že ničkoliko srn in srnjakov, ki so prečkali cesto. Vozniki največkrat niti nimajo časa zavreti, ko se znajde žival pred njihovim avtomobilom, saj je cesta na tem delu zavoljo klanca še posebno hitra, žival pa spričo gozda opazijo šele, ko stopi na cesto. Tedaj pa je že prepozno.
B. V.
Cesta proti Koreni dobiva asfalt
Letošnjo jesen je cesta iz Horjula proti Koreni dobila novih 1.650 metrov asfalta, tako da je zdaj, vključno z asfaltom na sami Koreni, asfaltirana že več kot do polovice. Brez asfalta bo tako ostalo le še 1.700 metrov ceste. Gradbena dela izvaja Cestno podjetje Ljubljana (asfaltiranje in groba zemeljska dela), izdatno pa pomagajo tudi krajani Korene iri Samotorice, ki so z delom in samoprispevkom skupno prispevali že kakih 3,8 milijone tolarjev. Denar za rekonstrukcijo ceste proti Koreni sicer črpajo iz sredstev Mestnega sekretariata za komunalno gospodarstvo, promet in zveze, 8 milijonov tolarjev pa je
(letos) primaknila tudi občina. Že to jesen bodo ob cesti zgradili še mulde in bankine, nadaljnje asfaltiranje ceste pa bo moralo počakati na drugo leto, kolikor bo seveda na voljo dovolj denarja. Zemeljska dela so končana še na okoli 550 metrih ceste.
Največ zaslug za asfalt proti Koreni ima vsekakor predsednik gradbenega odbora Pavel Kozjek, ki je sam opravil prek 1.000 prostovoljnih delovnih ur, ne da bi mu kdo izplačal kako nadomestilo, ali mu vsaj kdaj dal za bencin, kot sam pravi.
»Toliko kot sem sam vložil truda v to cesto, od projektov naprej, nihče ne ve. To je verjetno moj zadnji projekt, zdaj si moram malo odpočiti. Sedem let sem moral poslušati ljudi, saj človek ne vzdrži več.«
Ob cesti iz Horjula proti Koreni je kar 28 različnih lastnikov zemljišč in potrebno je bilo pridobiti natanko toliko soglasij...
Branko Vrhovec
V POLHOVEM GRADCU NE MANJKA IZLETNIKOV — Letošnje sončne nedelje so na polhograjske vršace spet privabile na stotine izletnikov. O tem zgovorno priča tudi množica avtomobilov pod vznožjem sv. Lovrenca (na sliki), precej izletnikov pa se je odločilo tudi za še višja Grmado in Tošč. (B. V.)
KMALU NOVA BENCINSKA ČRPALKA — V Horjulu pospešeno gradijo novo bencinsko črpalko, kot pravi graditelj Franc Lončar, bo morda na-red do konca tega leta. Te dni so namreč že vkopali cisterne za gorivo, dokončali fasado in že montirajo montažne nosilce za streho novega bencinskega servisa. (F. B.)
V OBČINI KAR ENAINTRIDESET NOVIH GASILSKIH STROJNIKOV — Pred nedavnim je bila v gasilskem domu v Horjulu manjša slove-nost, na kateri so podelili kar enaintrideset potrdil o opravljenem tečaju za strojnika, ki so ga naši fantje obiskovali še v organizaciji občinske gasilske zveze Ljubljana Vič Rudnik. Na fotografiji: skupina novih gasilskih strojnikov ob podelitvi priznanja oz. diplome. (France Brus)
NAJMLAJŠI GASILCI NA KONJSKEM HRBTU— Najmlajši člani Gasilskega društva Horjul so na občinskem tekmovanju kakor na tekmovanju s področja bivše občine Ljubljana Vič Rudnik dosegli lepe uspehe, zato so jim starejši člani pripravili piknik s športnim srečanjem ter jahanjem na pravih konjih, last Borisa Čepona, predsednika GD Horjul, in člana KK Horjul Janeza Trtnik. Na fotografiji: mladi gasilci prvič v pravem sedlu na konju. (France Brus)
ZA LEPŠO OKOLICO ŠOLE — V okviru naravoslovnega dne so se učenci sedmega razreda iz Horjula lotili urejanja šolske okolice. Poleg standardnega pobiranja smeti so pregrabili vse zelenice, posadili nekaj grmovnic in uredili skalnjak. Prav pri tem opravilu jih je ujela fotografska kamera. (France Brus)
8 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
OKTOBER—NOVEMBER^
Na podlagi 24. člena Statuta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Uradni list RS si. 24/95) je svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na seji dne 19.9. 1995 sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA
/. splošne določbi:
I. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki).
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način deda delovnih teles sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles ali s pravilniki o delovanju delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z zakonom.
5. člen
Svet dela na rednih in izrednih sejah.
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec.
6. člen
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
Svet ima svoj žig, ki je določen s statutom občine.
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, kijih podpisuje predsednik sveta.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
8. člen
Konstitutivno sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo dotedanji predsednik lahko skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki.
9. člen
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta najstarejši član sveta.
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov - na predlog najmanj petine svetnikov -komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana.
10. člen
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana. Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana.
///. PRA VICE IN DOIJ.NOSTI SVETNIKOV
I. Splošne določbe
11. člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
12. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta.
13. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu delovnih teles sveta, katerih člani so. Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo.
14. člen
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu.
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
15. člen
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda pobude in vprašanja svetnikov.
Pri točki pobude in vprašanja svetnikov imajo svetniki pravico postavljati vprašanja in pobude vsem organom in strokovnim službam občine, če pisni povzetek vsebine do začetka seje dostavijo predsedujočemu sveta.
16. člen
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
17. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov.
18. člen
Na postavljena vprašanja in pobude se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, če pobudnik ne zahteva pisnega odgovora.
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno na seji ni prisoten ali če obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj, mora v enem tednu oddati svoje pisne odgovore predsedniku sveta, ta pa jih pošlje najkasneje skupaj z vabilom za naslednjo sejo.
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje ali pobudo.
19. člen
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet sprejme sklep, da se o odgovoru opravi razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red prve naslednje seje.
3.0dgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
20. člen
Svetnik seje dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi ostali člani delovnih teles.
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost obvestiti predsednika sveta oz. predsednika delovnega telesa ali tajništvo občine najpozneje do začetka seje.
Če zaradi višje sile ali drugih razlogov, svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta oz. tajništvo občine, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
21. člen
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali neupravičeno.
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta, mora predsednik sveta na toopozoriti svet, o t«rm pa mora obvestiti tudi politično stranko, katere član je svetnik, ki sc brez opravičenih razlogov večkrat nc udeleži sej sveta.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
22. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
23. člen
Pristojnosti občinskega sveta so podrobneje urejene v statutu občine. V. SEJE SVETA
1. Dnevni red sej, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
24. člen
Zahtevek za uvrstitev točke na dnevni red lahko poda vsak svetnik, delovno telo sveta, župan, pristojni organ krajevne skupnosti z območja občine, pristojni organ javnih zavodov z območja krajevne skupnosti ali 30 imetnikov volilne pravice.
25. člen
Zahtevek za uvrstitev točke na dnevni red mora vsebovati:
• razviden datum vloge zahtevka in datume morebitnih dopolnitev,
• naslov zahtevane točke,
• celovito gradivo, na podlagi katerega se svetniki morejo na sejo pripraviti in se na njej odgovorno odločati,
• predlog sklepa,
• podatke o osebi, ki bo na seji predlog zagovarjala, če ni sama predlagatelj.
26. člen
Če vloga ni popolna, se mora predlagatelja o tem obvestiti najkasneje deset dni po prejetju vloge.
Evidenco zahtevkov vodi sekretar sveta.
27. člen
Če je zahtevek popoln in prejet teden dni pred sklicem seje, mora predsednik sveta točko uvrstiti praviloma na dnevni red prve prihodnje seje, najkasneje pa dva meseca po prejetju vloge.
28. člen
Seje sveta sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
29. člen
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo pobudo, na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petine članov sveta. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v roku 10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic zahteval, skupaj s podpredsednikom sveta, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo.
30. člen
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se svetnikam pošlje tudi gradivo, kije bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem roku.
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi županu, podžupanu in tajniku občine.
31. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda. Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene tudi druge osebe.
32. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo.
33. člen
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo.
34. člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah.
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
35. člen
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, tudi odloči, kdo sme poleg svetnikov biti navzoč na seji sveta.
2. Potek seje
36. člen
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.   Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
37. člen
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pred pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
38. člen
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so nujni razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, kije podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. . »
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
39. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
40. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj točke ali oseba, ki jo določi predlagatelj, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 5 minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočemu priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot 5 minut.
Svet lahko sklene, da posamezen svetnik ali predlagatelj točke iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa.
41. člen
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem cedu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu nc drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžine razprave, vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodeljujejo na seji sveta.
42. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozorili na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 2 minuti.
43. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki
dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti pre(". i | odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadalJ1 predložitvi teh predlogov. ...
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi** priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridf"" datnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so P° posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet.JCeJ sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadalJ seje, predsedujoči sejo konča.
44. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za -nje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma °f"°\J zadevi preloži praviloma na naslednjo sejo. Enako lahko svet odloči, če čas" uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
45. člen
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke dnevnega reda-
46. člen
V primeru, da seja traja več kot dve uri in pol ima svetnik pravico predlaga"' seja zaključi.
Če je taka odločitev sprejeta, mora predsednik vse nezaključene točke dnevne da ponovno predlagati v predlogu dnevnega reda za prvo naslednjo sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
47. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dok'^j predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med™ rom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
48. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe :
• opomin,
• odvzem besede,
• zmanjšanje ali odvzem sejnine,
• odstranitev s seje ali z dela seje.
49. člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega vorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, čes svojim govorom na seji krši redijj ločbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje 1 določbe tega poslovnika. .-
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu a" vzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
50. člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali zdela seje, mora takoj zap" prostor, v katerem je seja.
oo*
je seja, 4 .jem o<4
51. člen
Predsenik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerm drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem goča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušal*
52. člen
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, sej"51 prekine.
4,Odločanje
53. člen
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča večina vseh članov s* Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v sejnem prostoru-
54. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje, pred glasovanjem i začetku nadaljevanja prekinjene seje.
55. člen
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Tajno se glasuje le kadar tako določa zakon ali statut, in kadar to zahteva naj petina članov sveta.
56. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. ■ Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasova"
57. člen
Vsak prisoten svetnik je dolžan glasovati. Možne opredelitve pri glasovanju so: »ZA«, »PROTI« in »VZDRŽAN«. Op1* Ijeni glasovi so »ZA« in »PROTI«.
58. člen
Javno glasovanje se opravi zdvigom rok ali s poimenskin izrekanjem. S poime"s, izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na predlog predsednika sveta ali petin'' nov sveta ali na zahtevo vsakega svetnika, če je razlika v številu opredeljenih g'^ dva ali manj.
59. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, k0' članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom sveta. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in možne opredelitve.
60. člen
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov, ki ju izvoli sve> predlog predsednika. Posamezna administrativno - tehnična opravila opravlja w občine.
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika, glasujejo pa na prostoru ločenem za glasovanje. V seznamu članov sveta se sproti označi, kateri svetnil". dvignili glasovnico. Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasova' skrinjico.
61. člen
Ko je glasovanje končano, pcedsednik in izvoljena svetnika ugotovijo izzid g'3* vanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. Ugotovitev izida glasovanja obsega :
• število razdeljenih glasovnic,
• število oddanih glasovnic,
• število neveljavnih glasdovnic,
• število veljavnih glasovnic,
• število glasov »za« , »proti« in »vzdržan« oziroma pri glasovanju o kandida1 število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni d sovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki s" dili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta
1
62. člen
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov sveta, razen če ni z za^' nom ali statutom občine drugače določeno. Predlagana odločitev je sprejeta, če s' večina opredeljenih izrekla »za« njen sprejem.
63. člen
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se gl8'¡ vanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki "< varja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsednika.
5. Zapisnik seje sveta
64. člen
O delu na seji sveta sc piše zapisnik, ki ga piše sekretar sveta. j Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu nascji.oskW ki so bili na seji sprejeti in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta in sekretar sveta.
Zapisnike sej delovnih teles piše predsednik delovnega telesa.
65. člen
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in gradevo, ki jo bilo obraV vano na seji. -i V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z zakonskimi dolo£l
6' Predsednik sveta
66. člen
Predsednik sveta predvsem: •«licuje in vodi seje sveta
" ^kroi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji
jveta ter za nemoteno delo sveta - sv if isuJ° "'""ke in druge akte, ki jih sprejema svet " «rbi za izvajanje poslovnika sveta
■ ro predsednikih delovnih teles koordinira delo med posameznimi delovnimi telesi
' Skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in občinsko upravo
" opravlja druge naloge, kijih narekkujc delo sveta in naloge, ki mu jih določi svet.
67. člen
j0J0dpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v od-,'nosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne za-ve z njegovega delovnega področja.
68. člen
'A .
. A-e nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne more poravljati svoje funk-'Je, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta. Če tudi podpredsednik ne mo-
¿2 °P.r«vljati naloge predsednika sveta, prevzame naloge predsednika najstarejši
svetnik.
7- Sck
retar sveta
69. člen
Občinski svet ima sekretarja, ki daje strokovno in administrativno tehnično pomoč Predsedniku občinskega sveta pri pripravljanju in vodenju sej in opravlja druga opra-"a Po nalogu predsednika.
70. člen
Sekretarja na predlog predsednika sveta imenuje občinski svet.
'rnenovanje sekretarja je časovno vezano na trajanje mandata predsednika sveta.
°- Delovna telesa sveta
71. člen
, Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta in tega poslovni-a- Svet lahko ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
delovna telesa sveta so komisije in odbori.
72. člen
I Svei ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo od-°eitey na teh področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na občinskem Jetu in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo, preučevanje in "ravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine, ustanavlja svet delovna telesa udi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli njihovo področje.
73. člen
„ Stalne komisije občinskega sveta so :
°misija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve j^tutarnopravna komisija komisija za vloge in pritožbe
Naloge in pristojnosti stalnih komisij so opredeljene v statutu.
74. člen
Svet ima naslednje stalne odbore, ki v okviru svojega delovnega področja obravnavo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in Predloge :
Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja
Odbor za družbene dejavnosti
Odbor za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Odbor za reševanje in zaščito
75. člen
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
76. člen
i*eJe delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, v skladu
Programom dela sveta in na zahtevo sveta in župana.
,adivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa.
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nana-SaJo na delo sveta.
V>- AKTI OBČINSKEGA SVETA
'■ Splošne določbe
77. člen
Svet sprejema naslednje akte: * statut občine,
poslovnik o delu občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun, prostorske in druge plane razvoja občine,
78. člen
odloke,
odredbe,
pravilnike,
navodila,
sklepe.
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa temeljna načela za organizacijo in
IAt,„>,:. ,.ux:__„utli-------:„ :______.: ,.ux:_ --------_____:___~£x:_
delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občin-*e uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v °ocini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. Svet sprejme statut z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
79. člen
dol
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih 'nov,sc uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
znosti članov občinskega sveta.
80. člen
P S proračunom občine sc razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene ''nanciranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejema za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s Proračunskim letom za državni proračun.
81. člen
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti na posameznih področjih, ki se 'nancirajo iz občinskega proračuna.
82. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja jjfgane občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavljanja službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno 1 'akonom.
83. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
84. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njune-8* izvrševanja.
85. člen
. Z navodilom sc lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri 'zvrševanju določb statuta ali odloka.
86. člen
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in Vo'i ter imenuje člane odborov oziroma komisij.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi se ne objavljajo v uradnem glasilu občine.
* Postopek za sprejem odloka
87. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, delovno telo sveta ali 5 % »olilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku sveta.
88. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
89. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj.
90. člen
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
91. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
92. člen
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene :
• da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (členih) predloga odloka,
• da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,
• da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka. Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet :
• odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,
• sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,
• odloči, da se odlok ne sprejme.
93. člen
Če svet odloči, da se obravnava predloga nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.
94. člen
V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu posebej m o naslovu odloka.
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, ki se spreminja, člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
95. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj petina članov sveta ali predlagatelj. Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k vsakemu amandmaju. Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo sveta.
96. člen
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev.
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka glasovanja o amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog odloka v celoti.
Svet lahko sklene, da sc o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z. vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet.
Če statutarno pravna komisija ali drug organ ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejetem odloku na prvi prihodnji seji.
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka
97. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Predlog, naj se odlok sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji.
98. člen
O predlogu, da naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob določanju dnevnega reda.
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo odloka.
99. člen
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
4. Sprejem drugih aktov sveta
100. člen
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem postopku. Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu odloka.
101. člen
Po postopku kot velja za sprejem odloka se sprejemajo tudi spremembe in dopolnitve statuta.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA
102. člen
Volitve funkcionarjev, kijih po statutu občine voli oziroma imenuje svet, se oprav jo po določbah tega poslovnika.
ali sc bo izvedlo iavno ali taino elasovanit
poslovni-
Svet pred glasovanjem odloči ali sc bo izvedlo javno ali tajno glasovanje Če svet odloči, da se bo izvedlo javno glasovanje izvede po določbah tega | ka, ki veljajo za tajno glasovanje
103. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oz. za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« , »proti« ali »vzdržan«.
104. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih svetnikov, če s statutom ni določena drugačna večina.
105. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri erugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, sc kandidat na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
106. člen
Če kandidat nc dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta
107. člen
Volitve predsednika in podpredsednika sveta se izvedejo v skladu /.določili statuta.
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta
108. člen
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za volitve, imenovanji in kadrovske zadeve.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov:, se na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
4. Imenovanje podžupana
109. člen
Na predlog župana svet imenuje podžupana.
O tem ali sc imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
5. Imenovanje tajnika
110. člen
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana z javnim glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov vseh članov sveta.
6. Postopek za razrešitev
111. člen
Svet razrešuje funkcionarje, kijih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi sc sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje.
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine
112. člen
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana predsedniku sveta.
Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na prvi naslednji seji sveta.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Za tajnika občine lahko svet sprejme sklep, da je dolžan opravljati funkcijo še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot 6 mesecev po dani odstopni izjavi.
VII. RAZMERJA SVETA DO ŽUPANA
113. člen
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
114. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske pristojnosti.
115. člen
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne zadeve.
116. člen
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
117. člen
Če župan meni, daje splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo.
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
118. člen
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati ustrezne ukrepe.
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge.
IX. JAVNOST DELA
119. člen
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
120. člen
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost oziroma za javna občila.
121. člen
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
122. člen
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine.
Javnosti in predstavnikom javnih občil niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
123. člen
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA
124. člen
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika sc uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih svetnikov.
125. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsednik.
Če se predsednik glede razlage ne more odločiti umakne obravnavano točko z dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje sveta.
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki gaje dala statutarno pravna komisija ali predsednik, odloči svet.
xi. končni določbi
126. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik občinskega sveta.
127. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu.
Predsednik sveta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Anton Gcrjolj
Številka Datum :
Na podlagi določil Statuta Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 10. seji, dne 7.11.1995 sprejel naslednji
SKLEP
Določi se vrednost točke za leto 1995, kot osnova za ugotavljanje vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš, prostorov Za počitek in rekreacijo in poslovnih prostorov na območju občine Borovnica v višini 295,56 SIT.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
BOROVNIŠKI OBČINSKI SVET
Kaj delajo odbori in komisije
Občinski svet občine Borovnica je na svoji 10. seji dne 7.11.1995 obravnaval in dal v javno obravnavo, ki bo trajala do 1. decembra 1995, naslednji osnutek
ODLOKA
o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin
1. člen
Z namenom manjšega obremenjevanja okolja in racionalne rabe naravnih dobrin v občini Borovnica se s tem odlokom predpisujejo takse in povračila za onesnaževanje vode in tal, ustvarjanje odpadkov in izkoriščanje naravnih virov.
2. člen
Zavezanci za plačilo taks so pravne in fizične osebe, ki neposredno ali posredno onesnažujejo, degradirajo, povzročajo tveganje v okolju ali kako drugače posegajo v sestavine okolja.
3. člen
Povračila oz. takse znašajo:
A) ZA UPORABNIKE VODOVODA: Gospodinjstva: 7,50 SIT/m3 porabljene vode Ostali porabniki: 15,00 SIT/m3 porabljene vode
B) ZA UPORABNIKE KANALIZACIJE: Gospodinjstva: 10 SIT/m3 porabljene vode IUV: 30 SIT/m3 porabljene vode
Ostali porabniki: 20 SIT/m3 porabljene vode
C) ZA UPORABNIKE DEPONIJE IN ODVOZA ODPADKOV gospodinjstva: 3,00 SIT/m2 uporabne stanovanjske površine Ostali porabniki: 500 SIT/m3 pripeljanega odpadnega materiala na deponijo.
4. člen
Plačevanje taks je mesečno in jih zaračunava upravljalcc komunalnih objektov in naprav za točke a, b in c iz 3. člena.
5. člen
Višina taks za točko a, b in c iz 3. člena se spreminja mesečno v skladu z rastjo drobnoprodajnih cen v RS.
6. člen
Zbrana sredstva od taks in povračil se uporabljajo za vzdrževanje objektov in naprav po posameznih dejavnostih, kakor tudi za njihovo razširitev.
7. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.1996 dalje.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič
Prosimo vse zainteresirane občane, podjetja in organizacije, naj svoje morebitne predloge in pobude posredujejo občinski upravi Občine Borovnica najkasneje do 01.12.1995 .
Zadnja seja borovniškega občinskega sveta je proti koncu dobila dramatičen obrat, ko je član sveta iz vrst LDS Bojan Čebela sprožil vprašanje o tem, ali naj se občinski svet res ukvarja z na-drobnostmi, ko ima občina vendar kopico odborov in komisij, ki bi morale delovati in že pred sejo sveta vsaj v grobem opraviti delo, za katero so ustanovljene. Nekaj očitkov je letelo tudi na delovanje občinske uprave, češ da je po volitvah minilo že skoraj leto dni pa da še ni vidnih rezultatov.
V borovniški občini deluje kar nekaj odborov. Ustanovljen je svet krajevnih odborov, ki je sestavljen iz predstavnikov krajev v občini in ga vodi Franc Drašler. Imajo odbor za cestno prometno varnost, ki ga vodi Jože Šraj ml. Deluje tudi odbor za kmetijstvo,
ki ga vodi Vinko Košir. Ustanovljena je tudi komisija za določitev možnega sedeža občine, ki jo vodi Bojan Čebela, komisija za revizijo meje med občino Borovnica in občino Vrhnika, ki jo vodi Bojan Čebela. Sestal se je že prijektni svet, ki naj bi poskrbel za gradnjo blagovnoupravnega centra, ustanovljena je komisija za delitveno bilanco, komisija za dodeljevanje posojil iz sredstev za pospeševanje podjetništva, v kateri je župan. Imajo tudi v vseh občinah obvezno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo kot predsednik vodi Slavko Tur-šič. Imajo tudi komisijo za občinski statut in poslovnik občinskega sveta, ki jo kot predsednik vodi Andrej Petrovčič. Vsekakor zelo razvejena občina, če bi sodili po številu odborov in komisij.
PRITOŽBA OBČINE BOROVNICA
Izgubili tretjino ozemlja
Predsednik komisije za revizijo meje, ki jo je 23. februarja 1995 imenoval občinski svet v Borovnici Bojan Čebela, je 27. oktobra 1995 na vlado Republike Slovenije oziroma na ministra Boštjana Kovačiča naslovil pismo, v katerem opozarja na splošno nezadovoljstvo borovniških prebivalcev zaradi tega, ker je Borovnica s priključitvijo Pokojišča vrhniški občini izgubila večji del ozemlja, saj meje naselij niso enake kot meje katastrskih občin. Pismo je naslednje vsebine:
Na podlagi začasnega poslovnika občinskega sveta Borovnica je občinski svet občine Borovnica na svoji seji dne 23. 2. 1995 predlagal in potrdil komisiji za revizijo meje med občino Borovnica in občino Vrhnika. Komisija je bila ustanovljena zaradi splošnega nezadovoljstva borovniškega življa, ki je z odločitvijo priključitve zaselka Pokojišče občini Vrhnika izgubilo tretjino zemljišča do tedaj last Krajevne skupnosti Borovnica.
Komisija je na podlagi oškodo-vanosti vseh prizadetih posameznikov, društev in ustanov krajevnega značaja ugotovila določene nepravilnosti pri izvedbi postopka razmejitve meja občin Vrhnika in Borovnica, in sicer:
— Splošno nezadovoljstvo krajevnega volilnega telesa (2700 vo-lilcev), kije na referendumu izrazilo voljo proti oblikovanju nove samostojne občine Borovnica, vendar te volje Državni zbor ni upošteval.
— Odločitev o priključitvi zaselka Pokojišče občini Vrhnika, ki je predstavljalo v KS Borovnica, t.j. sedanji občini Borovnica 20% celotnega prebivalstva, je po našem mnenju čista manipulacija
ELLES NA SEJMU SODOBNE ELEKTRONIKE
Tujci zasedli največ prostora
Na specializiranem sejmu proizvajalcev in trgovcev elektroma-teriala, komponent za elektroindustrijo in elektroniki Sodobna elektronika 95, ki je bil oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prvič so bili v eni dvorani zbrani glavni proizvajalci elektroinstalacijskega materiala v Sloveniji: ETI Izlake, Elektroma-terial Lendava, TEM Čatež in ELLES Borovnica, ki so se predstavili 35.000 obiskovalcem sejma, kar je velik uspeh, saj je sejem specializiran in ima potemtakem omejen krog zanimanja.
Kar pa je bilo le mogoče ugotoviti, je bilo zaskrbljujoče: več kot
polovica razstavljalcev na sejmu je bila iz drugih držav, iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške in od drugod. Tako je bilo na sejmu največ teh trgovinskih in gospodarskih predstavništev in še več trgovcev. Kot da bi sejem poznavalcu pokazal to, da je slovenska elektroindustrija v razvojni krizi, saj je trg preplavljen s tujimi izdelki. Lahko rečemo, da novih delovnih mest v tej panogi v Republiki Sloveniji ni, saj se v njej število zaposlenih stalno zmanjšuje.
Borovniški Elles je tudi zastopal nemškega proizvajalca elektroinstalacijskega materiala ME-
NNEKES iz Lennenstadta, ki je zdaj že tradicionalen partner slovenskega proizvajalca, s katerim je že prej nastopal na sejmu. Zanimanje tako za Ellesove in za Mennekesove izdelke je bilo veliko, kar je pokazal tudi obisk na stojnici v prvem nadstropju velike dvorane. Med drugim je razstavo, ki jo je pripravil Elle, obiskal tudi novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk (na sliki z direktorjem Ellesa Franjom Modrijanom).
Tako borovniško podjetje zdaj lahko tudi na podlagi sklenjenih kupčij pokaže poslovni uspeh in zakorači v leto 1996 z večjimi upi. Za novo leto pripravljajo hobby program kabelskih rulet v različnih variantah, ki naj bi deloma izpolnil zmanjšano povpraševanje po obstoječem programu.
V prodajnem programu naj bi še okrepili zastopanje nemškega znanega proizvajalca kabelskih rulet. Za leto 1996 pa pripravljajo tudi izvoz praznih rulet v Nemčijo, pri čemer se zavedajo, da utegnejo biti cene velik problem, kajti na svetovnem trgu se vse bolj pogosto pojavlja vse več proizvajalcev podobnega blaga. (NČ)
posameznikov (ne)demokratično sojeni občini, eni najmanjših na Slovenskem. S tem ne oporekamo priključitvi zaselka Pokojišče občini Vrhnika, ki lahko kot ena večjih in razvitejših občin potencialno nudi večje možnosti za razvoj demografsko ogroženemu Poko-jišču, nasprotujemo pa izgubi vitalne tretjine ozemlja nove občine Borovnica na ta račun, še zlasti, ker je bila nova razmejitev določena povsem neživljenjsko in po najlažji (birokratski) poti — z odvzemom celotnega katastrskega območja KS Borovnica (KO KS BOROVNICA po katastrskem zapisu).
— Z izgubo tretjine ozemlja, katerega večinski lastniki (95%) so kmetje, prebivalci Borovnice, kar kažejo uradni podatki Zavoda za gozdove Slovenije (glej prilogo), smo izgubili velik del gozdov, v tem območju najkvalitetnejših. Skrb vzbuja dejstvo, da so ti gozdovi, sicer last naših kmetov, zdaj pod teritorialno upravo sosednje občine, torej izven možnosti dosega lokalnih interesov in krajevne zaščite.
— Lovska družina Borovnica zaradi nenaravne in neživljenjske razmejitve občin izgublja najvi-talnejši del, t.j. 80% gozdnih lovišč, ki jih je oskrbovala in gojila zadnjih štirideset let, hkrati pa ji po novem predlogu Zakona o lovstvu grozi tudi izguba naziva, torej obstoja lovske družine (glej prilogo »V premislek« — LD Borovnica) zaradi premajhnega obsega ozemlja.
Glede na navedena dejstva in pritisk občanov komisija zahteva od ustreznih pristojnih organov izvedenski ogled dejanskega stanja v naravi in strokovno oceno razmejitve po našem predlogu ter njeno obravnavo v Državnem zboru.
Za kulturno področje je že ustanovljena zveza kulturnih organizacij, za športno dejavnost pa zveza športnih organizacij.
Resnici na ljubo je treba povedati, da občina pravzaprav živi šele od poznega poletja naprej, ko so poleg župana, ki je občino ta-korekoč nosil s seboj v torbi, zaposlili občinske uradnice. Zdaj na občini delujejo v zasedbi, ki jo določa sistematizacija občinske uprave. Zaposlena je občinska tajnica, tajnica župana, ki je zaj tudi sekretarka občinskega sveta in referentka. Glede na to, da obnavljajo tudi občinsko zgradbo, da bo vsaj delno podobna občinski zgradbi in je okrog hiše še polno peska in malte, ker bo treba za večji obisk prostore nekoliko urediti, je verjetno videti, kot da še nič ne deluje. Vendar se zdaj občinska uprava tudi v Borovnici konsolidira. Srečuje pa se s podobnimi problemi, kot se z njimi srečujejo vse nove občine.
Občinski svetnik Bojan Čebela, ki je načel vprašanje delovanja občine, občinske uprave in teles, ki jih je imenoval svet, predvsem trdi, da morajo ti odbori priti iz anonimnosti, na izredni seji, ki naj bi bila sklicana še ta mesec, pa naj bi pregledali, koliko so ti odbori samoiniciativni, koliko dela so opravili in kako naj v prihodnje delujejo, da bodo na občinski svet prišle že na odborih in v komisijah preudarjene zadeve, tako da bo delo občinskega sveta bolj racionalno, prav tako pa naj bi tak pregled nad delovanjem odborov omogočil tudi bolj racionalno poslovanje občinske uprave in župana.
Občinski svet je sklenil, da zdaj, ko so okoliščine za delo nekoliko boljše kot so bile spočetka, lahko izpelje tako izredno sejo še ta mesec. Prej bodo od odborov oziroma njihovih predsednikov terjali podrobna poročila o opravljenem delu. Tedaj bodo tudi ugotovili, ali kateri od odborov manjka in je treba še katerega ustanoviti, da bo občina normalno delovala.
Vsekakor pa bo treba delo v občinskem svetu in upravi zastaviti tako, da bo mogoče ob reševanju sprotnih problemov, ki jih narekuje vsakdanja praksa, poskrbeti tudi za razvojno vizijo kraja.
Novice iz Borovnic
Tajnica
občinskega sveta
Na 10. seji je občinski občine Borovnica za tajnico s« imenoval Nejli Ofentavšek.
Projektni svet o blagovnici
V začetku novembra se je projektni svet, ki deluje v bon niški občini kot operativno vršilno telo za izvedbo invesf Blagovni center Borovnica-njem so predstavniki občine i£ vestorja Mercator Optima In' ring. Na sestanku so predst* osnovno skico projekta z mo; mi spremembami, ki so od** od odločitve Lika kot potenj nega interesenta za dodatne " store. Sklenili so, naj borovn'1 župan pripravi podatke o vr( nostni točki komunalne opre'JJ ljenosti ter o spremembi narnel"| bnosti, poveže naj se tudi j predstavniki Lika, ki so bili obj sestanka službeno zadržani-tovljeno je bilo, da projekte ■ tenzivno pripravljajo in jih t" predstavili občinskemu svet* Borovnici. Če bo doseženo sogL je vseh strani v projektu, naj I" I prihodnje leto začeli graditi.
Pasje zavetišče
Občinski svet v Borovnic" imel na dnevnem redu tudi tocMMij o pasjem zavetišču, pri čemeyjlout pričakoval, da se bosta seje ude'^pf|j žila tudi direktor Veterinärs" pQs| uprave RS dr. Mihael Venguš'j} 1^ medobčinska veterinarska inšpe \%.&
torica Anita Kermavner.
na to, da obeh vabljenih na sejo" g , bilo, je občinski svet po u
kraj*
razpravi ugotovil, da bo vztraf pri dosedanjih sklepih v zve^1 Priti tem zavetiščem na Dolu pri Bist" 1%
Teniški igrišči odaj.
Gašper Petrič naj kar zgradi J?čn niška igrišča na parcelah 691/'\wJ, 697/1 k.o. Borovnica, ker je to^"'
Jflb
ml borovniški občinski svet z cj* razložitvijo, da gre za površine, so namenjene rekreacijskim <J javnostim, torej spremljajoča <• javnost stanovanjski gradnji- ■
skladu s planom in s prostors^, J< ureditvenimi pogoji. Takojesklj
' Mav
Ha
■slav Mev 1E>
ko bomo na tkim Petričevi žajjoriaj kmalu imeli priložnost, da se W< Us mo ukvarjali z belim športon Igrišča bodo, če bo šlo vse po "V^t črtih, narejena iz umetne trave a Nnj, peščena, morda bodo tudi f^h\ krita. mi]
hi
KONCERT V BOROVNICI
Popularno in pomembno
V večnamenskem prostoru OŠ Borovnica je 4. novembra zvečer gostoval Komorni orkester Vrhnika, ki ga vodi dirigent Marko Fabiani, z njim je nastopil mešani pevski zbor Mavrica, ki ga vodi Darinka Fabiani, z vokalno skupino Krila, kije okrepila glasove.
Večerje bil uspešen, saj so poslušalci šolsko dvorano do konca napolnili, kar pomeni, da jih zanima bolj kot sobotni TV večer glasba v živo.
Spored je bil popularen, se pra-
NOVA TRGOVINA - V trgovini Na vasi v Borovnici, kjer je bil dolgo Mercator, so konec oktobra odprli trgovino Petrič. To je manjša samopostrež-nica, ki bo dopolnila borovniško trgovsko ponudbo. Najemnica prostora je vrhniška trgovka Nada Pišek. Tudi ta trgovina je odprta vse dni v tednu, nekoliko bo skrajšala nakupovalno pot onim z gornjega dela vasi.
m
S
vi, daje bila to glasba, ki gre ra^Ml v ušesa. Igrali in peli so Straus^Na Janija Goloba, Brahmsa,Arlen*vc Pendersa in med evrovizijskinWl uspešnicami Prvška, Moorhou^da Šepeta, Siegla, in še klaj drugegf^li Orkester, ki je uveljavljen WM
smo ga prav v Našem časopisu
■i
večkrat predstavili, se te dni Pr'¡ pravlja na revijo podobnih orkc'U trov iz Slovenije, ki bo v začet^Bf decembra v Krškem. Zato je A , preskus svoje odzivnosti poskrt>c tudi za neposreden stik z obči"- I stvom. „v Rekli bi, da se je v petih le"" njihovo igranje zelo spremenil^Uj] Čeprav je nujnih profesionaln1!^ pomočnikov, ki vrste orkestr'L okrepijo na nastopih in na zah^Jov, vo dirigenta tudi na vajah, šc ^mf kaj, vrhniški komorni orkcsi1'' h vse bolj polnijo domače moči,f>Vi ko da si lahko obeta lepo priho°Tor] nost, le če ne bo volja popustila 'fc^ pa nc pri članih orkestra, temve L predvsem pri tistih, ki skrbijo to, da orkester lahko deluje in va'loj di. Kot se je videlo, ima glasben'Itlt šola na Vrhniki pri tem veli^b-i zasluge.
Po gostovanju poklicnega g'f . dališča iz Celja zgodaj spomladiJ{ld. to letos v Borovnici že drugi stop uveljavljene skupine. Kon/b cert so omogočili ZKO Borovn1'«; ca, ZKO Vrhnika in OŠ BoroV"hi| nica, gostovanje pa je organiziralo Mladinski klub Slap. Po reakcU1 občinstva bi lahko sodili, da s"fi, taki dogodki tudi v Borovnici iy želeni in težko pričakovani.
M
PREDSTAVLJAMO VAM
oslovno trgovski center Loka-Vrhnika
finili
so štirje meseci, kar so se prvič odprla vrata Poslovno trgovskega centra LOKA. Takrat je
jelf|jp ?. Pft'h tudi sedem trgovin, s svojo prodajno ponudbo. V jesenskem času pa so skoraj vsak dan rsk( Poi^o trgovino, tako da je sedaj odprtih že 28 lokalov, trgovinic in predstavništev. ^ 'V kS vno trgovski center LOKA z vsemi že odprtimi lokali, je tako namenjen širokemu krogu ljudi pc^|. "Pcev, predvsem Vrhničanov, Borovničanov, Horjulcev ter seveda vsem prebivalcem bližnjih in Icd^J Jih krajev. Velik parkirni prostor omogoča neposreden dostop avtomobilov, kar velikokrat pride *a družinske nakupe. Prav gotovo pa je obisk kupcev predvsem odvisen od pestrosti ponudbe trgo-rajn' *0nkurenčnosti cen in seveda tudi prijaznosti in ustrežljivosti prodajalcev. •aj»J
prodaja športnih artiklov, tekstila in obutve za prosti Čas
^'•'čju POSLOVNO TRGOVSKEGA sI I ^TRa LOKA so naslednje trgovine: 'Nostrežna trgovina LOKA
U ,Ja prehrambenega in neprehrambenega blaga 11 ifaCna Ljubljana
*£Z, d.o.o., Ig
rsK "dJa CD plošč, kaset, ur, videoiger, telefonov, ;k%w'*aAaudio ¡1 vioeo oprema Sivic,s.p., Brezovica
ill k]Jučev 'i brušenje rezil
4:1    'd-00!-' Medvode
Ä,.^a c°kel in copat, popravilo čevljev in izdelava
?AlENT TRADE, d.o.o., Vrhnika
^a.'zdelkov domače in umetne obrti iz lesa, ste-' Usnja, papirja in ostalih materialov
Jfvein nadstropju blagovnega centra pa so na-
f/JorjN
ovine:
B°Vi
1 SALON TAIS, d.o.o., Vrhnika
0
■ iTna z mešanim blagom K   RNA AURUM, doo-> Ljubljana *• ^'jzdelkov iz plemenitih kovin in ur
%i
Kic,  X' doo-> PRODAJALNA INTIMA Bre-
*čna a>o
sato^NARNA Ljubljana
:0l\j|Ja,tel
n IV
t/jà obutve, usnjenih oblačil in galanterije 7ENAr
Kt 7AR'd-00-'Vrnnika
agencija in avtošola L Marinčič Stane, s.p. Vrhnika
njjstvaJa semenskega in nesemenskega blaga za kme-iiMD-r Varstnarstvo in male živali 'Jo<j • NA smer 21 - doo> Vrhnika aikiS^ dekorativnih izdelkov, posteljnine in me-blaga
J       ŠPORT Andrej Zakonjšek, s.p.
METALKA TRGOVINA Ljubljana
prodaja elektromateriala, vodovodnega materiala, svetil, gospodinjske opreme in kuhinj MASA Marija Lovrinc, s.p., Drenov Grič
modno šiviljstvo in prodaja lastnih tekstilnih izdelkov
FRIZERSKI SALON Darja Jajčanin, s.p., Ljubljana
PIŠEK MOJCA, s.p., Ljubljana
zbiralnica oblačil za čiščenje
BUTIK METULJČEK Slavka Kristan, s.p., Drenov
Grič
prodaja otroške konfekcije in igrač TEKSTIL Ljubljana
prodaja tekstilne konfekcije in športnih programov ter nogavic
DEBORAH, d.o.o., Brezovica
prodaja ženske in moške konfekcije in ostalih tekstilnih izdelkov
GARDENIA ARS FLORE Ljubljana
prodaja cvetja, lončnic in cvetlične galanterije GABY, d.o.o., Ljubljana
prodaja daril, zlata, ur, keramike, stekla, papirja in izdelkov domače obrti.
ZLATARSTVO LANČIČ Vrhnika, trgovina Darilce; BIFE KAVA LOKA Škofja Loka
Drugo nadstropje ali mansarda poslovnega centra pa je last Gradbenega podjetja Grosuplje, ki sam oddaja trgovine in predvsem poslovne prostore. Tu pa so naslednji lokali:
GALLES, d.o.o., Borovnica
Trgovina OBLAČEK Jožica Oblak, s.p., Vrhnika
EVEX, d.o.o., Verd,
prodaja tekstilnih izdelkov.
S. S.
lova prodajalna Metalke r9ovine na Vrhniki
^TALKA TRGOVINA iz 'jneJane' k' 'ma blagovnice, pro-ov c^ntre in prodajalne po vsej Ijk niji, še naprej širi svojo pro-#mrežo.
iw*o so v skladu svojo po-°da° Pol't'ko»da odpirajo nove •NiSJ>a'ne v t'stin reg'ona,nih ^liMk1 oz'roma okoljih, kjer je ''ko • tehničnega blaga in iz-a'fofil.V 'z njihovega prodajnega i» t|(Uan>a relativno šibka, v za-c«    letošnjega julija odprli so-
° Prodajalno na Vrhniki. P atn-a Prodajalna meri 400 kvanti metrov- nahaja pa se v 1.
6 v ,°PJU novega trgovskega cen-ri^edišču Vrhnike. V pritličju ''ka s'cer ve'ika Lokina živil-i\ Iti^opostrežna trgovina, pred
Pa je veliko parkirišče. V
"(1
'Sir
*em centru bo do konca le-Prla vrata še cela vrsta dru-
•Pred
vsem manjših prodajaln.
Metalka Trgovina nudi Vrhni-čanom v novi prodajalni kuhinjsko pohištvo gospodinjske aparate in potrebščine, televizorje, svetila, pohištvo in premo za kopalnice, sanitarno keramiko in ploščice, vodovodne instalacije, opremo za ogrevanje, elektromaterial, orodje, okovje, vijake in druge izdelke.
Ob otvoritvi je Metalka Trgovina pripravila za kupce dvomesečno promocijsko akcijo, ki se je končala z nagradnim žrebanjem.
Posebnih ugodnosti bodo kupci deležni tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Tako kot v vseh drugih prodajnih enotah Metalke Trgovine po vsej Sloveniji, tudi v novi prodajalni na Vrhniki poteka do konca decembra posebna prodajna akcija pod geslom
PRED PRAZNIKI V METALKO. V tem času veljajo za številne izdelke izjemno ugodne PRAZNIČNE CEN (pri plačilu z gotovino), ki so v prodajalni posebej označene. Za vse ostale izdelke pa veljajo pri plačilu z gotovino posebni POPUSTI v obliki Metalki-nih DARILNIH BONOV, in sicer do 10 odstotkov. Namesto za plačilo v gotovini pa se lahko odločite za odplačevanje na obroke. Ena možnost je odplačevanje s ČEKI, in sicer do 5 mesecev BREZ OBRESTI. Druga možnost je zelo ugodno potrošniško posojilo do DVEH LET. Vse podrobnosti lahko zveste pri prijaznih prodajalcih v vrhniški prodajalni Metalke Trgovine v novem trgovskem centru ali pa, če pokličete telefonsko številko 061/755-266.
TRGOVINA FORTUNA
.... sreča je imeti lep, topel dom....
Z imenom rimske boginje sreče »FORTUNA« smo v podjetju SMER 21, d.o.o., poimenovali trgovino z metražo, dekorativnim blagom, posteljnino in spominki v I. nadstropju PTC Loka na Vrhniki. Zavese krasijo vsak dom. Pri nas vam bomo svetovali, jih sešili, če boste želeli celovito opremo stanovanja, pa strokovna svetovalka pride tudi na dom.
Poleg oblačilne metraže nudimo tudi pohištveno dekorativno blago za sedežne garniture, blago za prte in posteljnino.
Čeprav imamo lepo izbiro že gotovih izdelkov, vemo, daje vse več postelj in miz izven stanadrdnih meril. Rešimo lahko tudi tak problem.
Dobro spanje je pomembno za naše počutje in kvaliteti spanja nikoli ne posvečamo dovolj pozornosti. STORIMO NEKAJ ZASE! Kvaliteten vzglavnik in odeja iz naravnih vlaken ali pa pralni medicinski izdelki priznanih domačih in tujih proizvajalcev so vam na voljo pri nas.
K spanju sodi še lepa pižama, za dobro jutro pa mehka brisača. Obširnemu spalnemu programu smo dodali tudi prešite odeje in pregrinjala.
V zadovoljstvo naših malčkov pa imamo igrače iz tekstila, ki se jih razveselijo tudi veliki otroci.
Poseben kotiček smo namenili spominkom: vrhniškim in slovenskim. Lepi in priznani izdelki bodo pravo darilo za praznične dni. Sicer pa: na papir lahko napišemo veliko. Nikoli vse. Obiščite nas in videli boste. Ta informacija bo najbolj prava.
DIJAKI IN ŠTUDENTJE IMAJO PRI PRAKTIČNI VOŽNJI 10% POPUST. NAŠA POSEBNA UGODNOST PA JE, DA EDINI V SLOVENIJI NUDIMO PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV BREZ OBRESTI!
V NAŠE VRSTE PA ŠE VEDNO VABIMO TUDI TISTE, KI SO TEČAJ CESTNO-PRO-METNIH PREDPISOV OPRAVILI V KAKŠNI DRUGI AVTO ŠOLI.
V naši TURISTIČNI AGENCIJI VAM NUDIMO ARANŽMAJE VSEH PRIZNANIH SLOVENSKIH AGENCIJ — KAR JE NAŠA POSEBNOST — SAJ TAKO DOBITE POPOLNO IZBIRO IZLETOV IN POČITNIC V DOMOVINI IN TUJINI. STRANKA SAMO POVE, KAJ ŽELI, MI PA JI POIŠČEMO NAJUSTREZNEJŠO VARIANTO.
PREDNOST PRED OSTALIMI AGENCIJAMI JE V TEM, DA PRI NAS LAHKO STRANKA PLAČA STORITEV TUDI NA 6 OBROKOV.
NAJ OMENIMO NEKAJ AGENCIJ, S KATERIMI SODELUJEMO: KOMPAS, GLOBTO-UR, SLAVNIK, SLOVEN1JATURIST, ALPE ADRIA TOURISM, ROYAL, RELAX, GOLF-TURIST.M&M, A&B, ATLAS, TENTOURS, ODISEJ, INTELEKTA, DOBER DAN, PALMA, ARA, STOP, KAŽIPOT...
KMALU BOMO PRIČELI TUDI S PRODAJO LETALSKIH KART
V OKVIRU DEJAVNOSTI »POMOČ IN SVETOVANJE« PA NUDIMO KAKOVOSTNO, HITRO IN POCENI PISANJE NA RAČUNALNIK, POMOČ PRI SESTAVI RAZNIH DOPISOV, PROŠENJ... FAX STORITVE, VODENJE PISARNIŠKEGA POSLOVANJA IN TAJNIŠKE STORITVE ZA OBRTNIKE, PODJETJA IN POSAMEZNIKE. V KRATKEM PA NAČRTUJEMO TUDI OPRAVLJANJE RAČUNOVODSKIH STORITEV.
COM-TAR, d.o.o.
C0M-TAR, d.o.o.
V okviru podjetja COM-TAR, d.o.o., VRHNIKA že vrsto let zelo uspešno delujeta AVTOŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA, s preselitvijo v nove poslovne prostore v PTC »LOKA«, Robova 6, Vrhnika, pa smo razširili dejavnost še na POMOČ IN SVETOVANJE.
1.
AVTO ŠOLA je s preselitvijo v nove poslovne prostore pridobila lastno moderno opremljeno učilnico za poučevanje cestno-prometnih predpisov A, B in F kategorije, v sodelovanju z avto šolo
POLO iz Postojne pa tudi C in E kategorijo. Poleg praktične vožnje, ki jo poučujejo izkušeni, dobri in potrpežljivi inštruktorji na novih vozilih RENAULT 5, RENAULT CLIO in FIAT PUNTO, nudimo še vrsto drugih storitev:
— praktično vožnjo za traktoriste — pogoj: starost najmanj 15 let
— praktično vožnjo za motoriste — starost najmanj 16 let
— WRcestno-prometne predpise za voznike koles z motorji(mopediste) — pogoj: starost najmanj 14 let
— tečaje iz varstva pri delu s traktorjem
— nudimo tudi pomoč pri obnovitvi znanja praktične vožnje za tiste, ki že imajo izpit
— brezplačna izposoja strokovne literature
Trgovina EVEX
Trgovina EVEX se nahaja v II. nadstropju PTC. Naš prodajni program je praktično popolnoma enak kot prodajni program osnovnega podjetja EVEX, d.o.o., Verd 42, kjer se opravlja grosistična prodaja vseh spodaj navedenih izdelkov iz naše trgovine:
1. TKANINE:
— tiskane bombažne tkanine za oblačila in posteljnino (tudi zmečkanka, za katero ni potrebno likanje in flanela)
— tiskane in enobarvne tkanine iz viskoze
— Rpletenine v metraži
— batist
— srajčevina,
— damasti,
— žameti,
— tkanine iz 100% volne ter mešanice volna/poliester za damske kostime, moške obleke ipd.
— vse vrste podlog
— ostale tkanine
2. GOTOVI IZDELKI:
— posteljnina vseh vrst, za odrasle in otroke
— jogi rjuhe iz frotirja, tudi otroške
— vse vrste brisač iz frotirja
— vafel brisače, enobarvne in pisane
— prti iz damasta, normalni, okrogli in ovalni, vseh mogočih barv
— nadprti in serveti iz damasta
— razni drugi prti in nadprti ter prtički vseh vrst
— kuhinjske krpe
— damski in moški robci v lični darilni embalaži
— damske in moške rokavice iz pravega usnja
— predpasniki ipd.
Posebej opozarjamo na posebnost, ki je v naši trgovini predstavljena prvič na slovenskem trgu, to je specialna blazina, po potrebi raztegljiva v toplo odejo, z obeh strani oblečena v bombažno tkanino s prijetnim vzorcem. Nezahtevna je glede čiščenja, saj jo lahko peremo v stroju pri 60 stopinjah C.
V naslednjih dneh pripravljamo za vas tudi kompleten božično novoletni program blaga v metraži ter gotovih običajnih in okroglih prtov, raznih nadprtov in prtičkov.
Želeli bi poudariti, da so naše cenC zelo ugodne in konkurenčne, saj imamo za večino izdelkov, ki se pri nas prodajajo tudi ekskluzivna zastopstva za slovenski trg. Omogočamo Vam nakup z osmimi različnimi plačilnimi karticami, v primeru večjih nakupov nudimo tudi obročno odplačevanje.
Najbolje pa je, da se o tem prepričate sami!
Ob otvoritvi trgovine METULJČEK je bila prava modna revija. Otroci so prikazali otroška oblačila, prave manekenke pa spodnje perilo, pilame in spalne srajce. Tako bi lahko kar precej veliki hodniki PTC L OKA služili za razne prireditve, ki bi tudi privabljale obiskovalce in potencialne kupce.
Modni salon »Tais«:
prodaja pletenine domačih in tujih proizvajalcev za dame in gospode. Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka.
»LOKA« -samopostrežna trgovina
Pod streho novega poslovnega trgovskega centra na Vrhniki posluje tudi sodobno urejena samopostrežna trgovina, ki na 1.050 m2 s svojo bogato ponudbo prehrambenega in neprehrambenega blaga zadovolji še tako zahtevnega kupca.
V samopostrežni trgovini je poseben poudarek na samoizbirnem načinu nakupa sadja in zelenjave, bogati ponudbi svežega mesa in delikatese.
Posebej pa je dohrn 7alo7cno
prodajno mesto z mlekom in mlečnimi izdelki ter siri, tako domačimi kot uvoženimi.
V neprehrambenem delu pa je trgovina bogato založena z osnovno kozmetiko, čistilnimi in pralnimi sredstvi.
Torej, pripravljeni smo tako z bogato ponudbo blaga kot z dobro postrežbo sprejeti še tako zahtevnega kupca.
Obiščite nas in sc prepričajte, daje pri LOKI nakup ugoden.
LOKA
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE LOKA p.o. 64220 Škofja Loku, KIDRIČEVA 54, tel: 06416150. fax: 064/631 983
Butik Metuljček
Otroški butik Metuljček se ukvarja s proizvodnjo in prodajo oblačil za otroke od rojstva, za vse cicibane, ki radi trgajo hlače, pa tudi za bolj izbirčne šolarje do 12. leta.
Vsi izdelki so narejeni iz domačih, kvalitetnih materialov, modnih in obstojnih barv. Izberete lahko med raznimi kompleti iz pliša ali bombaža, ali pa izberete svojo kombinacijo posameznih izdelkov, saj so vsi barvno usklajeni.
V butiku Metuljček vam nudijo bogato izbiro hlač, srajčk in blu-zic, na voljo pa so vam tudi jopice, pajkice, špichoze, prehodne jakne in bunde, vse iz domače proizvodnje, po dostopnih cenah.
Poleg tega vas čakajo na policah trenirke, kavbojke, smučarski kombinezoni, nogavice, rokavice in še veliko lepih artiklov drugih proizvajalcev. Za igro vaših otrok pa boste našli tudi kaj med ponudbo igrač.
V kratkem pa boste v našem butiku izbrali tudi vse potrebno za vašega dojenčka, od dude do vozička.
Mogoče smo kaj pozabili. Prisrčno vas vabimo, da nas obiščete. Potrudili se bomo, da boste odšli od nas zadovoljni in da se boste radi vračali.
Otroški butik Metuljček vas pričakuje v novem poslovno trgovskem centru na Vrhniki, Robova 6, vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. ure.
Trgovina Kara - modna obutev
Najprej bi pozdravili vse, ki nas poznajo, šc posebej pa naše stalne stranke.
Trgovina KARA na Tržaški 5 na Vrhniki je trgovina z obutvijo in obstaja že od oktobra leta 1990. Vseh 5 let se trudimo, da bi bila naša ponudba čim širša, pri povečevanju le-te pa nas je omejeval prostor. Z razširitvijo lokala na Tržaški 5 smo letos spomladi pridobili dodaten prostor, v katerem smo povečali ponudbo, tako obutve kot galanterije, nogavic, še posebej pa športnih copat znanih svetovnih znamk. Med vsem tem pa se je na Vrhniki pričel graditi Poslovno Trgovski Center Loka, ki nam je dal veliko misliti. Odlo-
čili smo sc, da bomo prisotni tudi v njem. Tam smo konec septembra odprli vrata nove prodajalne KARA, kjer Vam na približno 100 m2 nudimo veliko izbiro kakovostne obutve znanih italijanskih proizvajalcev, dodatno pa Vam nudimo še pestro izbiro nogavic, torbic, denarnic, pasov, dežnikov in sredstev za nego obutve.
Glede na odziv v naših trgovinah opažamo, da nas veliko ljudi že pozna, mi pa bi želeli, da nas spoznate tudi Vi in Vas vljudno vabimo v trgovino KARA, tako na Tržaški 5 kot v PTC Loka na Vrhniki.
»Maša« - modno šiviljstvo
Boutique modnih oblačil za dame. Lastna proizvodnja, možnost šivanja po meri iz naših in vaših materialov. Sprejem naročil za birme, valete in mature. Možnost nakupa na več čekov.
Vljudno vabljeni!
Tomas sport 2
Tomas šport 2 je trgovina, kije namenjena ljudem, ki se radi po napornem delu sprostijo, so radi v stiku z naravo, svobodo, gibanjem. Tako lahko našim strankam ponudimo športno obutev znanih blagovnih znamk, ki že s svojimi imeni garantirajo kvaliteto, udobnost in uporabnost. To so NIKE, REEBOK, ASISC, PUMA,... Na spomlad pa bomo svojo ponudbo še širili. S strokovno pomočjo vam lahko svetujemo in skupaj z vami izberemo najbolj ugodno obutev za vas in vaše potrebe.
Poleg tega vam ponudimo še tekstilni program za šport in prosti čas: FP, ASICS, LOTTO, NIKE, QUIKSILVER, FANA-TIC,   KILLER   LOOP, MIS-
TRAL, ki z odločnimi ma« riali in kroji poskrbijo za udotf in odličnost počutja.
Športnost pa se ne konča sar* v ttenirki, zato lahko ponudi*1 tudi velik izbor jeansa, ki pravl ko gotovo spada, je postal inos oblačilo ljudi, ki so ga preizkusi
Jeans ni samo oblačilo, je SP? gledovanje s svobodo, je zr* človeka, mu daje identiteto, ^ lahko potrdijo tako stari mladi.
Tako nudimo jeans EMAN EL, REPLAY, UNLIMITED,^ PE, SEXES, CASSUCI,...
Tudi za dekleta je pri nas _ skrbljeno, saj poleg jeansa nu*| mo marsikaj, kar je povezan" modo,  razposajenostjo, življ'*] jem.
Delovni čas: pon. — pet. od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure
Vabimo Vas, da nas obiščete v
TRGOVINI WFVEX
PTC Loka, Robova 6, Vrhnika, kjer imamo bogato izbiro usnjenih rokavic, metrskega blaga, posteljnine, brisač, prtov, kuhinjskih krp in
dekorativnih blazin. Cene so zelo ugodne, o čemer se lahko prepričate, če nas obiščete.
Ob sredah vas pričakuje tudi šivilja. Za informacije nas pokličite na telefon 754-666.
Trgovina je odprta vsak dan
od 7.30 do 19.30, v soboto od 7.30 do 13. ure.
Veselimo se vašega obiska
Predstavljamo vam nekaj blagovnih znamk, ki jih najdete v naših prodajalnah
tel.: 754 144
K/RKPTC Loka
tel.: 754 548
ŠPORTNA OBUTEV
Reebok
CONVERSE * ALL STAR*
adidas ^ Wihon
MADE  TO WIN
TURN IT ON
ROLERJI ROCES OXYGEN
If   r 0 f l A C H
OTROŠKA OBUTEV
SympaTex
"If
Wim Vel/i
Mm ^
elefanten g
ALL-MAMR-BOOL-
íígobBEJ
'Barbie
ŽENSKA IN MOŠKA OBUTEV
CONFORT.
iké)©
STONE
HAVEN
^LUMBERJACK
CLMOEé
Made in Italy
NOGAVICE
iNTF.Rf tATIONAL
calze-collants
[W!iipši^
BU    T.ri ÏA' savoir-faire"
Sanpellegrino
CA1ZE ♦ COLLANT
COPA TI IN NA TIKA Čl
t I
K N oK
FLY FLOT
IN ŠE, IN SE...
■■i
?-\0
Poleg tega pa še dodatna ponudba: torbice, nahrbtniki, pasovi, denarnice, dežniki, vezalke, sredstva za nego obutve in še kaj!
Vse po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih,
v                   r*cr»V7TCT " 'ame^ m navadnih sint. zaves
C^IoTIJuJNl oCKVl^ . itisonov in tapisonov
Friderik Sajovic *.p. - tepihov in sedežnih garnitur
Log. Cesta vjUpovcc^SJ . odstranjuje stare premaze s
¥.yv talnih oblog vinaz, pvc,
vam nudi usluge ciscenja: . . . ... .
kamen itd. in jih na novo zaščiti
1
Pred prazni
y MITAI,KO
• PRAZNIČNE CENE
za številne izdelke!
popusti do 10% v obliki darilnih
BOKOV pri plačilu v gotovini
Možnost odplačevanja s čeki-DO 5 OBROKOV, BREZ OBRESTI!
POTOOŠMŠEO POSOJILO-
DO DVEH LET!
METALKA TRGOVINA
PRODAJALNA VRHNIKA v novem Trgovsko- poslov Robova 6
METALKA
TRGOVINA
Smo podjetje SMER 21, d.o.o., z Vrhnike.
Imamo dve prodajalni:
»Zlato runo« z moško in žensko konfekcijo in perilom na Cankarjeve trgu 1 B
ZLATO RUNO
ZLATO RUNO: telefon 755-201
Delovni čas: pon., tor., četr. in pet.: 8. — 12. ure 16. — 19. ure sreda: 8. — 19. ure sobota: 8. — 12. ure
»Fortuna» v PTC Loka na Robovi 6 z metražo, posteljnino, dekorativo in spominki.
Posebnost našega dela je strokovno svetovanje na domu ter šivanje zaves in oblačil. Še več boste zvedeli, ko nas obiščete!
in
FORTUNA
R G O V I N A
•METKAŽA • ZAVESE • SPOMINKI« SMER 21 (loo. CANKARJEV TRO I!, VRHNIKA
FORTUNA: telefon 754-875
Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure       Pričakujemo vas!
TRGOVSKO PODJETJE JLJuk SKOF1A LOKA VAS NAGRAJUJE!
"V o
mm süKMm wmu
^7
Trgovsko, proizvodnjo in gostinsko podjetje »LOKA« vas vabi k nakupu in nagradni igri.
Pri nakupu nad 2.000,00 sit prejmete kupon, v katerega vpišete svoje ime in priimek, ga oddate v skrinjico sreče in že sodelujete v javnem nagradnem žrebanju, ki bo dne 1. decembra 1995 ob 16. uri v PTC Vrhnika.
UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP LOKI.
VABIMO VAS NA MODNO REVIJO V CLUBU NAUPORTUS NA VRHNIKI S PRIZNANO PEVKO SANJO DOLEŽAL, KI BO V ČETRTEK, 16. 11., S PRIČETKOM OB 23. URI
Na reviji se bodo predstavili:
Modna oblačila
BOUTIQUE
EBORAH
Robovo2,Vrhnika tel   061/753-681
ob nakupu nad 15.000 SIT ima prvih 5 kupcev gratis karto za dve osebi
Modna obutev:
Tržaška c. 5 PTC Loka
ob nakupu nad 10.000 SIT ima prvih 5 kupcev gratis karto za dve osebi
Frizerski studio:
ob izdelavi pričeske nad 2.000 SIT ima prvih 5 strank gratis karto za dve osebi
Dekoracija in aranžerstvo:
/^^^^\
f -$~r CVETJE DARIUj^S_ O \
( karmen/s.p.)
Tel. 752-606 ^Y
ob nakupu nad 5.000 SIT ima prvih 5 kupcev gratis karto za dve osebi
Club in diskoteka:
del. čas: čet, ned. 22.00-02.00
pet, sob. 22.00-04.00 rezervacije na tel. 061/756-216
- revijo bo povezovala voditeljica oddaje Med prijatli z MMTV-ja Betka Šuhel
— po pisti se bodo sprehajala lepa dekleta iz priznanih slovenskih modnih krogov, med njimi tudi Fotomodel Slovenije 95 in prva spremljevalka Miss Slovenije 95, Vrhničanka Ksenija Vlah š
— vsa podjetja, ki se bodo predstavila na modni reviji, se nahajajo v PTC        na Vrhniki ali pa v samem središču Vrhnike
- vstopnina 500 SIT (MAWWi>
VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI!
Tudi mi zmoremo...
Udeležili smo se tudi 2. atletskega mitinga v Domžalah (23. 9. 1995)
Potrebe in želje pomagati odraslim invalidnim osebam in njihovim staršem so prispevale k temu, da so na Vrhniki ustanovili Varstveno delovni center, kije pričel s svojim delovanjem februarja 1994, leta. Ustanovljeni smo kot enota OŠ Ivan Cankar — spadamo pa pod minister-stvo za Delo družino in socialne zadeve. Svoje prostore za delovanje imamo na preurejenem podstrešju stare šole v Podlipi. Naša osnovna dejavnostjo zaposlovanje in varovanje odraslih duševno in telesno prizadetih oseb. V centru imamo trenutno 11 varovancev, kijih zaposlujemo z raznovrstnimi deli, kot so razna sestavljanja, lepljenja, poslika-vanja, vlivanja z glino in gipsom... vsa dela so prilagojena individualnim zmožnostim vsakega posameznega varovanca.
Teden prometne varnosti
V prednovoletnem času v našem centru izdelujemo novoletne voščilnice, izdelke iz gline, svilene rute, kravate, poslikana stekla,... Nekaj izdelkov imamo na
zalogi, za ostale pa sprejemamo naročila. Izdelke lahko naročite po telefonu 754-136 ali pa jih kupite na sedežu centra v Podlipi (stara šola — podstrešni del).
Vendar le malo kdo ve, da v našem centru skrbimo tudi za rekreacijo, letovanja, praznovanja in tekmovanja naših varovancev. Tako smo letos organizirali prvo letovanje za naše varovance v juniju mesecu, v Štuhčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju. Letovanja, kije zelo lepo uspelo seje udeležilo 8 varovancev. Ogledali in prehodili smo skoraj vse pohodniške točke okoli doma v katerem smo stanovali. Predno smo se odpravili na letovanje smo imeli vrsto pohodov po okoliških hribih — Vrhnika — Planina — Zaplana, Podlipa —Rovte — Zaplana — Vrhnika... Po vrnitvi z letovanja smo opravili še pravi hribovski podvig saj smo se povzpeli na Veliki Snežnik (1796 m), kar je bilo za vse naše varovance nepozabno doživetje. Na vrhu Snežnika smo imeli pravi planinski krst, podelitev krstnih listov pa v domu na Sviščakih.
Tekmovanj za Specialno Olimpijado Slovenije smo se udeleževali že v lanskem letu. Sodelovali smo na plavalnem mitingu v Mariboru z dvema tekmovalcema in osvojili zlati medalji v svoji kategoriji. Na regijskih igrah v Tacnu smo prav tako sodelovali in osvojili dve zlati medalji. Na državnem prvenstvu v Vipavi smo sodelovali z enim varovancem. Na atletskem mitingu v Domžalah sta zopet sodelovala dva tekmovalca in osvojila zlato in srebrno medaljo.
V letošnjem letu smo se udeležili plavalnega mitinga v Skofji Loki z dvema tekmovalcema in zopet osvojili dve zlati medalji. Na atletskem mitingu v Domžalah je sodelovalo sedem varovancev, osvojili smo štiri zlate in dve srebrni medalji v svojih kategorijah. Na regijskih igrah v Tacnu smo sodelovali s tremi varovanci in osvojili eno srebrno in dve bronasti medalji.
Letos je v Tolminu potekalo prvo balinarsko tekmovanje na državni ravni. Tega tekmovanja smo se udeležili z ekipo petih varovancev. Balinanje je potekalo po pravilih mednarodnega tehničnega pravilnika s pomočjo sodnikov balinarskega športnega kluba SOČA Tolmin. Tekmovanja seje udeležilo osem ekip iz cele Slovenije. Zasedli smo odlično tretje mesto, kar je bil rezultat dobrih priprav na balinišču gostilne Jur-ca v Podlipi in na balinišču športnega društva Sinja Gorica; za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Za vsa lanska in letošnja tekmovanja v atletiki, plavanju... je bilo vloženo veliko napora naših varovancev in veliko prostega časa in dobre volje njihovega trenerja, ki je obenem delovni inštruktor v centru.
Ne smemo pozabiti, da sodelovanja na tekmovanjih predstavljajo našim varovancem pozitivno spodbudo ter tako pripomorejo k samozavesti in oblikovanju pozitivne samopodobe. S telesnimi aktivnostmi nasploh pa jim krepimo motorične zmožnosti, saj so pri večini naših varovancev omejene.
Za organizacijo letovanj, sodelovanja na tekmovanjih, treninge... so potrebna določena sredstva, ki smo jih zbrali sami s prodajo svojih izdelkov in s pomočjo sponzorjev, kot so Fenolit, Baškovč, Elles, Medic, Mole, Ram, Ozimek, Eveks, Molek, Orel, Penko, Iskra Antene ter Blago Mix, ki nam je podaril majice. Vsem sponzorjem se v imenu varovancev najlepše zahvaljujem in prosim za bodoče sodelovanje, saj mislim, da smo pokazali, da nakazana sredstva koristno uporabljamo.
Vodja Varstveno delovnega centra Maja Mancini
PROGRAM NEKATERIH PRIREDITEV V NOVEMBRU
— razstava metuljev in drugih žuželk, zbiratelja Borisa Chva-tala iz Laz pri Logatcu, 10. 11. 1995 ob 18.00 uri. Mala dvorana Cankarjevega doma, razstava bo odprta do 22. 11. 1995, dopoldne in popoldne do 18.00 ure,
— gledališka predstava .»Klovni«, Slovensko mladinsko gledališče, 13. 11. 1995, ogled za OŠ Ivan Cankar,
— koncert komorne skupine »Ave« 18. 11. 1995 ob 19.00 uri v veliki dvorani Cankarjevega doma, povezovalec Pavel Ravnohrib, dramski igralec,
— predavanje o permakulturi, 22. 11. 1995 ob 18.00 uri,Mala dvorana Cankarjevega doma,
— opereta »Miklavž prihaja« dr. Jerko Gržinčič, II. cerkveni mladinski pevski zbor »Romar« iz Črnuč, 25. 11. 1995 ob 17.00 uri, Velika dvorana Cankarjevega doma,
— tradicionalno miklavževan-je s sprevodom in obdaritvijo v Cankarjevem domu, 5. 12. 1995.
ZVEZA
KULTURNIH ORGANIZACIJ
V mesecu oktobru (od 2. do 8. 10.) je Mednarodni teden otroka, v katerem potekajo različne dejavnosti, ki so namenjene predvsem otrokom. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je letos ta teden izrabil za »Teden prometne varnosti«. Namen akcije je bil predvsem povečati varnost otrok na številnih šolskih poteh. Že pričetek šolskega leta je bil namenjen varovanju šolskih poti,
kar so opravili policisti in številni prostovoljci. Varna pot pa naj bi bila preko celega šolskega leta, zato so bili izvedeni številni ukrepi za umirjanje prometa v okolici šol in vrtcev, ki lahko trajno zagotovijo zaščito naših najmlajših.
Tudi vrhniški osnovnošolci so se aktivno vključili v akcijo. Na ploščadi pred Ljubljansko banko na Vrhniki (Trg Karla Grabelj-ška) in pred šolo razredne stopnje
so prikazali svoje risarske sposobnosti ter ploščad poslikali s situacijami v prometu, kot jih sami vidijo in čutijo. Nastale so prave umetnije, ki so občane še nekaj časa opozarjale na prometne za-
gate otrok. Učenci nižje stopnje pa so obiskali -župana občine Vrhnika in njegove sodelavce (slika 2). V prisrčnem razgovoru so učenci predstavili svoje videnje o prometni varnosti, ki jo vsakod-
nevno zaznajo na poti v šolo in    da imajo na nekaterih cestah na domov. Predvsem še vedno opa-    plinu res pretežko nogo. žajo nekatere brezvestne voznike,
ki ne poznajo prehoda za pešce in S- S.
VRHNIŠKI POLICISTI GOSTILI NAJMLAJŠE
Policija za otroke
Ne moremo mimo dejstva, da so otroci v današnjem času in svetu vedno bolj ogroženi v prometu, so tudi žrtve nasilja v družini. Čeprav bi morala ravno družina biti osnovna celica pravega sožitja in miru, pa se vse prepogosto dogaja, da jo otroci najbolj skupijo in še potem v življenju čutijo hude posledice. Zato je potrebno naše najmlajše zaščititi in jim pomagati. Pomagamo pa jim lahko samo odrasli, najbližji, sosed, prijatelj, celotna družba in v prvi vrsti naša slovenska policija.
Slovenski policisti namenjajo zato posebno skrb zaščiti otrok in mladoletnikov. Tako so do sedaj izdali brošure in zgibanko o spolni zlorabi otrok, o nasilju nad otroki, o konvencijah o otrokovih pravicah, o zaščiti otroka pred nasiljem in o spoznanjih, da nasilje v družinah prizadene predvsem otroke. Za najmlajše predšolske
otroke in prvošolčke pa so pripravili zanimiv projekt »Policija za otroke«.
Policisti, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki, vedo, daje pravo približevanje policije otrokom in seveda tudi javnosti nujno in nadvse pomembno pri oblikovanju varnostne kulture. Ker navezovanje stikov z otroki ni preprosto, so v projektu »Policija za otroke« prav njim namenili lutkovno igrico, ki predstavlja novo obliko preventivne dejavnosti policije, oziroma drugačen pristop do najmlajših. Lutkovno igrico »Devet in dva« je prav za ta projekt napisala Svetlana Makarovič. Najmlajše poskuša naučiti, kako naj pri policistih poiščejo pomoč.
V akcijo so se med prvimi vključili tudi vrhniški policisti, ki so v svojo sredo povabili vrhniške predšolske otroke in prvošolčke. V dvorani Cankarjevega doma so
Motor in konji so bili najbolj zanimivi za vrhniške najmlajše.
Atrakcija je bila vožnja z interventnim vozilom.
si otroci z zanimanjem ogledali lutkovno igrico »DEVET in DVA«. Ob izhodu na dvorišče pa so jim prijazne policistke razdelile nekaj propagandnega gradiva ter pravo »policijsko« knjižico, kjer otroke opozarja na številko 92, kamor lahko v vsakem trenutku pokličejo policista po pomoč. Na dvorišču pa so jih že pričakali vrhniški policisti in kolegi iz Ljubljane ter jim praktično pokazali nekatere dejavnosti slovenske policije. Predstavili so se policijski konjeniki, vodič službenega psa, prometniki, intervencijska vrhniška skupina in ljubljanske policistke.
Otroci so z zanimanjem prisluhnili policistom, ki so jim raz-
ložili svoje delo. Seveda brez poskusa jahanja konj, sedenja na motorju in vožnje z intervencijskim službenim vozilom ni šlo. Tako da so bili na koncu vsi zadovoljni.
Otroci si bodo ta dan prav gotovo zapomnili, vsaj za nekaj časa. Ob spoznanju, da policisti niso nekaj »groznega«, ampak zanimivi in prijazni ljudje, ki hočejo pomagati v vsakem trenutku. Kaj pa naša zavest, zavest starejših?
Ali se bo varnostni odnos do naših najmlajših kaj spremenil? Naredimo vsi vse, da bodo otroci varni tako na cesti, doma v družini, v vrtcu in seveda v šoli.
S. S.
Literarni večer na Vrhniki
Predzadnje oktobrsko petkovo popoldne, ki se je nagibalo proti večeru, je bilo za vse obiskovalce male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki doživetje posebne vrste. Notranjska podružnica društva multiple skleroze Slovenije, ki ji predseduje gospod Pavel Kranjc, je namreč pripravila prvi literarni večer in kot gosta večera v svojo sredo povabila pisatelja gospoda Zvoneta Modreja. Glasbeno obogatitev literarnega večera nam je z virtuoznim sprehajanjem po strunah citer pričaral citrata gospod Tomaž Plahutnik. Obiskovalce je pozdravila gospa
Skupina za samopomoč in izobraževanje rejnikov
V letu 1994 smo tudi na Centru za socialno delo Vrhnika pričeli z rednimi srečanji rejnic in rejnikov z območij občin Vrhnika in Borovnica. Rejnice in rejniki so naši sodelavci, ki skrbijo za otroke za katere starši iz različnih vzrokov začasno ali trajno ne morejo skrbeti. Rejnice in rejniki pa lahko skrbijo tudi za odrasle osebe, ki zase ne morejo skrbeti.
Prvo srečanje smo združili s praznovanjem materinskega dne. Našim sodelavcem smo izrekli dobrodošlico z rdečim nageljnom in izvodom revije Rejniški glasnik.
Naša srečanja potekajo na Centru za socialno delo Vrhnika v večernih urah. Skupaj rešujemo probleme, se izobražujemo in tudi praznujemo.
Z zanimanjem smo poslušali predavanje Marice Žerjav-Dob-nik z naslovom »Vzgoja z avtoriteto«.
Že spomladisva s sodelavko v skupini Nives Stupica načrtovali srečanje rejnic, rejnikov in rejen-cev v naravi in sicer v obliki enodnevnega izleta. Namen tega srečanja je bil medsebojno spoznavanje, rejencev med sabo in rejencev z ostalimi rejnicami in rejniki. Seveda pa je bil glavni namen skupaj doživeti nekaj lepega. Zaradi šolskih obveznosti rejencev pa smo na izlet odšli dne 26. 8. 1995.
Skupaj smo si ogledali znamenitosti Rakovega Škocjana, maketo Cerkniškega jezera, grad Snežnik in cerkvico v Grahovem. Kolegica Marta, nam je kot domačinka prijetno opisovala zanimivo pot.
Izlet smo uspeli realizirati tudi ob pomoči Občinske uprave Vrhnika.
Za zaključek bi povabila vse rejnice in rejnike, ki živijo na območju občin Vrhnika in Borovnica, da se nam pridružijo. Skupaj bomo lažje.
Marjanca Osredkar
Darinka Krašovec, kije na kratko predstavila gosta večera. Pisatelj Zvone Modrej nam je govoril o svojih dveh knjiga, s katerma želi preko klenih misli v slehernem izmed nas prebuditi čut spoštovanja tako do sebe kot tudi do ljudi okrog nas. Prva knjiga nosi naslov Sreča je metulj, druga pa Čudež ljubezni.
Življenje nas mnogokrat preseneti in postavi v položaj, ki se nam zdi kot en sam neskončno dolg črn predor, ki nima izhoda. Mnogo je življenjskih težav, ki sijih nismo sami izbrali, od nas samih pa je odvisno kako se bomo nanje odzivali. Nekateri z razočaranjem in strahom v srcu morda celo z obupom. Drugi spet z močno vero, upanjem in ljubeznijo do vsega dobrega. Knjigi Sreča je metulj in Čudež ljubezni nam pomagata, da na mnogih poteh, ki vodijo skozi življenje, izberemo pravo izmed njih. S svojo toplo mislijo nam podarjata nasmeh in košček ljubezni. Podajata nam roko, ko smo sami in brez moči, da se spomnimo na vse tiste, ki jih je življenje še mnogo bolj od nas zaznamovalo na poseben način.
Čeprav sem spodaj podpisani prebral le prvo knjigo izmed zgoraj omenjenih, vam obe toplo priporočam v branje z željo, da bi ju večkrat in z veseljem prebirali in bi tako postali vaši tihi spremljevalki v družinskem krogu, v šoli, na delovnem mestu...
Gostoma večera in organizatorjem literarnega večera pa se s pričujočim člankom zahvaljujem za lep in doživet večer z mislijo, da bi bilo v prihodnje takih večerov na Vrhniki še več.
Štefan Skledar
Vabilo na
predstavitev
permakulture
V sredo, 22. novembra ob 18. uri, bo v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predstavitev permakulture, ki jo bo vodil Inštitut za permakulturo iz Ljubljane.
Na predstavitvi boste med drugim izvedeli, kako lahko pridelamo hrano v stanovanju, kaj so rastlinske čistilne naprave, kaj je značilnost ekološke gradnje, kako naredimo načrt za kmetijo, kako na vrtu postavimo zeliščno spiralo in uredimo gredico brez prekopavanja, kako skrbimo za domače živali, kaj je trgovanje z »zelenim denarjem«, ipd. Ogledali si boste, kako izgleda sožitje človeka, rastlin, živali in naravne krajine na konkretnih primerih. Na koncu predstavitve boste lahko postavljali vprašanja o stvareh, ki vas šeposebej zanimajo ali še posebej »mučijo«. Toplo vabljeni.
Borut Petrovič Jesenovec
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS
Kronika dogodkov
26.9. smo dočakali že dolgo napovedani piknik na domskem vrtu za Domom. Igrali so »Stari povratniki« in prepeval je zbor Društva upokojencev in Društva invalidov iz Logatca. Za jedačo in pijačo je D'Io odlično poskrbljeno in vse "zaposlene« so se zelo lepo izkazale. Mnogi pari so se zavrteli v veselem razpoloženju. "Mje lep sončen dan, ki bo še dolgo ostal v lepem spominu.
3- 10. smo praznovali rojstne dneve, kot je že v navadi. Propram so popestrili naši
pevci, ki se pod vodstvom g. Ivana Malavašiča že učijo novih pesmi.
11. 10. nas je obiskal otroški vrtec pri Pošti. Ljubki malčki so nam peli in plesali in prinesli »košček jeseni« iz jesenskih plodov.
12. 10. je nastopila pri nas humanitarna organizacija Ha-re Krišna — hrana za življenje s svojim programom. Peli so ter igrali na svoje instrumente. Na koncu so nas pogostili s slaščicami in rade volje odgovarjali na vprašanja.
Lepo pozdravljeni do prihodnjič!
Vera
PREDLAGAM!
Akcija našega časopisa!
Izberimo tudi mi skupaj z ostalimi sosednimi občinami NAJ ŽENSKO LETA. Ko ravno danes prelistavam JANO, sem prebrala najmanj desetkrat NAJ, NAJ in še in še NAJ. Enkrat za Slovenko leta, enkrat za najlepšo, nato za nagrajenke itd. Sem prepričana, da če le malo pomislimo in pogledamo naokrog, se tudi mi priklonimo kakšni ženi, materi z vsem spoštovanjem do tal.
Pričenjam akcijo s prvim predlogom. Poznam ženo, babico in Matko, pod tem imenom jo poznamo vsi bližnji. To je naša JOŽA ŠIBERL. Ne moremo je ocenjevati po merah bokov, ne po dolgih nogah. Je kar dve desetletji starejša od mene, toda zagotovo pol vsega kar ona dela, jaz ne bi zmogla.
Najprej bi pričela z njenimi življenjskimi preizkušnjami. Neštetokrat jo je Bog položil na kolena. Vedno znova se dviga in vsakokrat je močnejša. Z mnogimi drugimi dekleti in ženami sije tam, kjer je danes ponovno Šentviška gimnazija, na sv. Vida dan
kopala grob. Še je med nami. Bila je na prisilnem delu v Kočevju. Bila je poročena ter imela edinega sina DORETA, ki si je pred desetletjem na Stari cesti na Vrhniki, katero je naša Matka s težavo kupila, na vrhu stopnic z ženo Ivico urejal nov domek. Bilo je štirinajst dni pred vselitvijo. Prej sta namreč stanovala pri Ivi-činih starših v Ljubljani. Ravno takrat je snaha Ivica praznovala tudi rojstni dan. Za rojstni dan je bila deležna prav posebnega darila. Ves dan je bila prosta. Ob treh majhnih otročičkih, je rekla, da seje tega dne lahko prvič lepše uredila. Matka je namreč čuvala vnučke. Nato je prišlo usodno jutro 29. novembra 1981, za Doreta in Ivico, kakor tudi za vse ostale izletnike. Ugrabila jih je gora pred Ajacciom na Korziki. Oba sta bila edinca. Takrat je imel Klemen le tri mesece. Ne bom opisovala križevega pota naše matke in njenih poti od urada do urada. Kar nekaj let je prosjačila takratno socialno skrbstvo v Šiški, da je smela dobiti preko vikenda vsako tretjo soboto vnučke. Ali pa tudi ne. Nato je umrla še babica v ljubljani, ki je bila od naše matke mnogo mlajša. Strlo jo je. V deževnem in mrzlem dnevu so vse tri vnučke pripeljali k naši Matki sosedje, ki so vsa leta pazili na malčke neopazno in z ljubeznijo.
Oba sta bila še mlada in skoraj brez delovne dobe. Temu primerne so sedaj tudi pokojnine. Vsak od danes že postavnih fantov; Klemen in Matevž ter že srednješolka Tadeja dobivajo po nekaj tisoč tolarjev, v različnih zneskih. Ko je po nesreči prejela skupno odškodnino, za katero je želela v Ljubljani kupiti otrokom garsonjero, ji ni bilo dovoljeno, od te vsote, položene takrat v banko, ni ostalo nič.
Dane obljube sirom Slovenije o pomoči so zvodenele. občasno seje spomnijo le najbolj siromašni iz oddaljenega Prekmurja.pa nekateri z Vrhnike in okolice.
Nikoli do sedaj ni še potožila. Hodi redno vsa leta na vse govorilne ure. Z vnučki predeluje vso šolsko snov. Je izjemna ljubiteljica slovenske in vrhniške kulturne dediščine. Skrbno izrezuje vsa leta razne članke, ki jih shranjuje za vnuke in Vrhniko. Za zabavo je tudi pesnica. Naša žlahtna slovenska beseda ji na papirju lepo teče. Pri njej se ustavi marsikateri Vrhničan ali kdo, ki išče razne podatke o Vrhniki. Njen dom je dom odprtih vrat. Za vsakogar ima čas in lepo besedo. Vedno se udeleži vseh kulturnih prireditev in dobrih potovanj. O oteklih nogah ali o zvišanem pritisku nikoli ne govori.
Vse postori sama. Tadeja ji je že odrasla pomoč.
Ker sem prepričana, dajo mnogo od vas pozna še mnogo bolje od mene, se verjetno strinjate z mojim predlogom, daje prav ona naša NAJ BABICA. Prilagam fotografijo, ki jo imam z vnučko Tadejo. Klemen in Matevž sta pa gotovo na igrišču.
Ostale pa vabim, k sodelovanju. Gotovo tudi mnogo vas pozna kakšno zaslužno ženo, ki zasluži vsaj javno pohvalo, in na koncu skupno kosilo za vse predlagane.
Vas pozdravlja Marija Tomšič
Voda povezala krajane
Takole nas je grelo sonce na ....
|  VABILO VABILO VABILO VABILO VABILO
m
\   Ob 20. letnici delovanja Doma upokojencev na Idrijski cesti smo ob koncu novembra pripravili naslednji program:
S
■
I   TOREK, 21. novembra, ob 10. uri:
Otvoritev vsakoletne jesenske razstave, na kateri stanovalci pokažejo, kaj so ustvarjali med letom. [   Razstava bo odprta do 4. decembra.
■ •
|   ČETRTEK, 23. novembra, ob 10. uri:
j Dan odprtih vrat za tiste, s katerimi med letom veliko ■ sodelujemo.
S
■
[ ČETRTEK, 23. novembra, ob 16. uri:
: Dan odprtih vrat za vse, ki bi si radi ogledali našo hišo in
| izvedeli kaj več o življenju in delu v njej.
m
m
j   SOBOTA, 25. novembra, ob 15. uri:
}   Srečanje s svojci, znanci in prijatelji naših stanovalcev.
■ ■
•
:   TOREK, 28. novembra, ob 17. uri:
•   Predavanje dr. Metke Klevišar.
Voda je gotovo ena osnovnih in glavnih Človeških potreb. To so si želeli tud! krajani zaselka na Stor-ževem griču in krajani Betajnove pod njim. Čeprav so vsi imeli vodo napeljano na svoje domačije ali so pili deževnico, ali pa so občasno polnili svoje cisterne, so si vsi želeli priključek na vodovod, ki jim bo omogočal stalno pre-skrbno z vodo. Saj jim je skoraj vsako leto v večjih sušnih obdobjih vedno zmanjkalo vode.
Ne smemo pozabiti, da so pred leti vedno plačevali občinski samoprispevek za vodo, saj je bilo takrat nedvoumno rečeno in obljubljeno, da naj bi vsak krajan odnosno občan Vrhnike dobil dobro vodo, in to v zadostnih količinah. Tako je bil zgrajen nov vodovod z Borovniškega vršaja, od koder je vode v zadostnih količinah.
Septembra se je tako sedmim gospodinjstvom s Storževega griča in zadnjih hiš v Betajnovi uresničila dolgoletna želja: voda je pritekla iz na novo zgrajenega vo-
dovoda in lastnega vodohrama.
Pobuda za izgradnjo vodovoda je prišla od samih krajanov približno pred enim letom. Akcija je stekla, vrhniško komunalno podjetje je prvo prisluhnilo želji krajanov, pričeli so zbirati finančna sredstva. Prve metre izkopov jarkov za vodovodne cevi so opravili že pred lansko zimo, vendar so delo zaradi mraza prekinili. Letošnjo pomlad pa so morali jarke ponovno popravljati ter dokončati še vsa ostala dela. Na Storževem griču je gradbeno podjetje Bežigrad zgradilo nov vodohram za 40 m3 vode. Vsa kleparska dela na vodohramu je dobro naredil podjetnik Franc Gorenc, izkop je opravil Tone Raskovec iz Vnanjih Goric, Komunalno podjetje Vrhnika pa je naredilo vso vodovodno napeljavo in vodno črpalko, ki vodo črpa v novozgrajeni vodohram. Prav gotovo pa je, da so največ naredili krajani sami. Imeli so številne delovne akcije za izkope jarkov in pri sanaciji vseh ostalih gradbenih del. Vsako gospodinj-
il novozgrajenem vodohramu na Storževem griču je prostora za 40 kubi-kov vode, kar bo zadostovalo tudi ob večjih sušah.
Slovenski nagelj med nizozemskimi tulipani
Gospa MICI MICHON ČEBIN je ena tistih Slovenk, ki ji je v svojem okolju uspelo sooblikovati življenje tako, da so kulturo njene domovine ohranili in sprejeli tudi mladi rodovi.
Na predlog Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, ki ga je podprla Slovenska izseljenska matica, je v petek, 27. oktobra 1995 v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki, podelila gospa Meta Bencina, predstavnica Zveze kulturnih organizacij Slovenije, posebno priznanje Mici Michon Čebin za delo s Slovenci po svetu.
Poseben pozdrav pa so slavljenki namenili tudi dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice, gostiteljica Marta Rijavec, ženski pevski zbor Concinite in Ljubljanski oktet.
Za devetimi gorami in devetimi vodami se svet malce izravna. Na trenutke se zazdi, kot bi bilo nebo pripeto na brezmejna polja...
In tam je nekega lepega dne vzniknila iz tal živo rdeča roža. Otresla sije kepice zemlje z listov, si pogladila dišeč, karkor izrezljan cvet, in se radovedno ozrla v poletni dan.
Ni jih bilo veliko, njej podobnih, naokrog. A slovenski nagelj se ni niti najmanj ustrašil prostranih preprog čašastih tulipanov, sredi katerih se je znašel...
MICI MICHON ČEBIN, deklica mlada vesela, je pravo slovensko dekle. Svoje življenje je do nocoj, ko je prišla med nas, dobesedno preplesala. In redki so zmogli vselej loviti njen prešeren, na slovensko srce pripet korak...
Mici Michon Čebin seje rodila kot peti, najmlajši otrok slovenskim staršem v nizozemskem Ni-evvenhagnu. Bili so pravi otrok slovenstva v daljni, tuji deželi. Da bi ne pozabili, kje jim je tekla zibka, so se družili z ostalimi Slovenci v društvu Sv. Barbare. Micin oče, rudar, mu je bil dolga leta predsedoval... pri večini dejavnosti, s katerimi so si krajšali, predvsem pa bogatili čas, je sodelovala tudi njena mama. Imeli so glasbeno skupino, igrali gledališke igre, prirejali proslave, peli in plesali.
Pri svojih šestnajstih letih seje v društvo vključila tudi Mici. Enkrat tedensko je poučevala slovenski jezik.
Leta 1953 je (pod njenim vodstvom) začela samostojno delovati Slovenska folklorna skupina Nizozemska. Mici Michonova je
učila in vzgajala mlade plesalce, hkrati pa neprestano iskala in zbirala nove pesmi, plese in noše. Prepotovala je, takrat širno Jugoslavijo, in si pri bogatenju zbirke vzorcev in modelov pomagala tudi s pisnimi viri.
Tako so poleg začetnih gorenjskih plesov počasi zaplesali s koraki celega Balkana in izročila njegovih raznorodnih kultur.
Štirideset let so tako povezovali Slovence in sploh ljudi dobre volje po Nizozemskem, bližnji Belgiji, spoznali pa so jih tudi v Nemčiji in Franciji. Na Nizozemskem so si
na festivalu tujih folklornih skupin 3x priplesali prvo mesto. V organizaciji Slovenske izseljenske matice pa so petkrat uspešno gostovali po Sloveniji. In med tistimi, s katerimi Mici
Michon Čebin ponosno deli svoj korak, je seveda njen življenjski sopotnik, mož Niko.
Ko je prvič obiskal dom Čebi-novih, ga je očarala tudi dobra slovenska kuhinja in vesele tam-burice. In kmalu je ob bolezni enega izmed plesalcev »vskočil« in se zavrtel po slovensko. Tako je tudi on postal ne le spremljevalec, ampak predan sodelavec sv. Barbare, nastarejšega slovenskega društva na Nizozemskem.
Ansambel Veseli vaški godci, pri katerem je Niko igral kar 27 let, so ustanovili za spremljanje folklorne skupine. Kmalu pa so pričeli nastopati tudi samostojno, osneli dve plošči in še danes imajo veliko občudovalcev na Nizozemskem, "pri nas in po drugih deželah.
Mici in Niko Michon sta tako s svojim zanosom in srčnostjo že dolga leta trdna vez s Slovenijo in številnimi kulturno umetniškimi skupinami, ki so gostovale na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji.
... Preteklo je veliko let. Slovenski nagelj se je z nizozemskim tulipanom zvil v venec, po katerem se točijo večni sokovi ljubezni... in naše skupno spoznanje, da smo od nekaj in povsod...
Tatjana Oblak
stvo je prispevalo tudi 2300 DEM, ki so jih zbrali v 6 mesečnih obrokih. Brez finančne podpore občine pa vodovoda na Storževem griču in Betajnovi gotovo ne bi bilo. Finančno so pomagali še Komunalno podjetje Vrhnika, Sklad stavbnih zemljišč in krajevna skupnost Vrhnika — Vas. Sama investicija je finančno vredna cca 10 mio tolarjev, v kar pa ni vračunano fizično delo krajanov.
Kompletna dela so bila opravljena v oktobru, prva voda iz novega vodovoda pa je pritekla v septembru.
Prav vse aktivnosti ob izgradnji vodovoda na Storžev grič in v zadnje hiše na Betajnovi pa so krajane združile v pristno prijateljstvo in sožitje.
Pripravili so zaključni piknik v Starem malnu, kamor so povabili tudi vse izvajalce in investitorje ter se jim zahvalili za res hitro in uspešno akcijo.
Preko Našega časopisa pa se vsi krajani še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi in izgradnji novega vodovoda, ki so akcijo finančno podprli ter vsem lastnikom zemljišč, ki so dovolili prekop jarkov za vodovodne cevi.
VABILO
OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA
VRHNIKA VABI VSE DOSEDANJE KRVODAJALCE, DA SE UDELEŽIJO ODVZEMA KRVI,
V ČETRTEK, 7. 12. 1995, OD 8. — 15. URE, V PETEK, 8. 12. 1995 OD, 7. — 13. URE,
V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI.
K ODVZEMU PRISRČNO VABLJENI TUDI NOVI KRVODAJALCI!
OO RK VRHNIKA
OBČINA BREZOVICA ŽUPAN Tržaška c. 390 61351 BREZOVICA
Na podlagi 111. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93,2/94,33/94) in 38. člena statuta Občine Brezovica (Naš časopis, št. 211, maj 95) razpisujem
REDNE VOLITVE v organe krajevnih skupnosti Občine Brezovica
1. člen
Redne volitve članov v svete Krajevnih skupnosti:
Brezovica, Notranje Gorice — Plešivica, Vnanje Gorice, Podpeč-Preserje in Rakitna so v nedeljo, 17. decembra 1995.
2. člen
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 17. oktober 1995.
3. člen
Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija in volilne komisije v krajevnih skupnostih.
Stev.: 916/95
Brezovica, dne 16. 10. 1995
ZUPAN OBČINE BREZOVICA Drago Stanovnik
ZUPANOVE POBUDE:
1. Občina mora skrbeti tudi za knjižnice in knjige v njih. V naši občini delujeta dve knjižnici (Brezovica in Rakitna), dve pa sta zaprti (Notranje Gorice in Podpeč). Naš skupni interes je, da bi vsak kraj dobil svoj domač večnamenski skupni prostor-čitalnico, povezano s knjižnico. Na teh mestih bi se srečevali domačini in se dogovarjali o skupnih in med-sosedskih zadevah in na ta način razvijali kulturno, družabno in čital-niško življenje v kraju. Vabim Vas torej k razmišljanju tudi v tej smeri. Istočasno pa vas prosim, da pomagate pri iskanju vaših središč in jim namenite tiste Vaše knjige, katere doma lahko pogrešite in jih ob priliki podarite svoji krajevni knjižnici. S tem boste pomagali občini, mi pa bomo finančno pomagali urejati omenjene kulturne prostore.
2. Moje delo je tako, da se srečujem z najrazličnejšimi ljudmi. Med njimi so tudi nekdanji in sedanji študentke in študentje, ki pri svojem študiju strokovno raziskujejo posamezna področja naše občine. Lani so tako na primer na Biotehnični fakulteti izdelali vizijo celostnega razvoja kraja Jezero pod Krimom, letos pa na Gozdarski fakulteti izdelujejo projekte za cesto od Jezera pod Krimom na Planinco. Na fakulteti za Arhitekturo pa pripravljajo projekte za nov vrtec na Brezovici — v Radni pri opuščenem vojaškem objektu. Vabim vas torej, da mi pomagate najti še druge izdelane raziskave in naloge, ki so zanimive tako za nas, kot tudi za spoznavanje in ohranjanje kulturnih lepot in znanj.
Vabim vas torej, da s svojimi spoznanji obogatite nas in širšo javnost. Številka 653-223 vam je na voljo 24 ur na dan!
ZUPANOVI PREDLOGI
Uradna oblika obveščanja v občini naj bo obvestilna tabla v obliki slovenskega kozolca.
Uradna pisava občine naj bo (Gyz ZapfChancery), to je pisava, v kateri so že vrezana hišna imena v treh vaseh, nekateri kažipoti in pa napisi na občinskih avtomobilih.
Poenotiti nameravamo tudi avtobusna postajališča in smo v ta namen naročili sedem postaj za KS Preserje.
Postanite gospodarji svojih ulic, tako kot ste gospodarji vsak na svojem dvorišču.
Skupaj poiščimo varne bližnjice do ustanov in pomembnejših objektov.
Skupaj poiščimo in uredimo varne površine za igro otrok, pred sneženjem pa tudi sančine in smučine... V občini Brezovica bi radi ohranili bistvo:
Od naših prednikov podarjeno domovino oplemenitimo in zdravo zapustimo našim otrokom in njihovim otrokom. To pa nam uspe le s skupnimi močmi.
Zato vabim vse ljudi k sodelovanju, vsakega v svojem okolju in z njegovimi talenti!
ZUPANOVE ZAHVALE
Najprej se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki mislite na naše skupno delo in nas podpirate ter spodbujate.
Danes pa se zahvaljujem tudi uspešnim privatniškim družinam za njihov dober občutek vpetosti v bivanjske skupnosti. Družini Trobec za zgledno obnovo Galerije pri Poku. Pred leti bi lahko prepustili domačijo propadu in tujcem, vendar je iz zavrženega postala temeljni kamen — zdaj vsem ostalim. Družini Rogelj za mednarodno promocijo občine in kvalitete naše — slovenske gostilne in seveda tradicionalna srečanja harmonikarjev
Družini Pristavec za razumevanje preprostih ljudi in pomoč na komunalnem in kulturnem področju. Družini Pleško za povabilo in vso njihovo dobroto. G. Janku Beliču, in g. Francu Kermavnarju za razumevanje pri prehodu otrok do šole Brezovica preko njunega sveta. Balinarskemu klubu Vnanje Gorice in vsem ostalim športnikom ter ekipam za dosežene rezultate.
Tovrstna dejanja so najlepši zgled vsem ostalim občankam in občanom.
Vodovodnemu odboru Preserje, Not. in Vn. Gorice, za prizadevno delo na tem področju.
G. arhitektu Francetu Kvaterniku za vso pomoč in svetovanja s področja arhitekture objektov v občini.
Drago Stanovnik
Odvoz kosovnih odpadkov v občini Brezovica
KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVICA, dne 29.11. 1995 KRAJEVNA SKUPNOST VNANJE GORICE, dne 29.11.1995 KRAJEVNA SKUPNOST NOTRANJE GORICE, dne 30.11.1995 KRAJEVNA SKUPNOST PODPEČ-PRESERJE, dne 1.12.1995 KRAJEVNA SKUPNOST RAKITNA, dne 2.12.1995
Občanke in občane naprošamo, da pred svojimi zgradbami ob cesti oz. kontejnerjih do 6. ure zjutraj pripravijo ves kosovni material. Kosovne odpadke naj se odlaga sortirano. V odapadni kosovni material spadajo predmeti, kot so: pohištvo, gospodinjski stroji, hišna oprema (školjke, umivalniki, kadi, kolesa itd...), embalaža in podobno. Gradbeni material se ne šteje za kosovni material.
Občinska
srečanja
zakoncev
Vsako tovrstno srečanje je koristno in odmevno. Američana ga. Kerin g. Mark sta nam približala ameriške izkušnje strokovnih družinskih ištitucij.
Na družinskem vikendu v Novi Štifti pri Sodražici smo se pogovarjali o odnosu do zakona, zakonca in otrok. Na Brezovici pa smo se pogovarjali o medsebojnem pogovoru s krško županjo in županom. Družinska ali zakonska srečanja bomo imeli vsako četrto nedeljo v mesecu in tako Vas vse vabim 26. 11. ob 19. uri v Krajevni dom Notranje Gorice na pogovor o razmerjih med starši in mladostniki.
Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica
«1
EKOLOGIJA
Ohranimo življenje
Navkljub navidez pretežnemu reševanju najtežjih primerov iz preteklosti se na občini lotevamo seveda tudi dolgoročnega dela na vseh področjih. Pri tem nam pomagajo strokovnjaki, dobrodošla pa je seveda tudi vsaka vaša pomoč in priporočila, saj zakonitosti svojih bivanjskih kotičkov sami najbolje poznate.
Nihče ne bo reševal problemov namesto nas. So pa problemi trajno in učinkovito rešljivi le tam, kjer nastajajo. »Tipanje« lastnikov in sosedov ob izboljšavah dostopov do hiš je istočasno tudi vabilo k razmišljanju in osveščanju bivanja v okolju in med ljudmi. Ni samodejno ali le sad preteklih vlaganj, da na primer voda priteče iz pipe. Pomembno je dejstvo, da je potrebno vodo (in ostale življenjske dobrine) varovati in varčevati. Tudi čistilna naprava ne reši problemov! Pač pa jih skoncentrira na skupno mesto.
Potrebno bo opuščati strupe in odpadne vode redčiti tako, da ne bodo strupene za naravo. Prav tako je potrebna reciklaža odpadkov že v kuhinji.
Kanalizacija na barju je draga zadeva, še posebej ob dejstvu, da ni jamstva, da bo delovala. Zato bo potrebno za določeno obdobje še uporabljati hišne greznice.
Postopno pa sc obnavljajo vodovodni sistemi in se s tem izboljšuje preskrba s pitno vodo. Kot sem že omenil, je tudi to področje odvisno od sodelovanja mejašev, lastnikov zemljišč in vseh ostalih ljudi.
Bomo torej znali ohraniti življenjske pogoje? Bomo to uspeli naučiti naše otroke, čeprav so bili za naše generacije tovrstni učni programi nezanimivi? Vabim vas, da razmišljamo v tej smeri in ob konkretnih posegih ohranimo življenje. (D. S.)
ZDRAVSTVO V OBČINI
Dva primera
Osnovna zdravstvena oskrba v občini Brezovica je locirana v Vnanjih Goricah in v Podpeči. V Vnanjih Goricah se je po zaslugi vodstva KS, zdravnice dr. Jeraso-ve in vseh drugih podnajemnikov v zadnjih letih pospešeno razvijalo. V zadnjem obdobju pa je zdravstvena postaja bogatejša za prepotrebne prostore fizioterapi-je, sprosilo se je tudi »babičino stanovanje«, v katerem naj bi bila soba za patronažo in čakalnica. V pritličju pa laboratorij, katerega ob skorajšnjem odprtju lekarne vsi še najbolj pogrešamo. Ob pestrejši zdravstveni ponudbi pa bo treba obnoviti tudi sanitarije.
Družina Pleško je Ambulanti Vnanje Gorice podarila avtomobil CLIO za potrebe zdravstva. Mar ni to redek in predvsem posnemanja vreden dogodek?
V Podpeči pa gostuje zdravstvo v Kobijevi vili, ki je v lasti podjetja Hoja. Podrobneje je bila ta postaja predstavljena v zadnjem Našem časopisu, v sicer nepodpisanem in brezimnem članku, ki se zaključuje z dejstvom, da prostori niso idealni za zdravstvo in da bo nekoč potrebno razmišljati o novogradnji. Prav tako ni omenjeno,
da je 40% vile v zasebni lasti, ter daje celotna vila potrebna velikih obnovitvenih del.
Slednje naloge še nisem realiziral, saj bi želel, da se občani s svetovalnim referendumom odločite med nakupom vile in novo lokacijo. Nova lokacija pomeni, da so sredstva neposredno vložena v zdravstveni objekt, ki bo to tudi za trajno ostal.
S tem namenom sem se tudi pogovoril z vpletenimi v ta problem in vsi so potrdili svoje sodelovanje.
Tako se bomo sestali: arhitekti, urbanisti, uporabniki doma Svobode, zdravstvene inšpekcije, predstavniki KS in predstavniki organov občine z namenom, da zadevo premaknemo.
Izkušnje iz Vnanjih Goric nas namreč uče, da morajo biti domačini konstruktivni nosilci — reali-zatorji projekta. Občina pa je že rezervirala sredstva v ta namen.
Osebno mi je najlaže podpisati kupoprodajno pogodbo in kupiti staro vilo. Ali pa je to tudi trajno najboljše, pa se bomo morali odločiti skupaj.
Drago Stanovnik
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA:
Kulturna dediščina v naši občini
Pred časom sem Vas povabil k posredovanju informacij o zanimivih objektih na področju naše občine. Odmev na to povabilo je prinesel kar nekaj zanimivih hiš, posejanih po skoraj vseh krajih naše občine. Mnoge od teh bi že lahko služile ob novi dejavnosti tudi kot krajevni centri kulturne dediščine.
Tudi na tem področju moramo pričeti znova, kajti slepota po drugi svetovni vojni, kije velik del kulturne dediščine označila kot spomin na reakcionarne sile, seje ponovila po osamosvojitvi, ko so isto vlogo prevzeli pomniki NOB in revolucije. Ta dejstva potrjujejo, da je naš odnos do kulturne dediščine popačen.
Povabim Vas torej na obisk muzeja v Bistri, z namenom seveda, da nam pomaga na novo ovrednotiti našo dediščino in potegniti znanje iz nje ter jo obogatiti s svojimi spoznanji in tako ohraniti kot korenine naroda našim potomcem.
Z malo truda in dobre volje domačinov in s pomočjo stroke pa bi postali podobni zakladi naše kulturne in naravne dediščine — tudi živi krajevni muzeji, kot naprimer: na Brezovici — Galerija pri Poku, v Vnanjih Goricah — Ašičev dom, v Notranjih Goricah Tičkova hiša, v Preserju kašča pri cerkvi, na Jezeru mlin in še mnogi drugi objekti.
Razumevanje dediščine le kot nekaj preživetega, nepotrebnega in zaostalega je rezultat popolnega nepoznavanja vloge kulturne dediščine in lastne zgodovine.
Slovenska ljudska stranka — podružnica Brezovica in občina Brezovica imata ob vseh dejavnostih, posluh tudi za to področje iri v okviru akcije: Vračanja življenja med ljudi na podeželju, vabim k sodelovanju še naprej vse, katerim je naša kulturna in naravna dediščina izziv za ustvarjanje vsega tistega, kar bo ostalo za nami. Drago Stanovnik
POGREBNO-POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI NA POKOPALIŠČU BREZOVICA
Pokopališki red
V letošnjem letu smo dokončali rekonstrukcijo na pokopališkem kompleksu in želimo, da bi pokopališče ostalo lepo urejeno, kajti to je videz urejenosti kraja in ljudi, ki imajo tam pokopane svojec.
Pred približno štirimi leti je pričel na našem pokopališču s pogrebnimi storitvami g. Franci Tr-šar, ki ima pogrebno službo PIETA na Vrhniki. V tem času se je pokazalo, da so naročniki pogrebov z opravljenim delom in cenami zadovoljni. Zato je KS Brezovica, kije upravljalec pokopališča, v lanskem letu s pogrebno službo PIETA sklenila pogodbo o izvajanju pogrebno-pokopališke dejavnosti na pokopališču Brezovica. S tem seje vzpostavil red pri izkopu jam, uporabi objektov in delovnih sredstev oz. opremi, ki se potrebuje za to dejavnost. Pogrebna služba PIETA se je v pogodbi zavezala, da cena osnovnega pogreba na pokopališču Brezovica ne bo presegla sredstev iz naslova pogrebnine, ki jo izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pogodba je bila sklenjena
po prej ugotovljenem dejstvu, da so bile stranke z uslugami pogrebne službe PIETA zadovoljne.
V zadnjem času so sc pričeli pojavljati novi ponudniki, ki strankam ponujajo pokope na pokopališču Brezovica. Pokopališka dejavnost mora spoštovati vse etične norme, zapisane v kodeksu pogrebno-pokopališke dejavnosti in predpise določene z zakonom. Ta dejavnost zahteva tudi nekaj zakonskega reda in ne more vsakdo, čeprav ima za to dejavnost registracijo, zahtevati, da opravlja pogrebno delo v mrliški vežici ali na pokopališču, za katero nima pooblastila. Na ljubljanskih pokopališčih je to le Javno podjetje Zale in nihče drug.
Zato obveščamo vse najemnike grobov in druge, ki bodo potrebovali pokop na pokopališču Brezovica, da pogreb lahko opravi le Pogrebna služba PIETA, ki jo pokličete na tel. 752-894 ali fax 754-109 in dobite na naslovu, Ga-brče 9, 61360 Vrhnika.
Za TAJNIŠTVO KS: Genovefa Drašlcr
Nekaj | občinskih novic
V preteklem mesecu sva z Ivank11 uspešno opravila strokovne izpita področja splošnih upravnih zade*' organiziranja in funkcioniranja upra' ve in organov samoupravnih skup" nosti ter kadrovske dejavnosti i" delovnih razmerij, s področja splof nih upravnih zadev, organizacij* ter funkcije uprave in organov k* kalnih skupnosti. Ob naštetem & oretičnem delu so bile še posebel koristne tudi praktične izkušnji; Med mnogimi ugotovitvami je tu* ta, da si v Sloveniji niso izmislili ntf novega, pač pa zakone in zakone dajo primerjamo z drugimi držf vami in posnemamo njihove izku*' nje. Torej na ta način (teoretično) vzdržujemo pravni red. Dejansko (praktično) pa se marsikaj lepo n;l' pisanega ob človeških slabostih P11' pači tako, kot so se vse dosedanja reforme. V mnogih občinah tak" razumejo tudi lokalno samouprava saj premnogi ljudje žal še vedn° razmišljajo po starem.
Na Brezovici pa ni tako, saj n" spoštovane občanke in občani 2 Vašim sodelovanjem — proste voljnim delom in prispevki preko najrazličnejših skupnosti pomagata delovati v korist sodelovanji in prave solidarnosti. Sadovi našega skupnega dela potrjujejo novo pot, ki je v razumevanju uli^ kot podaljšanega dvorišča in torej enake pravice in dolžnosti vsakega mejaša, da izboljšuje pogoje bivanja v lastni soseščini.
V vsaki vasi je več primerov tovrstnega sodelovanja.
Čeprav so najbolj vidni dosežk' na komunalnem področju, je najvažnejše negovanje pravega sožitja med ljudmi. To se gradi ob reševanju skupnih problemov in v medsebojni solidarnosti, ne pa v medsebojni izolaciji!
Zato še posebej vabim voditelje institucij in skupnosti, da še naprej ustvarjajo skupne — združevalne projekte, ki naj celijo rane preteklosti in ustvarjajo varno prihodnost vsem. Zahvaljujem se Vam vsem in Vas še naprej vabim k sodelovanju.
Seveda pa moramo ob tem spoštovati tudi vsako drugačno volj" posameznika in jo upoštevati, če U ni lažna — zlobna —sad starega gledanja — maščevanja ali neutemeljenega nagajanja. Posebne preizkušnje za soseščine pa so seveda tudi posebneži, vendar jih spoštujmo in sprejemamo kot ljudi, ki so potrebni še večje pomoči in razumevanja.
Opravljen strokovni izpit in praksa torej potrjujeta pravilno smer razvoja občine z vsakdanjimi potrdili. K sodelovanju pa pristopajo tudi zunanji sodelavci in strokovne službe od posameznic in posameznikov do fakultet.
Naša občina je bogata po prireditvah in na vsaki se pojavijo novi sodelavci. Na mednarodnem srečanju harmonikarjev pri Rožci smo sc zbližali z občino Dolina pri Trstu. Ob harmonikarjih iz cele Slovenije pa Se je predstavil tudi naš občan Brane Čož — citrar, lajnar, harmonikar in zbiralec starih inštrumentov. V domu PGD Prevalje — Goričica smo se pogovorili o mnogih tamkajšnjih problemih in goriškem mahu. Mladi pripravljajo ob petkih spoznavne kulturne in družabne večere na Brezovici pa so našli tudi že delovne prostore pod isto streho s skavti, kateri so tudi opravili prehode v šesto leto delovanja-
V občinsko šolo za zakon še vabim zaročenke in zaročence vsak drugi četrtek (23. 11., 7. 12....), družine ali zakonce pa na srečanja vsako četrto nedeljo.
Da imamo fržolarji prenovljeno in blagoslovljeno mrliško vežico pa imajo največ zaslug predsednik RS Vnanje Gorice g. Branko Steblov-nik ter Peter Marinko, Rok Sedej, Ignac Pezdir in vsi drugi dobrotniki.
V času od 13. do 16. novembra bomo prenavljali železniški prehod v Notranjih Goricah. Tudi to je prilika za preizkus letos obnovljenih obvoznih poti proti Logu in po Mavsarjevi...
Drago Stanovnik
y
Zivi moramo stopiti skupaj!
Na trajnem znamenju letošnjega sodelovanja med krajevno skupnostjo, župnijo in občino Brezovica — brezovškem pokopališču je bila v oktobru posebna slovesnost. V "nenu naštetih skupnosti smo namreč položili rože na obnovljena grobova žrtev prve in druge svetovne vojne ter na spomenik po vojni Pobitim. To je bilo simbolno dejanje spoštovanja do vseh žrtev — očetov in sinov slovenskega narodu, ki so padli za domovino.
Je pa tudi opozorilo živim, saj Pačenje vrednot pelje v ponovna obračunavanja, kar nam in svetu dokazujejo tudi naši južni bratje.
Izkazan je bil tudi odnos in spoštovanje Cerkve do padlih žrtev, saj je župnik Janez Kompare blagoslovil vse spomenike.
Ker pa v naših skupnostih od družine do domovine še vedno prevladuje navidezna sprava, egoistič-na ljubezen in epidemija sovraštva, je prav, da tudi dejanja, kot so: postavitev ali obnovitev in blagoslov spomenikov, sprejemamo kot izhodišče za izboljšanje odnosov med živimi.
Razumimo vendar realnost, kije v dejstvu, da nam nihče ne more Pomagali, če sami nočemo sodelovati med seboj!
Zato vas vabim, da živi stopimo skupaj!
Obnašamo se, kot da ne bi vedeli, da le sožitje različnosti ustvarja "tir in srečno prihodnost vsem ljudem!
Vabim vas k negovanju medsebojnih odnosov!
Za naše družine, soseščine, župnije, občine, domovino in svet je to edina rešitev.
Naj se resnična sprava, ljubezen in sožitje vrnejo med starše, da bomo z lastnim zgledom prav vzgajali svoje otroke in med sosede, da bomo znali zaživeti v lastni soseščini, kot koristni člani sosedske družine, katera ima povsem enake pravice, dolžnosti in pristojnosti v sosesšči-ni, kot doma družina! Vabim tudi voditelje vseh skupnosti in institu-CIJ> da z medsebojnim sodelovanjem pokažemo zgledno družinsko sodelovanje v pogum in oporo vsem občankam in občanom pri odločitvi za delo v skupno korist. Vztrajanje na stari materialistični poti je pokazatelj naše neodgovornosti do ohranjanja nam zaupanega sveta teh nekaj trenutkov večnosti. S tem pohujšanjem kopljemo ne samo sebi, pač pa tudi mladi generaciji pre-rani grob.
Vabim Vas torej, da razširimo obzorja sprave, ljubezni, sožitja in ostalih vrednot ter tudi našim zanamcem ohranimo pogoje za srečno življenje v naši edini domovini.
Zahvaljujem se vsem dobrotnikom, še posebej tajnici KS ge. Drašler, župniku g. Komparetu in predsedniku KS g. Cirilu Ropretu, za vsa prizadevanja in sodelovanje pri obnovi pokopališča. *
Drago Stanovnik
Kulturno-prireditvenl center In okrepčevalnica
ravasdi
Ekipo njihovih otrok: Alenka Kržič, Nataša Grmek, Miha Debevec in Aleks Likovič.
Ekipo staršev so zastopali: Franci Marica Debevec in Janez Likovič.
Grmek, Marinka Kržič,
Vsa prireditev je potekala pod ostrim očesom žirije: Katarina Toman, Metka Kovačič in Tone Petrovčič.
Kdo več ve: puta ali jajce?
Odgovor na to vprašanje smo v Rakitni dobili v soboto, 21. oktobra.
Po nekajletnem premoru je KD Rakitna ponovno izvedla tradicionalno zabavno tekmovalno prireditev KAJ VEŠ? Ljudje si takšnih prireditev želijo, zato je med njimi završalo, ko so izvedeli, da prireditev bo. Uganka je bila, kdo bo tekmoval, kakšna bodo vprašanja, ali bodo nagrajeni tudi obiskovalci,... Zato se ni čuditi, da je bila dvorana podružnične šole v Rakitni že pred 19. uro popolnoma polna.
Vsi radovedneži smo spoznali tekmovalni ekipi staršev in njihovih otrok. Tekmovanje je postalo zanimivo in napeto že zato, ker smo želeli vedeti, kdo več ve? Starši ali otroci, saj so nekoč v šoli dejali, da »jajce več cd pute ve«, kadar so se otroci preveč postav-
Kulturno društvo Rakitna
se ob izvedbi zabavno tekmovalne prireditve KAJ VEŠ zahvaljuje vsem, ki sojo s svojimi prispevki omogočili! Iskrena zahvala sponzorjem: Slavko Kržič in Liljana Mladinsko klimatsko zdravilišče
Veljko in Fani Toman Trgovina in bistro Zore Imex Trgovina Mercator Savica Brunarica — Kregar Dušana Bojan in Olga Debevec Optika Lojze Babnik Pizzerja Julči Svečarstvo Vinko Petkovšek Hoja Podpeč Servis in trgovina Kotar
Helena Pogačar Gostilna pri Logarju Zdravko Bezek
Niko Bezek Lek Ljubljana Čebelarstvo Janez in Sonja Svigelj ZKP RTV Slovenija Pepca in Branko Šušteršič Še posebno se želimo zahvaliti občini Brezovica, ki nam je omogočila nakup ozvočenja, katerega smo ta večer z veseljem prvič uporabili. Tako je bila ta in bodo naslednje prireditve še bolj slišne.
Zahvala vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati v ekipah, žiriji, organizaciji in izvedbi prireditve. Hvala!
KD Rakitna
ljali pred starši. Vprašanja so se nanašala na domači kraj Rakitno, njene značilnosti, videz, razvoj in življenje, delo, običaje ter zanimivosti njenih domačinov.
Tekmovanje je bilo zelo zabavno in obiskovalci smo si dobro razgibali vse smejalne mišice, da o solzah smeha sploh ne govorim.
Vrhunec zadovoljstva med gledalci je bilo seveda žrebanje pravilno rešenih križank, objavljenih v krajevnem časopisu Naš kraj ter žrebanju vstopnic gledalcev.
Tekmovali so lahko tudi gledalci iz dvorane, ki so si za svoje sodelovanje zaslužili nagrado.
Ekipi sta se pokončno borili, odgovarjali, peli, risali, opravljali različne naloge, si nabirali točke in se prijemali za glavo ob spodrsljajih.
Gledalci so jih bodrili, spodbujali in navijali za svojo ekipo. Da pa smo se vsaj malo odpočili, ekipi pa pripravili na nove izzive, so poskrbeli mladi glasbeniki.
Kar prehitro je minil čas in s tem najbolj zabavna igra tekmovalnega večera. Odločala je hitrost. In rezultat? Zmagali so otroci. Torej, ta večer, je več kot puta vedelo jajce. Sicer pa so bili tudi tekmovalci staršev zelo ponosni na svoje »jajce«.
In udeleženci v dvorani. Stala sem pri izhodu, kjer je množica počasi polzela skozi ozko grlo vhodnih vrat. Zakaj ni več takšnih prireditev, vsaj nekaj zanimivega, zabavnega in napravljenega za našo kožo, le kdaj bo naslednja takšna prireditev,...?
Dragi člani KD Rakitna, ob tem ko se vam zahvaljujem za uspešno izvedbo prireditve KAJ VEŠ 95, vam polagam na srce: »Poskrbite za zabavno plat življenja naših krajanov še vnaprej!«
Marija Bezek
NOTRANJE GORICE
Spomin je gorel v tisočih plamenčkih
Lepo urejeni grobovi, s tradicionalno krizantemo in prižgano svečo se je ob Dnevu mrtvih poklonil in spomnil na svoje umrle prenekateri krajan na pokopališču v Notranjih Goricah. Največ se jih je zbralo ob 14. uri, ko se s cerkvenim obredom in sprevodom po pokopališču spominska slovesnost tistega dne zaključi, čeprav je do poznih ur na pokopališču bilo še veliko obiskovalcev.
Pokopališče je zadnji dom slehernega, zato ni vseeno kakšno je, kako je urejeno in kakšen je red na pokopališču. Na pokopališču v Notranjih Goricah še marsikaj manjka do popolnosti, zato nas čaka še veliko dela. S tlakovanjem vseh poti se bo nadaljevalo, še večje delo pa je razširitev mrliške vežice in kaj kmalu tudi pokopališča. V naslednjem letu mora biti prav gotovo nekaj teh del narejenih.
Pogrebne storitve na našem pokopališču že četrto leto, kmalu za Brezovico, opravlja pogrebna služba PIETA iz Vrhnike. Zadovoljstvo krajanov od samega začetka je potrdilo, da smo z njo podpisali pogodbo in ima tako ne samo pravico, temveč tudi obveznost in dolžnost, da skrbi za spoštovanje pokopališke etike in spoštovanje zakonskih predpisov pogrebno pokopališke dejavnosti.
Cene osnovnega pogreba ne presegajo višine pogrebnine, ki jo Zavod za zdravstveno zavarovanje izplača za vsakega pokojnika, ki je bil njihov zavezanec. Vse nadstandardne storitve pa so tako rekoč v dodatno breme svojcev.
Pogrebna služba PIETA po želji svojcev opravi vsa dela, od priprave pokojnika, krste, prevoza, pokopa, organizacija pevcev, oddaje osmrtnic, žalnih vencev idr. Po želji vam lahko tudi urejajo grobove vse leto, vsekakor pa so samo oni pooblaščeni za opravljanje pogrebnih storitev. Njihov naslov: Pogrebna služba PIETA — Tršar Franci Vrhnika, Gabrče 9, telefon 752-894 ali fax 754-109.
Vse dodatne informacije pa dobite na Krajevni skupnosti Notranje Gorice, telefon 651-398 ali Občina Brezovica, telefon 653-222.
KS NOTRANJE GORICE
Dobri rezultati
Konec leta 1994je bilo ustanovljeno Balinarsko društvo Vnanje Gorice. Registrirali smo se in prijavili v III. ljubljansko ligo.
Bilo je vloženo veliko truda in prostovoljnega dela, da smo uredili vse formalnosti za registracijo društva in ureditev balinišča in okolice. Ne smemo pozabiti, da nam je od vsega začetka stala ob strani Krajevna skupnost Vnanje Gorice in nam tudi finančno pomagala. V naši prvi tekmovalni sezoni »95« smo v III. ljubljanski ligi — zahod zasedli 1. mesto in se uvrstili v II. ljubljansko ligo. To je bilo za mnoge presenečenje, vendar naša igra je bila na visoki kakovostni ravni, kot kažejo tudi sami rezultati. Pogoj za take rezultate pa so predvsem dobri igralci in razumevanje ekipe, ki pa v Balinarskem društvu Vnanje Gorice vsekakor je. V sezoni »95« smo se udeležili tudi nekaj turnirjev in dosegli dobre rezultate. Počasi se že pripravljamo za naslednjo sezono. Kot je že rečeno, bomo igrali v II. ljubljanski ligi in se s prikazano igro v tekmovalni sezoni »95« lahko nadejamo dobrih uvrstitev tudi v II. ljubljanski ligi.
Ob tej priložnosti bi se še enkrat radi zahvalili g. Steblovniku kot predsedniku Krajevne skupnosti, Vnanje Gorice in g. Stanovniku kot županu občine Brezovica, ki sta omogočila, da se v Vnanjih Goricah razvija šport.
Balinarsko društvo Vnanje Gorice
20 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV V NOTRANJIH GORICAH
Polna omara pokalov
Prejšnji mesec so upokojenci, ki jih povezuje društvo upokojencev Notranje Gorice, proslavili 20 obletnico društva. Njihovega slavja sta se udeležila tudi brezovški župan Drago Stanovnik in predsednik KS Notranje Gorice Jože Sojer. Posebej so se spomnili vseh preminulih članov, zlasti tistih, ki so zaorali v ledino, in jih počastili z enominutnim molkom, pa tistih, ki so bili delavni pri ustanovitvi društva, zdaj pa so izpregli. Odbor jih je imenoval za častne člane društva. Slavnostni nagovor je imel sedanji predsednik DU Notranje Gorice Jože Svetina, ki je med drugim dejal:
Poudariti moram sicer, daje bilo Društvo upokojencev ustanovljeno že leta 1971. Prvi člani in ustanovitelji so bili: Franc Sluga, Janez Selan, Ivan Založnik, Andrej Žiberna in ostali, ki so člani od leta 1971. Dvajseto obletnico letos praznujemo zato, ker je bilo leta 1975 društvo uradno registrirano. Društveni prapor je bil razvit že v letu 1971.
V prvih letih je društvo delovalo tako, da je prirejalo izlete za svoje člane in pa prirejalo veselice, ki s tem pridobivajo finančna sredstva. V letu 1974 pa so se odločili, da si zgradijo lastne prostore, in to kot prizidek k zadružnemu domu. Sredstva so si pridobili z lastnim prizadevanjem in s pomočjo krajevne skupnosti in z dotacijo ZDUS Ljubljana. Zelo veliko pa so sami člani pripomogli s svojim prostovoljnim delom. Najbolj prizadevni pri graditvi so bili: Janez Selan, Andrej Žiberna, Anton Kuclar, Lovro Artač, Jernej Skubic, Janez Koprivec, Anton Oblak, Jakob Oblak. Če sem koga izpustil, se že vnaprej opravičujem.
Tako so s svojo pridnostjo in vztrajnostjo zgradili prizidek, dokončali notranjost, kasneje še opremo, tako daje dvorana društva upokojencev postala kar lepa. Tu so se upokojenci zbirali, velikokrat pa je dvorana služila ob smrti naših članov tudi kot prostor za sedmino. V letu 1994 je sedanji odbor na novo opremil dvorano z mizami in klopmi, tako je postala dvorana še bolj privlačna.
V upokojenskem društvu se je ustanovila tudi sekcija balinarjev, ki so v začetku balinali samo za rekreacijo, kasneje pa so se začeli udeleževati tekmovanj in turnirjev s sosednjimi društvi upokojencev. Uspehi so vidni, saj imamo že polno omaro pokalov in
priznanj. V letu 1995 pa je naša balinarska skupina dosegla velike uspehe, saj so kar štirikrat dosegli zlato odličje, tekmovali so tudi v ljubljanski regiji in tudi tam zasedli prvo mesto. Ekipo balinarjev so sestavljali: selektor Štefan Sovanovič, Jože Svetina, Jože Čuden, Štefan Kovač in Avguštin Kušar.
Predsedniki društva v tem preteklem obdobju so bili: Andrej Žiberna, Ivan Založnik, Janez Selan, Alojz Kušar, Silva Artač in Jože Svetina. Tajniki društva so bili: Franc Sluga, Jože Stražišar, Jože Tomšič, Lojzka Milovano-vič, Drago Doležal, Ivan Pešec in Jelka Čot.«
Na koncu so prisluhnili še pevskemu zboru SKB banke Ljubljana pod vodstvom gospoda Rudolfa Loborca, kasneje pa so se pogostili in še skupaj poveselili.
J. S.
Balinarji prvaki
Balinarji društva upokojencev Notranjih Goric so v sezoni 1995 dosegli presenetljivo dobre rezultate. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1975 in letos 4. novembra slavi 20-letni jubilej. V obdobju od ustanovitve do letošnjega leta se je poskušalo Z ekipo strelcev, šaha in balinanja.
Balinarji so se pokazali kot resni in vztrajni in so do letos dosegli povprečne rezultate. Prav v letošnjem letu seje forma ekipe dvignila in rezultati so se pričeli kazati. Tako smo že v začetku maja na Vrhniki osvojili drugo mesto in prejeli pokal, na Drago-merju drugo mesto in prejeli pokal, v Logatcu četrto mesto, v Begunjah pri Cerknici četrto mesto, v Notranjih Goricah prvo mesto in prejeli pokal, na Rudniku —registrirani upokojenci prvo mesto in prejeli medaljo, na Krim-Rudniku — neregistrirani upokojenci med 16. ekipami peto mesto, na območnem prvenstvu bivše občine Vič-Rudnik prvo mesto — zlata medalja in uvrstitev na regionalno prvenstvo.
Na regionalnem prvenstvu, ki se je izvajalo na balinišču Invalida med dvanajst res dobrimi ekipami smo osvojili prvo mesto in zlato medaljo, ki bo podeljena v soboto, 21. oktobra, na balinišču Balinček v Slapah v Ljubljani.
Za take dosežke je bilo potrebno veliko napora in samoodpovedovanja, za kar se zahvaljujemo zaslužnim članom ekipe, ki so: Jože Svetina, Jože Čuden, Štefan Kovač,, Avguštin Kušar, Stane Švigelj in Štefan Savanovič.
Štefan Savanovič
Trgovina KOCKA
Borovnica, Rimska cesta 32, tel. 061 746613 Vrhnika, Stara cesta 34, tel. 061 755335 Odprto: ob delavnikih od 9. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12.30.
Vabimo vas, da z nami popestrite predpraz-nično vzdušje
— z darili za starejše in mlajše
— z didaktičnimi igračami in družabnimi igrami
— z igračami za najmlajše in za malo starejše
SIKU LEGO BARBIE TOMY REVELL
— potem pa še z novoletnimi smrekami, obeski, lučkami
— s koledarji, voščilnicami in s poslovnimi darili.
Če vaš decembrski obdarovalec v podjetju nima časa, je pri nas možnost, da svoje osrečite tudi z darilnimi boni. Za vsakogar se bo kaj našlo.
Vabimo vas, da naš obiščete!
V Kocki so vedno skrita presenečenja!
/II  ljubljanska banka
Z leve proti desni zmagovalke kadetskega mnogoboja: drugouvrščena Lyuboy Bari-kina — Rusija, zmagovalka Mojca Rode, kadetska državna prvakinja Italije Fran-cesca Bandu, kadetska državna prvakinja Slovaške Andrea Krpelanova in kadetska državna prvakinja Slovenije Biljana Milašinovič
NA 9. MEDNARODNEM TURNIRJU V ŠRG
Kar 18 klubov iz 12 držav
21. in 22. oktobra je v veliki telovadnici OS Ivan Cankar na Vrhniki potekal že 9. mednarodni turnir v športni ritmični gimnastiki. Na največji mednarodni športni prireditvi na Vrhniki so se potegovale za medalje kadetinje, mladinke in članice iz Kanade, Rusije^ Ukrajine, Poljske, Italije, Nemčije, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Hrvaške ter seveda iz Slovenije. Kar tri naše tekmovalke so osvojile zlata odličja; kadetinja Mojca Rode je ubranila prvo mesto v mnogoboju iz lanskega turnirja. Druga jc bila Moskovčanka Barvkina, tretja pa naša kadetska državna prvakinja Biljana Milašinovič, ki pa sije bron razdelila s kadetsko prvakinjo Slovaške Krpelanovo najboljšo Iitalijansko v letu 1995 Franccsco Bandu. V finalih pa je Rodetova nastopila popolnoma nezbrano, tako da je iztržila le eno delitev prvega mesta skupaj z Barikino, njeno nezbranost pa jc izkoristila tudi Milašinovičeva, ki je zmagala z obročem. Vrhniške barve je zastopala tudi Barbara Šinigoj, ki seje v mnogoboju prebila na 12. mesto.
Pri mladinkah smo imeli v ognju prav tako tri železa. Lanska zmagovalka turnirja Dušica Jcremič v mnogoboju ni izpolnila pričakovanj, saj sc je po prvem rekvizitu borila celo za zmago, ob veliki napaki z obročem pa je pristala na 3. mestu, za Rusinjo Maja Zajkino in najboljšo Italijanko, 6. s finala evropskega prvenstva Letizijo Rossi. Gledalcem pa seje zato oddolžila v finalih, saj jc bila najboljša s ko-lebnico, ter si delila prvo mesto skupaj z mnogobojsko zmagovalko pri kijih, z obročem pa je stala na drugi stopnički. Urška Cvetko seje v mnogoboju uvrstila na 5. mesto ter sc uvrstila v vsa tri finala. Tina Pajnič pa jc tokrat nastopila precej slabše, kot je kazala njena forma na treningih, tako da se je morala zadovoljiti s 6. mestom.
Svoje predstavnice pri članicah tokrat nismo imeli, blestela pa jc ruska reprezentatnka Julija Barsoukova,saj je osvojila prav vsa možna prva mesta, zasenčila jpa jc tudi najboljšo čehinjo Andrejo Šebcstovo, ki seje na nedavnem SP že kvalificirala na olimpijske igre. Od tekmovalne kariere pa smo se na turnirju uradno poslovili od San-dre Žilavec in Elvire Dreškovič, ki sta še lani osvojili medalje za Vrhniko tudi pri članicah.
Ekipno so bile po pričakovanjih najboljše Moskovčankc iz Olimpica 24 pred prvo ekipo športne zveze Vrhnika (Jeremič, Rode), bratoslavskim Sokolom, italijansko ekipo Aurora Fand, drugo ekipo športne zveze (Milašinovič, Cvetko) itd., 14. od 18 klubov pa je na tekmovanju prijavilo ekipo, ki je bila sestavljena iz dveh predtavnic iz dveh različnih kategorij.
Predsednik organizacijskega odbora 9. mednarodnega turnirja je bil Igor Novljan, manager turnirja ter tehnični direktor Meta Mohar. Oba pa sta več kot zadovoljna s potekom tekmovanja, saj se moramo zavedati, da je bila izvedba turnirja tokrat še posebej otežena z rekordno udeležbo tujih ekip ob dejstvu, daje bil edini vrhniški hotel zaprt, tako da so bile ekipe nameščene po različnih prenočiščih v širši okolici Vrhnike. Za brezhibno sojenje je poskrbela nevtralna sodnica iz Italije Maar Poso ob pomoči mednarodnih kontrolih sodnic iz Slovenije Branke Vajngcrl in Spele Mohar.
Posebne zahvale veljajo tudi dolgoletnim sodelavcem vrhniških mednarodnih turnirjev:
Toniju Turku, direktorju tekmovanja, Danici Hanžel, ki je skrbela za protokol,
Dr. Andreji Zupan, ki je ni treba posebej predstavljati,
Ireni Oblak, Tanji Kastelic in Zori Turk, ki so imele na skrbi biltensko službo in še marsikaj, Primožu Kastclicu, Ireni Solina, Marici Hodnik, Mojci Podvratnik za brezhibno obdelavo podatkov, Ivu Skočirju za snemanje turnirja, Barbari Rekef in Alešu Masterlu za napovedovanje Anici Žilavec za pogostitev
Barmanu Alešu Ogrinu Miru Grudnu, Sekretarju ŠZ Andreju Telbanu, ki je skrbel za »VIP« Staršem tekmovalk, ki so sodelovali pri izvedbi turnirja
Sandri Žilavec, Elviri Dreškovič, Ani Štumberger, Sandri Bikar, Alenki Adamič, Binci Turk za strokovno sodelovanje
SPONZORJI
ODHODE NA TEKMOVANJA ZA REPREZENTANCO SLOVENIJE SO OMOGOČILI:
KLJUČAVNIČARSTVO MARJAN OBLAK, SINJA GORICA A — ENTER, VRHNIKA »PREBILPLAST« HORJUL »FANOR«, VNANJE GORICE »VARGALANT« PREBIL BOGO, HORJUL
KOGOVŠEK »ADAPT«, LOGATEC
SLAVKA BASTARDA, »RAŠICA« HORJUL SAMEX, HORJUL USNJENA GALANTERIJA TOMAŽ BARLIČ, LJ MESARSTVO BLATNIK, VRHNIKA
AVTOTRADE, SINJA GORICA MIZARSTVO KOGOVŠEK, LI-GOJNAF
KARA VRHN1KA,MARINČIČ STANISLAV
AVTOPREVOZNIK ZAJEC ANDREJ, LOGATEC MIZARSTVO VIDMAR PODVRATNIK MOJCA JELOVŠEK  MIRAN »SLED«, LJ
SELEKTRON, TRGOVINA IN SERVIS VRHNIKA IZVEDBO MT ŠRG VRHNIKA 95 SO OMOGOČILI ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA KLJUČAVNIČARSTVO OBLAK MARJAN, SINJA GORICA
LIKO, VRHNIKA KOGOVŠEK »ADAPT«, LOGATEC
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR, VRHNIKA KEKSARNA ADAMIČ, VRHNIKA
CIMOS CITROEN SERVIS MER-LAK ANTON, DRENOV GRIČ NOVA LJUBLJANSKA BANKA, LJ
MITA, d.o.o., DOMŽALE PIZZERJA BOTER, VRHNIKA VINOTEKA  BRADEŠKO SIMON, LJ
GRAVERSTVO KOSI, LJ OBČINA VRHNIKA BLABO MIX, DRENOV GRIČ EMONA LJ, »KRALJEVE MESNINE«
STEKLARSTVO SELIŠKAR, DRAGOMER
MERKATOR DOLOMITI, LJ »ŽITO« PEKARNA, VRHNIKA CANKARJEVA ZALOŽBA, VRHNIKA
ELEKTRO MEDIC MARKO, VRHNIKA
TRGO-SODČEK, VRHNIKA TEHNIŠKA PISARNA ALEK-SIČ, VRHNIKA
METULJČEK, OTROŠKA KONFEKCIJA, VRHNIKA A VTOLIČARSTVO RODE STANE, VRHNIKA ALEŠ OGRIN, BARMAN FOTO MARKELJ, VRHNIKA CVETLIČARNA JANA, VRHNIKA
GOSTILNA SIMON, VRHNIKA
KZ VRHNIKA, IZDELKI »JA-ZON«
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so omogočili našim telovadkam v pretekli sezoni odhod na tekmovanja, ter kvalitetno izvedbo tekmovanj v domači telovadnici, šc posebej tradicionalni mednarodni turnir, ki je odmeven tudi po Evropi.
OKOLI 250 UČENCEV OSNOVNIH ŠOL NA PRVEM ATLETSKEM MITINGU NA VRHNIKI
Medobčinsko prvenstvo v atletiki
Kot vemo, glasilo »NAŠ ČASOPIS« izhaja za štiri občine in to za Vrhniko, Borovnico, Brezovico in Dobrovo-Horjul-Polhov Gradec, kar nekako zaključuje »barjansko« in »obbarjansko« regijo. Zato je na Športni zvezi Vrhnika padla ideja tudi o širšem povezovanju na športnem področju za vse kraje, ki so v tej regiji. Prvi poizkusje bil zamišljen in izveden za tekmovanje vseh osnovnih šol v atletiki s tega celotnega področja. Tekmovanje se je odvijalo v lepem in prijetnem sončnem vremenu na atletski stezi Športne zveze Vrhnika v sredo, 4. oktobra 1995.
Povabilu na 1. medobčinsko prvenstvo v atletiki so se tako odzvale osnovne šole Preserje, Ivan Cankar Vrhnika, Log-Dragomer in dr. Ivana Korošca Borovnica ter obe povabljeni šoli iz Logatca in Rovt. Tekmovalo je okoli 250 mladih atletov, ki so se pomerili v osmih atletskih disciplinah: tek na 60 m, 300 m in 1000 m, skok v višino in daljino, met žogice in krogle, tek v štafeti 4 x 100 m. Za organizacijo in merjenje rezultatov pa so poskrbeli učitelji telovadbe iz osnovne šole Ivana Cankarja.
V programu mitinga jc bila predvidena tudi predstavitev enega znanega slovenskega atleta, vendar zaradi preložitve tekmovanja, ki bi moralo biti že konec septembra, le-tega ni bilo moč dobiti. Zato je vsem prvim trem iz vsake discipline in kategorije medalje podelil predsednik občinske zveze Vrhnika Igor Novljan. Na koncu so bili zadovoljni vsi, tako mladi tekmovalci kot atletski mentorji po osnovnih šolah, saj so vsi v en glas poudarjali, da so tekmovanja nujno potrebna in koristna pri nadaljnjem delu z mladimi atleti. Ravno ti potrebujejo čimveč tekmovanj na nivojih regije ali pokrajine. Vsi pa tudi upamo, da se bodo v bodoče na taka tekmovanja pojavile tudi ostale osnovne šole, kajti možnost športnih povezovanj je velika. Rezultati prvih treh v vsaki kategoriji pa so bili naslednji:
Mlajši dečki, rojeni 1983 in mlajši
TEK 60 m
MATEJ FEFER, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 8.69 TOMAŽ MIKLAVČIČ, OŠ LOG-DRAGOMER — 8.70 ANŽE SLABE, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —8.76
TEK 300 m
GREGA MRGOLE, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —48.88 GREGA MALI, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 49.57 MATEJ PIŠEK, OŠ LOG-DRAGOMER — 51.74
TEK 1000 m
DOMEN ZALAR, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 3.26.08 MATJAŽ KENK, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 3.28.48 JERNEJ JERINA, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —3.35.10
SKOK V DALJINO
MATEJ CERK, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 492 BORUT PETERNEL, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 478 VASJA VIDMAR, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 465
MET ŽOGICE
DEJAN MAMUZA, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —51.37 MILE IGNJIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —49.10 GREGOR BUDEŠ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 40.60
Mlajše deklice, rojene 1983 in mlajše
TEK 60 m
TAMARA MIHAJLOVIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 8.90 POLONA GRUBIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —9.11
INES HRIBAR, OS DR. 1. KOROŠCA BOROVNICA — 9.38
TEK 300 m
PETRA PRVINŠEK, OŠ I. KOROŠCA BOROVNICA — 51.31 MAJA ŠVIGELJ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 52.91 TANJA GRABNAR, OŠ LOG-DRAGOMER — 54.67
TEK 1000 m
BOJANA STARE, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA 3.45.00 LEA PERGOVNIK, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 3.45.55 TANJA KRVIN A, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 3.45.69
SKOK V DALJINO
PAVLINA TONER, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 413 MAJA CERK, OŠ DR. 1. KOROŠCA BOROVNICA — 399 MATEJA BARUKČIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 380
SKOK V VIŠINO
MONIKA JANJIČ, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 137 LEA TRO.IAR, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 120
TINA GRBAC, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 105
TOMANA PALČIČ, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 100
MET ŽOGICE
NATAŠA MLINAR, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 37.25 ALEKSANDRA RADOVIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 34.70 AN.IA IZLAKAR, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 32.85
Starejši dečki, rojeni 1982, 1981
TEK 60 m
ELDIN JUŠIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —8.16 ANDREJ PODRŽAJ, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 8.29 BLAŽSUHADOLNIK.OŠ PRESERJE — 8.46
TEK 300 m
ZORAN VUJANIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 42.10 TILEN MIHAJLOVIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 44.15 JANEZ SUHADOLNIK, OŠ PRESERJE — 44.61
TEK 1000 m
UROŠ ŠVIGELJ, OŠ PRESERJE —3.09.52
MATEJ OTRIN, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 3.10.73 GREGOR MAKOVEC, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 3.12.46
ŠTAFETA 4 x 100 m
OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA 1.
(Juško, Jerina, Rogl, Zalar) —50.88
OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA
(Sapeta, Podržaj, Škrbec, Debevec) —
55.22
OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA II. (Slabe, Mrgole, Feker, Kozel) —57.90
SKOK V DALJINO
JAK ROGEL, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 596
LUKA ŠVIGELJ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —511 VID PUPIS, OŠ 8. TALCEV LOGATEC—510
SKOK V VIŠINO
GAŠPER JERINA, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 161 TIJAN MILIC, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 161 MARKO AMBROŽIČ, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 158
MET KROGLE
SAMO SRDIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 10.12 DAMIR BIJELIČ, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 9.59 LUKA COTIČ, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 9.37
MET ŽOGICE
JURE ŠKRBEC, OŠ DR. I. KOROŠEC BOROVNICA — 75.50 ZORAN MAMUZA, OŠ IVAN CANKAR VRHNIK-A — 64.00 MLADEN FILIPOVIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 60.80
Starejše deklice, rojene 1982, 1981
TEK 60 m
URŠA ZALAR, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 9.06 DRAGANA PANIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —9.80 MOJCA PUST, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 9.92
TEK 300 m
IRIS LUKAN, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC —47.51 KATI CAFUTA, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 49.18 MARTINA NARTNIK, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 50.55
TEK 1000 m
TINA JURJEVIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA —3.28.61 JASNA TURK, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC —3.31.67 URŠA ANTIČEVIČ, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 3.35.18
ŠTAFETA 4 x 100 m
OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA (Nar-
tnik, Pahor, Cafuta, Rosnaki) —
58.63
OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA (Mi-
hajlovič, Tomer, Grudic, Švigelj) " 59.00
OŠ LOG-DRAGOMER (Tomažin, Ban, Remšakr, Krašovec) — 59.97
SKOK V DALJINO
VERA SUHADOLNIK, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 442 BRIGITA BAŠKOVČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 441 KATARINA JANJIČ, OŠ 8. TALCEV LOGATEC —431
SKOK V VIŠINO
SANJA REMŠKAR, OŠ LOG-DRAGOMER — 145
BARBARA KRAŠOVEC, OŠ LOG-DRAGOMER — 145 JANJA SLABE, ŠŠD POLET GORNJI LOGATEC — 145
MET KROGLE
ROMANA ROSNAKY, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 12.49 SLAVI ŠVIGELJ, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 11.84 NATALIJA MATTIAS, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 10.88
MET ŽOGICE
SIMONA KOLER, OŠ 8. TALCEV LOGATEC — 43.60 POLONA KOHNE, OŠ DR. I. KOROŠCA BOROVNICA — 34.40 ŽELJKA BORIČ, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 31.50 MARTINA BUTOLEN, OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA — 30.30
V teku na 60 metrov pri mlajših dečkih je zmagal Matej Feben (osnovna šola Ivan Cankar) pred Tomažem Miklavčičem (osnovna šola Log-Dragomer) in Anžctom Slabetom (osnovna šola I. Cankar)
Mladi tekmovalci osnovne šole Ivana Cankarja, ki sozasluženo osvojili 2. mesto in s tem srebrne medalje.
Ekipno državno prvenstvo osnovnih šol v atletiki
Novo mesto je 12. oktobra gostilo najboljše osnovnošolec naše države v atletiki.
Zbralo seje 12 najboljših atletskih ekip dečkov in 12 najboljših ekip deklic s področnih prvenstev. Med njimi jc bila tudi ekipa učencev Osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika, ki sva jo spremljala profesorjašportne vzgoje Luka Drašler in Teja Šraj.
Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano. Potekalo je v izjemno lepem vremenu in prijetnem vzdušju številnih mladih navijačev. Mihodu ekip je sledila himna z dvigovanjem zastave, potem pa je vse navzoče pozdravil državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo in šport dr. Janko Strel.
Tekmoje otvoril podžupan Novega mesta in začelo se je zares.
Naša ekipa je bila izredno motivirana, borbena, fantje so korektno nastopali v vseh osmih disciplinah in resnično dali vse od sebe. Izplačalo sc je. Zavladalo je nepopisno veselje in sreča, ko je napovedovalec razglasil, da je DRUGO MESTO na ekipnem atletskem državnem prvenstvu osvojila ekipa OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR Z VRHNIKE. Domači (OŠ Grm) so nas prehiteli le za borih 64 točk.
Potrebno je omeniti tudi to, da jc Matej Zalar dosegel NAJBOLJŠI REZULTAT PRVENSTVA in je zato dobil lepo nagrado.
Tekmovalci prvih treh ekip so prejeli lepe pokale, medalje in majice.
O smiselnosti jesenskega ekipnega prvenstva je bilo v minulih letih veliko razprav. Vendarle pa se jc le prijelo spoznanje, da se šolsko leto ne konča konec junija in da je za vstop v finale treba nekaj narediti za šport med letom in za visoko uvrstitev tudi med počitnicami. Pri tem pa ima prav gotovo največ zaslug atletski trener prof. Luka Drašler.
Za vsako tekmo seje treba pripraviti, za dober dosežek še posebno, za vi-sok^pokalno uvrstitev pa je treba še nekaj več, predvsem mora na šoli vladati pravo »atletsko« ozračje in šola mora živeti s športom.
Državno ekipno prvenstvo v atletiki je torej za nami. Bili smo priča lepim športnim bojem in dobrim rezultatom. Mladi so še enkrat pokazali, da radi tekmujejo in sc družijo s svojimi vrstniki. Šolska športna tekmovanja jc potrebno še razširiti in jih kvalitet-neje pripraviti, saj je cilj šolskih športnih tekmovanj pritegnili čim več mladih, ki sc ukvarjajo s športom.
Teja Šraj
24 ur balinanja
Balinarsko športno društvo Blaga-jana z Vrhnike je v soboto, 21. 10. 1995 organiziralo že 4. balinarski maraton. Na igrišču Industrije usnja Vrhnika sta se pomerili kombinirani ekipi IUV in Blagajane, proti Sinji Gorici in Dragomerju. Po 24. urah zanimivega balinanja je bil končni rezultat 175:131 za ekipo Sinja Gorica — Dragomer. Po končanem tekmovanju sta ekipi prejeli spominska pokala in priložnostne nagrade.
Ekipi sta nastopali v naslednjih postavah:
Sinja Gorica — Dragomer: Dolni-čar Miro, Dolničar Marko, Ržck Vojko, Frank Igor, Vindišar Slavko, Vin-dišar Blaž, Kogovšek Gregor, Celarc
Brane, Štefan Brane, Kociper Franc, Pajsar Miro, Ogrin Simon, Mohar Vid, Boh Simon, Krvina Stane, Drašler Franc, Strnad Tone.
IUV — Blagajana: Malavašič Janez, Krvina Janez, Bradcško Tine (najstarejši), Dobrovoljc Rudi, Ule Denis, Krompič Elo, Krompič Samo, Sarač Mujo, Stržinar Jože, Leskovec Jože, Sterle Stane, Kovač Janez, Štirn Jože, Petkovšek Franci, Kogovšek Zdravko, Malovrh Janez, Petavs Franc, Maksimovič Dragan.
Najvztrajnejši je bil sodnik Koščak Andrej, ki jc tekmo spremljal vseh 24 ur.
P. F.
5- DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO NA VRHNIKI
Najborbenejše prvenstvo doslej
Vrhnika. Končano jc 5. člansko dr-£.vnoF-vcnstvo Slovenije v šahu, kije hkrati jubilejno 50. prvenstvo ' ovenije, če upoštevamo še prvenstva PfM osamosvojitvijo. Kljub odpovedi jjaelczbe Orosarja, Mohra in Serme-«. ki imajo trenutno najvišji rating v ■'oveniji, je bilo prvenstvo izredno 'dn.mivo, borbeno in na koncu tudi "^matično, saj je šele zadnji krog od-0CJI o zmagovalcu turnirja.
Zmagovalec, 34-letni diplomirani SKonomist Bogdan Podlesnik, član ■ U Iskra AET iz Tolmina, je tokrat na javnem prvenstvu nastopil že dese-t,c m jubilejni nastop kronal z naslo-
najmanj nihal, ga je promoviralo za novega prvaka. Pol točke manj od Podlcsnika sta zbrala Krumpačnik in Tratar, po dodatnem kriteriju je drugi Krumpačnik, tretji pa Tratar. Do točk sta prihajala na zelo različen način. Tratar je bil skoraj cel turnir v vodstvu, občasno se mu jc pridružil Krumpačnik.
Odločilna za razvrstitev prve trojke na turnirju je bila njuna medsebojna partija, ki je bila gladko dobljena za Tratarja, časovna stiska slednjega pa je točko prinesla Krumpačniku, kateremu gre priznanje za borbenost, saj je ob dveh porazih nanizal kar 6 zmag,
po nesrečnem in nepotrebnem porazu proti Simiču, kjer je zamudil zmago,je izpadel iz boja za naslov. Tudi pri Bu-kiču jc bilo že po nekaj krogih jasno, da bo težko držal korak z mladimi. Šele v zadnjem krogu sc jc prebil med zmagovalce, na še častno 6. mesto. Za domačo publiko je bil Gostiša precejšnje razočaranje. Po nekaj remijih v partijah, v katerih je zamudil zmago, jc prišel poraz proti Simiču in upi za šesti naslov prvaka so splavali po vodi. Ob dejstvu, da ni bil v formi in daje pri organizaciji prvenstva nosil veliko breme, je razumljivo, da ni mogel ubraniti naslova prvaka iz leta 1994. Igor Jelen je v prvi polovici turnirja lovil pravo formo, v finišu prvenstva pa je nanizal delni rezultat 3,5 točke iz zadnjih 4 partij in se uvrstil na 4. mesto. Peto mesto Barleta je sicer solidno, čeprav sam z njim ni preveč zadovoljen. Simič se je v nekaj partijah predstavil v dobri luči in dokazal, da se razvija v dobrega igralca. Sušnik je šele sredi prvenstva prišel k sebi po uvodnih porazih in je prikazal več, kot kažejo njegove osvojene točke. Še ne sedemnajstletni Šoln sije od prvenstva veliko obetal, a se mu upi niso izpolnili. To jc bil njegov prvi turnir po Bergerjevem sistemu in dragocena izkušnja za naprej. Poznalo se mu je, da jc v zadnjih treh mesecih odigral preko 60 turnirskih partij in preigranost in
zasičenost s šahom sta vzeli svoj davek. Kolar kot zadnjeuvrščeni je med prvenstvom imel druga opravila, tako da ima olajševalne okoliščine za slabo igro.
Prvenstvo je imelo 5. kategorijo FIDE s povprečnim ratingom 2358. Krumpačnik je osvojil prvi bal za mednarodnega mojstra, mednarodni
Borovničan Simon Jenič je dopolnil udeležbo treh »domačinov« na turnirju.
Čestitke zmagovalcu: Barle in Tratar (sedita) sta z remijem končala partijo zadnjega kroga, kar je pomenilo, da je Podlesnik (levo) nov državni pr-v"k. Ob njem je še drugouvrščeni Krumpačnik, v ozadju pa sodnik Aleksander Jerič.
vorn prvaka. Ni veljal za enega glavnih "voritov, je pa bil med igralci, ki bi
presenetili. To seje tudi zgodilo.
fa
lahko r.
havoriti, zlasti Barle in Gostiša, so že v prvem delu imeli preveč spodrsljajev, tako da je večino turnirja vodil ' ratar, Podlesnik pa se mu je večkrat Pridružil v vodstvu. Za Podlesnika 'anko rečemo, da jc prikazal najbolj zanesljivo igro in jc ostal edini nepo-raženi igralec prvenstva.
V posameznih partijah je z veliko mero potrpežljivosti čakal na svojo Priložnost, igral je mirno in brez forsi-ranja pozicij. In ravno to, daje v formi
Hitropotezna turnirja za mesec december bosta v nedeljo, 19. novembra in v nedeljo, 3. decembra, obakrat ob 10. uri v bistroju Pavza na. Trgu Karla Grabeljška. Šahisti vabljeni!
največ na turnirju. Ob tem ga je na turnirju spremljala šahovska boginja Caissa, ki ga je nagradila z obilico športne sreče. Tratar je na prvenstvu igral odlično in dokazal, da se razvija v odličnega igralca. Edini večji minus so časovne stiske, v katere prepogosto prihaja. Ko bo odpravil še te, bo lahko dosegel še več. Njegova igra pa je bila najbolj ustvarjalna, kar dve partiji je imel v konkurenci za lepotico turnirja in je z eno zmagal, z drugo pa je bil uvrščen na tretie mesto.
Favoriti Barle, Bukič in Gostiša se niso izkazali. Barle je obetavno začel,
Domača šahista Leon Gostiša in Primož Šola sta nastopila pod pričakovanji, njuna partija v zadnjem krogu pa se je končala z remijem, potem, ko so z deske izginile skoraj vse figure.
Vabimo vse šahiste na igranje v nove klubske prostore na Tržaški c. 3 (prvo nadstropje, vhod z dvorišča). Klub bo v začetku odprt vsak petek, od 19. ure dalje, v primeru večjega zanimanja pa bomo določili še kak drug dan.
ŠD Vrhnika
Divje vožnje imamo radi
Edina ženska tekmovalka v avtokrosu je bila » Vrhničanka« Jelenu Mivšek, ki vozi Jo AMD Crosstrade team Borovnica.
Ob tankovski cesti, nad vojašnico 'vana Cankarja na Stari Vrhniki, jc v "cdcljo, 29. oktobra, potekala peta dirka za državno prvenstvo Slovenije v avtokrosu. Dirko sta organizirala AMD Crosstrade team Borovnica in Avtocross racing Vrhnika.
Na 650 metrov dolgi, krožni, progi Je tekmovalo 15 tekmovalcev iz Slo-venije in sosednje Hrvaške. Časovnica njihovih startov je bila razdeljena na: kvalifikacije, finale divizije 11. in divizije 111., finale za goste iz Hrvaške, ki so tekmovali za svoje državno prvenstvo, ter na super finale.
Z vsako vožnjo se je stopnjevalo °zračjc, vozniki in gledalci.
Tekmovalci so vozili divje, kar so dokazovali trki, po zraku leteča prst in avtomobili, katerim je traktor poma-Sal zapustiti progo. Sodeč po velikem °dzivu ljudi, ki so se zbrali ob progi, 'mamo tudi na tem koncu ljudje radi divje vožnje.
Ves čas poetka dirke so bili na prizorišču tudi starovrhniški gasilci in drugi prostovoljci, na pomoč pa so jim Priskočili tudi prijatelji iz Verda. Sku-
paj so skrbeli za progo, varnost gledalcev in druge še kako pomembne stvari.
Tekmovalce so na različnih mestih ob progi budno spremljali sodniki in nadzorovali njihove vožnje. Kljub nekaterim resnim bitkam in zmagam različnih tekmovalcev so končne uvrstitve naslednje:
DIVIZIJA II.
1. Vladimir Stankovič (AMD Slovenija-avto)
2. Robert Gerlec (AMD Crosstrade team Borovnica)
3. Tone Mohorič (AK Olimpija)
4. Jelena Mivšek (AMD Crosstrade team Borovnica)
5. Andrej Francclj (AMD Crosstrade team Borovnica)
6. Andrej Petrovčič (AMD Crosstrade team Borovnica)
7. Dušan Benedik (AMD Slovenija-avto)
DIVIZIJA III. I. Marjan Nagodc
Nataša Medvešček
NOVICE IZ KARTINGA
Uspešna sezona Tomaža Gorenca
V nedeljo, 8. oktobra sta bili v Avstriji, na znani progi Salzburgring, zadnji dve dirki za odprto avstrijsko prvenstvo v kartingu ter še ena vožnja za mednarodno prvenstvo Avstrije. Vseh treh dirk so se udeležili tudi slovenski kartisti. Vrhničan Tomaž Go-renc, prvi favorit za avstrijsko državno prvenstvo v razredu SENIOR 100 cm, ki vozi za AVSTRO CART MORI — SEBRING, je v prvi vožnji premočno zmagal, v drugi vožnji pa se je takoj po startu zapletel v trk z nekaterimi tekmovalci ter odstopil. Ne glede na to pa je od 16 dirk za državno avstrijsko prvenstvo zbral največ točk in tako postal avstrijski državni prvak. V tretji dirki za mednarodno avstrijsko prvenstvo je po hudem boju z avstrij-cem Olivcrjem Tihijem, ki nastopa tudi v formuli 3, zmagal ter tako postal tudi mednarodni prvak Avstrije^ med kartisti Avstrije, Madžarske, Švice, Češke in Slovenije.
Tomaž Gorenc je zadnji vikend v mesecu oktobru nastopil tudi v*Italiji v Parmi. Tuje bila mednarodna tekma kartistov tovarniških ekip. Nastopili so vsi najboljši evropski tekmovalci ter s tem zaključili letošnjo sezono kartinga. V vožnji za čas je Tomaž dosegel deseti čas izmed 49 kartistov iz vse Evrope. V predfinalni tekmi pa je moral zaradi tehnične okvare odstopiti, tako da se mu ni uspelo uvrstiti v finalno tekmo.
S to dirko pa se jc dokaj uspešno končala karting sezona za mladega vrhniškega tekmovalca Tomaža Gorenca. Več o načrtih ter o uspešni letošnji sezoni pa v naslednji številki Našega časopisa.
V sodelovanju s Centrom za informiranje Vrhnika pripravljamo kaseto z dogajanjem in najzanimivejšimi partijami državnega prvenstva. Dolžina kasete bo 90 — 100 minut, okvirna cena pa 2.000 SIT. Naročila sprejemamo na naslov: Šahovsko društvo Vrhnika, Loš-ca 1,61360 Vrhnika.
Aleš Prek dirkal za avstrijsko državno prvenstvo
Slovenski državni prvak v razredu JUNIOR-a 100 cm Aleš Prek seje tudi udeležil mednarodne karting dirke v Avstriji. V dveh dirkah za avstrijsko državno prvenstvo se je pogumno boril z. mladimi kartisti Avstrije in Slovenije. V prvi dirki je moral odstopiti, v drugi pa je osvojil drugo mesto. Za mednarodno prvenstvo Avstrije pa je do zadnjega kroga vodil, nato naredil napako, ki ga je uvrstila na še vedno odlično drugo mesto. S tem drugim nastopom pa se je tudi za pionirja Aleša končala karting sezona. Hitro pa prihaja nova sezona in seveda Aleševa druga športna panoga, smučanje. Prav sedaj je že opravil prve treninge za pionirsko smučarsko reprezentanco v Avstriji, tako da bomo lahko spremljali tudi »dobre« smučarske rezultate kartista — smučarja Aleša Preka.
S. S.
naslov pa sta potrdila tudi prvak Podlesnik in Tratar. Zanimivi so tudi podatki o ratingu s prvenstva. Največ so dobili ratinga: Simič 23, Podlesnik 19, Krumpačnik in Tratar pov12, Jelen 8 točk, izgubili pa Kolar 39, Šoln 19, Jerič 17 točk.
Prvenstvo je potekalo v prekrasnem ambientu dvorane v Domu Karla Grabeljška, ki je igralcem omogočil, da so se v dobrih igralnih pogojih res borili na vso moč. Podatek, daje bilo od 66 partij, kolikor jc bilo odigranih, le 23 remijev, 43 partij pa je bilo odločenih, dokazuje, da bo šlo letošnje prvenstvo v finale kot najborbenejše prvenstvo v zgodovini slovenskih članskih prvenstev.
Končni vrstni red: Podlesnik 8, Krumpačnik in Tratar 7 1/2, Jelen in Barle 6 1/2, Bukič 6, Gostiša in Simič 5 l/2,Jerič41/2,SušnikinŠoln3 1/2, Kolar 1.
Nagrado za lepotico turnirja je dobil Tratar za partijo s Simičem.
Tratar — Simič (Slovenska obramba)
l.d4 d5 2.Sf3 Sf6 3.c4 c6 4.Sc3 ....
5.1,g5 Se4! (Solidnejši sta potezi Lf4 in c3) 6... Da5 7.Db3! e6 8.e3 b5! 9.e:d5 c:d5 10.Ed3 S:c3! (Beli je grozil U.L:c4d:c4 12.Sd2) ll.b:c3 Sd7 12.0-0Sb6 13.e4 Lb7 14.Tfel!?(Solidnejše, vendar manj obetavno je bilo 14.e5). 14...Tc8 15Tacl La3 16,Tc2 d:e4! 17.L:e4 L:e4 18.T:e4 0-0 19.h5! (Beli mora napadati, sicer bo ostal v slabši poziciji). 19... Tfc8? (Nujno jc bilo 19...h6. Po 20. Ld2Sc4 21. Tg4 je pozicija v dinamičnem ravnotežju). 20.h6 g6 21.Se5 Ld6 (Črni je v težavah; na 21...Sd5 bi sledilo 22.c4 b:c4? 23.S:c4 s prednostjo belega). 22.Sg4 Sd5? (Tudi po boljšem 22,..Sd7 je beli v prednosti) 23.d5! Sc5 24.Sf6 Kh8 25.Se8! Sb3 26.Sd6 23.D:d5!! e:d5 24.Sf6 % Kh8?! (Odpornejše je 24... Kf8 25.S:h7 % Kg8 26,Sf6 % Kh8 27T:c8 T:e8 28.S:c8 Lf8 29,Te2! Da3 30,Sf6 Le7 21Te5! in beli dobi). 25.T:e8 T:e8 26.S:e8 Da3 27.Te2 Lf8 28.Sf6 Le7 29.S:d5 f6 30.Te7 Kg8 31.Sf6 Kf8 32.Sh7 Kg8 33.Sf6 KI8 34.Sd7 Kg8 35.h7 in črni seje pred matom vdal (1 : 0). Opombe M. Tratar.
Anton Praznik
Ugledni gostje na proslavi (z leve): velemojster Bruno Parma, državni sekretar v Ministrstvu za šolstvo in šport, dr. Janko Strel, predsednik ŠZS Milan Kneževič, predsednik občinskega sveta Brane Jereb, sekretar vlade R Slovenije Mirko Bandelj s soprogo in delegat Slovenije v FIDE Boris Kutin.
Proslava ob 60. obletnici ŠZS in 70. obletnici ŠD Vrhnika
Ob zaključku 5. članskega državnega prvenstva je bila na Vrhniki proslava v počastitev 60. obletnice delovanja Šahovske zveze Slovenije in 70. obletnice obsto-
ja ŠD Vrhnika. Udeležili so se ga vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije in Vrhnike. Predsednik ŠZS Milan Kneževič je v svojem referatu spomnil na vse pomembnejše dosežke v minulem obdobju, ŠD Vrhnika pa je podelil zlato plaketo ŠZS za uspešno delo v preteklih sedemdesetih letih. Proslavo je popestril bogat kulturni program v izvedbi Glasbene šole Vrhnika in Okteta Raskovec.
A. P.
Priznanja ŠD Vrhnika za dolgoletno zvestobo društvu in aktivno delovanje so prejeli:
Ivan Jurca
Franc Gostiša
Stojan Markovič
Djordje Nikolčič.
5. Državno člansko šahovsko prvenstvo Slovenije so omogočili:
SCT Ljubljana, SKB — nepremičnine & leasing Ljubljana, Občina Vrhnika, LIKO Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika, IMP inženiring Ljubljana, IMOS Ljubljana, Gradbeno podjetje Grosuplje, Primat Maribor, Kompas Holidays Ljubljana, BTC Ljubljana, LIKO PRIS Vrhnika, Piz-zerija Boter Vrhnika, ECS Ljubljana,
3D Ljubljana, Kovinarska Vrhnika, Orel Vrhnika, Anvina Vrhnika, Biro-sistemi Vrhnika, Hali Vrhnika, CI Vrhnika, Gostilna Marinčič Verd, Rejc Vrhnika, Kemična čistilnica Glu-šič Vrhnika, Avtotrade Sinja Gorica, Kmetijska zadruga Vrhnika, Varga-lant Vrhnika, Orodjarstvo Jeraj Blatna Brezovica, Zebra Kranj, Cvetličarna Karmen Vrhnika, Trgovina For-tuna Vrhnika, Naš časopis Vrhnika.
PHILIPS
GRUnDIG
Panasonic
Technics SONY
Schaub Lorenz
COMING
COMING
TV, VIDEO, HI-FI CENTRI:
VRHNIKA, Stara c. 45, tel.: 752-392
L J U BLJ AN A, Kongresni trg 12, tel.: 214-321
TV PHILIPS EKRAN
37 cm
TV
CRUnDK
EKRAN 37 cm TELETEKST
SIT 49.984
ALI
12x4.734
TV
GRUnDIG
EKRAN 55 cm TELETEKST
VoV
TV   GRUnDIG    EKRAN 63 cm, TELETEKST
jy   GRiinDIG     EKRAN 63 cm, TELETEKST, STEREO
SIT 129.950 AL112 x 12.306
TV PHILIPS
TV
GRUnDIG
SIT 83.600 12xA7L917      TV PHILIPS
EKRAN 55 cm, TELETEKST J| POPUST OB
T V PHILIPS    MOŽNOST NAKUPA GOTOVINSKEM NA OBROKE PLAČILU
EKRAN 63 cm, TELETEKST. STEREO SIT 1 37.500 AL112 x 13.021
EKRAN 70 cm, TELETEKST, STEREO SIT 144.936 ALI 12 x 13.725
EKRAN 70 cm, TELETEKST, STEREO SIT 153.560 ALI 12 x 14.542
GARANCIJA DVE LETI
12
obrokov
Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 131 -92-66 BTC — HALA A, Šmartinska 152, tel.: 185-27-70
GS RADIO, CD, KASETOFONA, DALJINSKO UPRAVLJANJE
PHI Ll PS CHANGER za 7 c°-iev
GS RADIO, CD, KASETOFONA, DALJINSKO UPRAVLJANJE
PHILIPS SIT 58.960 ALI 12x5.584
PHILIPS VIDEOREKORDER, 4 GLAVE
PHILIPS ^DEOREKORDER, SIT 43.91 2 ALI 12 X 4.159
£ uLAVI
GRunDiG VIDEOREKORDER, SIT 53.302 ALI 12 X 5.048
2 GLAVI
CRunoic VIDEOREKORDER, S|T 62.964 AL| 12 x 5.963
S KARTICO COMING 4% POPUSTA
NAGRADNO ŽREBANJE
opravljamo: - servisiranje
RUMENIC
TELEFON (061) 755-545
DRENOV GRIČ 170, 61360 VRHNIKA
Odprto: od 8. do 14. ure od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
- pripravo za tehnični pregled
■ popravila zavor
■ avtovleka
SE PRIPOROČAMO !
TRGOVINA
LAR
3W£    MILAN JURCA s.p. IHIII      VRTNARIJA 3, VRHNIKA
Cenjene stranke obveščamo, da je v trgovskem centru VRTNARIJA odprta nova trgovina z:
— ženskim, moškim in otroškim spodnjim perilom — oblačili za otroke od rojstva do 6 let — otroškimi čevlji do 8 let — ženskimi, moškimi in otroškimi nogavicami
Trgovina je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 9. do 19. ure, ter ob sobotah od 9. do 13. ure.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
COM-TAR, d.o.o. AVTO ŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA
VSAK MESEC TEČAJI SPP A, B, C, E in F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE 10% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avto
šoli
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE
TURISTIČNA AGENCIJA
HIT LETA — KANARSKI OTOKI! POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJU! BOŽIČNO IN NOVOLETNO PRAZNOVANJE ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
POMOČ IN SVETOVANJE
RAČUNOVODSKE IN PISARNIŠKE STORITVE ZA PODJETJA IN POSAMEZNIKE
INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, VRHNIKA
TELEFON/FAX: 755-828 URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9. do 18. ure torek, četrtek in petek od 9. ure — 15.30 sobota od 9. — 12. ure
ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DELA ODPIRAMO NOVO DELOVNO MESTO:
V REDNO DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO INŠTRUKTORJA B KATEGORIJE
Pogoj: šola za voznike inštruktorje primeren odnos do kandidatov Prošnje pošljite v roku 15 dni na naslov: COM-TAR, d.o.o., AVTO ŠOLA, PTC Loka, Robova 6, 61360 VRJHNIKA
d.o.o.
NOTRANJE GORICE, GMAJNA 47
PROIZVODNJA:
• kovinskih pocinkanih rešetk
• izdelava vseh vrst kovinskih ograj
• pozlačena stojala za pršut telefon: 061 /652-069
FRIZERSKI SALON IVICA PERKO
• nudimo vse vrste frizerskih storitev
• naročila po telefonu 061 /652-015
odprto: vsak dan od 8. do 12. ure
od 14. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure četrtek zaprto
AVTOCESTA LJUBLJANA - POSTOJNA
□
-ES
I—j     OPEKARSKA 21
D -al I
CESTNINSKA POSTAJA
BENCINSKA ČRPALKA
SMER LJUBLJANA <-
cca 300 m
VRHNIKA CENTER "
[ BENCINSKA I ČRPALKA
A^^+$B
4
RENAULT
AVTOCENTER, d.d., Vrhnika vabi lastnike vozil RENAULT na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo v mesecu novembru:
— kontrola hladilne tekočine.
— kontrola in nastavitev luči,
— pregled podvozja,
— svetovanje o stanju vozila in bodočih servisnih storitvah.
Ce ima vaše vozilo večjo napako, vam s tem oglasom nudimo 10% popust na delo.
AVTOCENTER, d.d., je postal tudi pooblaščena organizacija za prodajo sistema »IDENTICAR« SLO, ki predstavlja učinkovito zaščito vozila pred krajo (sistem omogoča tudi sledenje vozila v tujini — vse dodatne informacije lahko dobite na telefon 755-730 oz. osebno v Avtocentru, d.d.). Poleg tega vam nudimo tudi različne vrste alarmnih naprav in možnost dodatne vgradnje centralnega daljinskega zaklepanja (če ga vaše vozilo še nima).
Kupcem novih vozil nudimo: *,
UGODNE KREDITE (R + 5, R + 7)
Brezplačno montažo centralnega zaklepanja (R — 5, Clio)
Brezplačno montažo sistema »IDENTICAR« (R — 19, Laguna;.
Delovni čas: SERVIS
pon. — pet. od 7.00 —16.00 sob. od 8.00 — 12.00 AVTO SALON
pon. — pet. od 7.30 —16.00 sob. od 8.00 — 12.00
AVTO CENTER, d.d.
Jelovškova 6 VRHNIKA
tel.: 755-720,755-730,755-357
Cesta 8. maja 2, Log pri Brezovici 61351 Brezovica tell fax.: 061/653-746
d.o.o.
VULKANIZERSTVO, PRODAJA GUM
AVTOGUME: SAVA, SEMPERIT, NAN KAN G, NOKIA ... Ugodne cene zimskih gum, brezplačna montaža
Pooblaščeni prodajalec vozil odziewoo
V mesecu novembru 7% popust pri nakupu novih vozil - prihranek od 1000 - 1900 DEM -NAGRADNO ŽREBANJE
MALI OGLASI
• • •
Prodamo travniško parcelo, obdelano, 2000 m2, parcelna št. 778/1, Verd 214, telefon 746-716.
• • •
Absolvent fizike inštruiram matematiko in fiziko za vse stopnje. Tel.: 753-767 (Klemen)
• • •
Slovenska mlada družina išče eno- ali dvosobno stanovanje, na relaciji Vrhnika — Brezovica, telefon 061/51-168, od7.do 15. ure.
•   • •
Prodam rabljen nerjaveč (Furla-nov) štedilnik po ugodni ceni. Tel. 061/752-075.
•   • •
Prodam rabljen vodni hidrofor,
trifazni motor 4 W s 5-stopenjsko črpalko. (Rezcrvar 400 1) Tel. 061/752-075.
•   • •
Dva meseca stare ovčarje me-
šance oddamo. Tel. 755-373.
Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica
Že v rani mladosti se srečaš s »ČRNIM ORGLOM« na Vrhniki, Cankarjev trg 4, ki te potem spremlja do konca.
Bodoča mamica mora po paket za novorojenčka v trgovino »BARBY« v ČRNI OREL. Od dudike do vozička in raznoraznih igrač ti lahko mamica kupi v trgovini »BARBY« v ČRNEM ORLU.
Tako nebogljenega te starši že od rojstvu življenjsko in nezgodno zavarujejo v Zavarovalnici »ADRIATIC« v ČRNEM
ORLU.
Ravno tako pa pri ADRIATICU vplačajo tudi premijo za obvezno in kasko zavarovanje vašega avtomobila. Hišnega ljubljenčka, psička ali muco, zavarujejo za vsa zdravljenja pri veterinarju, proti požaru pa hišo ali stanovanje.
Očka te bo peljal v Frizerski salon »APOLON« na striženje. V ČRNEM ORLU bodo prijazne frizerke iz Salona APOLON polepšale tudi njega.
Med tem časom bosta tvoji mamica in sestrica lahko občudovali lepoto zlatega nakita, ki ga ponujajo v Zlatarni
»AURUM«.
Pri AURUMU ti bodo kupili tvojo prvo uro, ko pa boš odrastel, si boš tam izbral poročni prstan.
Mamica si bo kupila lahke, po zadnji modi izdelane čeveljčke. Čeveljčki so bili izdelani v Modnem čevljarstvu »DOMAZET«, ki tudi ima svoj lokal v Poslovnem centru ČRNI OREL. Pri DOMAZETU pa ponujajo tudi širok izbor v
njihovih delavnicah izdelanih nogavic.
Shodil si in že bi se rad peljal z rolerji. S starši boste obiskali Trgovino »GOL«, kjer se boste opremili z vsem potrebnim za šport in prosti čas. Očka si bo nabavil ribiško opremo, mamica gorsko kolo, s sestrico pa si bosta za zabavo izbrala
badminton. Pa še kaj se bo našlo!
Očka bo praznoval Abrahama, vi pa ga boste osrečili z odlično umetniško sliko, katero boste izbrali v Galeriji
»NAUPORTUS«.
Poleg nakupa umetnin pa se boste lahko v Galeriji »NAUPORTUS« dogovorili tudi za uokvirjanje slik in gobelinov.
1		;♦ ■ i .1	Is i	■	
«•» BOROVNICA			U.0VKA—		
		< t —j i	■		
	a				
i     . v- -f
—
t..
V poslovnem centru ČRNI OREL na Vrhniki, Cankarjev trg 4, vam ponujamo vse: od igrač do nakita, od obutve do športnih izdelkov, od frizerskih storitev do vseh vrst zavarovanja, po končanih opravkih pa lahko obiščete tudi galerijo.
OBIŠČITE POSLOVNI CENTER ČRNI OREL Z VESELJEM VAM BOMO POSTREGLI IN PRISLUHNILI VSEM VAŠIM ŽELJAM.
Priporočamo se: Trgovina »BARBY«, Zavarovalnica »ADRIATIC«, Zlatarstvo »AURUM«, Frizerski salon »APOLON«, Modno čevljarstvo «DOMAZET«, Športna trgovina »GOL« in
Galerija »NAUPORTUS«.
Modni salon Modatex Stara c. 8, Vrhnika
Tokrat vam iz naše kolekcije, ki jo v celoti izdelujemo sami, predstavljamo naslednje izdelke:
— zimski plašč 27.990,00
— zimska bunda z naravnim krznom 15.990,00
— kostimi (krilo izdelano po meri) 21.400,00
— kostimi — BUKLE (krilo po meri)        16.900,00
— bluze (pisane in bele s čipko)   4.690 — 6.900,00
— hlače 5.990,00
— krila 4.990,00
— pisane zimske jakne — umetno krzno 12.900,00
— telovniki 3.900,00
— jersey: špichoze, puliji, kompleti od 1.990,00 dalje
Poleg tega vam nudimo perilo LISCA, nogavice PREBOLD ter modne dodatke.
Delovni čas: pon. — pet. od 9. — 12. ure in 15.
sob. od 8. — 12. ure
VABLJENI!
19. ure
X
BIRO
X BIRO,  podjetje  za  promet z  nepremičninami, d.o.o., Ljubljana, Dalmatinova 2, tel.: 061/316-698,  tel.: 061/316-165, tel.: 061/132-62-77, tel.: 061/132-50-54, fax: 061/132-81-12
• V okolici Borovnice prodamo hišo z 200 m2 stanovanjske površine na parceli 800 mm2. Cena cca 180.000 DEM.
• V Zaklanem prodamo hišo v IV. gradbeni fazi s 190 m2 stanovanjske površine s kmetijskim zemljiščem 4.000 m2. Cena cca 90.000 DEM.
• V Polhovem gradcu prodamo starejšo adaptirano hišo s cca 150 m2 stanovanjske površine na 700 m2 parcele. Cena cca 135.000 DEM.
• V Dragomeru prodamo hišo v III. gradbeni fazi s 300 m2 stanovanjske površine na parceli 593 m2. Cena cca 180.000 DEM.
• V Zaplani prodamo vikend hišo v III. gradbeni fazi z 42 m2 površine na parceli 857 m2 (1 km od smučišča). Cena cca 60.000 DEM.
• V centru Logatca na Martin hribu prodamo hišo v III. gradbeni fazi s 300 m2 stan. površine na parceli 1000 m2. Cena cca 20.000 DEM.
• V Bevkah prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1715 m2. Cena cca 84.000 DEM.
• V Vnanjih Goricah prodamo zazidljivo parcelo velikosti 945 m2. Cena cca 49.000 DEM.
• V Bregu pri Borovnici prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1200 m2. Cena cca 55.000 DEM.
Vsak delavnik med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 13. uro.
— Ste utrujeni od nenehnega in enoličnega dela — bi radi izgubili odvečne kilograme — želite okrepiti svoje telo in s tem zavreti proces staranja — ne čakajte, da vas povozi čas.
Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici
Vam na več kot 400 m2 uporabnih površin nudi naslednje oblike rekreacije:
— fitness vadbo na napravah TEHNOGYM
— organizirano vadbo za vsa starostna obdobja
— aerobiko
— step aerobiko
— aikido (veščino goloroke samoobrambe za oba spola)
— protein. preparate in napitke
— obisk kiropraktika enkrat mesečno
Vse oblike vadbe potekajo pod strokovnim vodstvom. Informacije na tel. 061/653-188 od 16.30 — 22.30.
Katarina Bašič
61360 Vrhnika,
Sinja Gorica 109
Tel.: 061 /754-199, 753-509
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina
Vsako soboto igra živa glasba, rezervacije sprejemamo po telefonu 754-199.
Posebnost naše ponudbe: 20% popust za večje skupine in poroke.
Odprto imamo vsak dan od 10. do 23. ure, v sredo pa imamo zaprto.
HE
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210
• VSE za zimo vaših TOVORNIH in
osebnih vozil — tudi rezervni deli. • rekreacijska sobna kolesa iz Italije,
• še vedno 15% popusta za gorska kolesa ROG in na 6 obrokov brez obresti,
• TOVORNE PRIKOLICE na 6 obrokov
brez obresti
• za obrtnike poleg ročnega elektro orodja FEUSATI — STABILNA KROŽNA
ŽAGA F 270 že za 55.000 SIT
• STROJI za pranje motorjev z gretjem do
90 stopinj Celzija in 120 barov
REDNO ZAPOSLIMO osebo za opravljanje trgovsko-komer-clalnih opravil. Zaželena primerna izobrazba in izpit B kategorije.
TURIZEM IN RENT A CAR, d.o.o. Cankarjev trg 4, pri Črnem orlu Vrhnika, tel.: 755-375 fax: 755-380
Nudimo vam: — letalske vozovnice — smučanje doma in v tujini
— počitnice v toplicah, na morju
— posebne avtobusne prevoze
— prodajo dijaških in delavskih avtobusnih vozovnic
Delovni čas: ponedeljek — petek od 7. do 15. ure prva in zadnja sobota v mesecu 7. do 12. ure
trgovina Dojenček
Janezova vas,
<5&
tel. 756-001
Krimskega odreda 11, Verd VRHNIKA
Vam nudi:
— veliko izbiro otroških vozičkov
— avto sedeže, posteljice, stajce, hojce, nahrbtnike...
— kozmetiko
— konfekcijo od 0 — 3 let
— otroško hrano in sokove HIPP
Del. čas: 9. — 12. ure, 16. — 19. ure sobota 9. — 12. ure
Vljudno vabljeni!
Bour'que
SONČEK
VRHNIKA, Stara cesta 49 tel.: 061/755-749 LJUBLJANA, Stari trg 22
S SONČKOM TUDI V JESEN IN ZIMO
Kakovostna oblačila za vaše male in velike palčke lahko izberete v našem SONČKU.
ODPRTO IMAMO VSAK DAN
od 9. — 12. ure in od 16. — 19. ure sobota od 9. — 12. ure
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsakdan od 10. do 16. ure — ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO:
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2
— v novembru bo tečaj CPP 6. in 20. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pričetkom 15.11.1995 ob 17. uri
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— izposojamo literaturo
.....PONOVNO - NOVO - NA STARI CESTI - PONOVNO .
SEMENARNA
IDA PETROVČIČ, s.p.
STARA CESTA 4, 61360 VRHNIKA tel. 061 754 588
NA VRHNIKI — STARA CESTA 4 SMO ODPRLI NOVO TRGOVINO SONČNICA
(nekdanja Semenarna)
V novi semenarni in cvetličarni dobite: sadike enoletnic in trajnic, čebulice, zemljo, semena/ gnojila, hrano za male živali, sadno drevje,
cvetlične lonce in še kaj.....
Lahko boste naročili tudi semenski krompir in žita. Ob raznih praznikih pa vam bodo na voljo rezano cvetje in ikebane.
ODPRTO IMAMO: vsak dan od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure
Z VESELJEM VAS PONOVNO PRIČAKUJEMO!
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURŠIČ
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
— servisiranje in popravila VW in AUDI vozil
— vulkanizerska dela za vsa osebna vozila in dostavna vozila — kombi do 16"
— na zalogi avtoplašči: SAVA SEMPERIT in DUNLOP, MICHELIN
— možnost plačila na 2 čeka
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega moža, atija, sina in brata
Rajka Kržiča
iz Rakitne
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in kolektivu MKZ Rakitna za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče,ter vsestransko pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Petru Setini za lep obred, ge. Jožici Borštnik ter vsem pevcem, g. Jožetu Mikuže za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Rakitna, Preserje, Gornja in Dolnja Brezovica ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Darja, otroci Anže, Katja in Žiga, mama, ata, sestra Nevenka ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega ata
Milana
rp v • V
Tursica
iz Goričice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu LIKO Borovnica in sodelavcem FENOLIT Borovnica za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. Lojzetu Kočarju in g. Vinku Malovrhu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala GD Goričica — Prevalje, g. Tonetu Šuštaršiču za poslovilne besede ter drugim sosednjim GD društvom za lep sprevod in pevcem Zupan. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
Vsi njegovi
i.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice
Julij ane Knapič
iz Verda
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala velja doktorici Dunji Piršič-Koren, sosedi Štefki in gospodu dekanu Florjanu Božnarju.
V imenu sorodstva sin Janez
it"
ZAHVALA
Ob smrti brata
Andreja Kržiča
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Avtomontaže za denarno pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča brata in sestra
Bom-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 12
Pohištvo po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Izredna ponudba vzmetnic vseh dimenzij (ortopedska vzmetnica 190x90 samo 14.000 SIT)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljubljega in skrbnega moža, brata, strica in svaka
Ivana Petkovška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, prejšnjim in sedanjim sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala dr. Prebilovi, gospodu dekanu za lepo opravljen obred, ZSAM Vrhnika in gospodu Voljču za poslovilni govor, oktetu Raskovec in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala družini Otrin za pomoč ob težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Vida in ostali
		
		ZAHVALA
	L~ ■	Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
		Jožeta
		Debevca
	^■H f. MH	iz Notranjih Goric
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem ter dobrim sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi gospodu župniku, pevcem, pogrebcem, pogrebni službi PIETA ter vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.		
		Vsi njegovi
Brez ljubezni je praznina, brez sreče tišina, brez tebe, Marjanca, bolečina		
		V SPOMIN
		25. novembra bo minilo deset let, odkar smo ostali brez naše drage hčerke, mami, sestre in tete
		Marjance Vidmar
Vsem, ki se je še spominjate ali postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala.		
		Vsi njeni
Borovnica, 25. 11. 1995		
ZAHVALA
Ob.smrti moža in očeta
Antona Koširja
roj. 29. 4. 1936
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Žena Joža, hči Vesna in sin Borut z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
Franca Znidarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. rtvala osebju Doma upokojencev Vrhnika in zdravnici dr. Rozmane Drašlerjevi, kjer je preživel zadnjih nekaj mesecev. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Florjanu Božnarju za lepo opravljen pogrebni obred, Pieti za pripravo pogreba, pevcem za lepo petje, sorodnikom, kolektivu Slikoplesk —-Termoplast Ljubljana, IUV Vrhnika, Obrtni zbornici Vrhnika, prijateljem, znancem in sosedom. Posebna hvala vsem sosedom in prijateljem iz Goričan pri Medvodah.
Žalujoči: hčerki Karolina in Marta z družinama
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mamice, hčerke in sestre
Betke Mihevc
roj. Bizjak
iz Ohonice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in vsestransko pomoč. Zahvala g. župniku Šilarju in g. Turšiču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se prijateljicama Meti in Ani za nošenje žare in pomoč, pevcem za odpete pesmi, trobentaču, pogrebcem, pogrebnemu društvu PIETA ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
V globoki žalosti vsi njeni
Bolezen kruta v življenje tvoje je prišla, ti pobrala moč in te premagala. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, v srcih naših pa spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša ljuba mama
Nežka Ficko
roj. Ogrin
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev na Vrhniki za vso skrb in nego, ki sojo posvetili naši mami. Hvala pogrebni službi PIETA in g. dekanu za poslovilne besede. Iskrena hvala za izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Žalujoči: hčerka Vlasta in sin Bojan z družino
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in atija
Marjana Merlaka
iz Plešivice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano prelepo cvetje. Zahvaljujemo se gospodu Rozmanu za lep govor in gospodu župniku Janezu Hamu za opravljen pogrebni obred. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Radi in njegov sin Branko z družino
Najhitrejši Vrhničan Marjan Mesec
Zadnjo soboto v septembru jc bila kolesarska dirka »VZPON NA ULOVKO« za pokal Kobija Trampuža, kije nesrečno preminil na kolesarski dirki za državno prvenstvo v Beogradu leta 19X4. Še ne dvajsetletni Robi je bil eden najbolj perspektivnih takratnih kolesarjev v Sloveniji, je točno 30. septembra vozil svoj zadnjukilometer za državno prvenstvo ter v nesrečnih okoliščinah tragično izgubil svoje mlado življenje.
V spomin na mladega kolesarja Robija Trampuža pa Športna zveza Vrhnika, predvsem pa vrhniški kolesarski zanesenjaki prirejajo kolesarsko dirko, katera je bila vedno udeležena z vsemi znanimi slovenskimi kolesarji. Tako je bila letos že 11. mc-morialna dirka in to drugi vzpon na Ulovko. Prejšnje dirke pa so bile organizirane po ulicah Vrhnike.
Dirke seje udeležilo okoli 130 ko-lesrajcv iz vseh znanih kolesarskih klubov v Sloveniji. Vzpon pa je potekal od križišča Podčelo na Ulovko v
dolžini 5,4 km. Organizator dirke Športna zveza Vrhnika in Športno društvo POVŽ iz Stare Vrhnike so imeli srečo tudi z vremenom, tako da so dirko izpeljali res brezhibno. Tudi ekipa merilcev TIMING — VRHNIKA se je izkazala, saj so bili rezultati znani in razglašeni takoj po dirki. Vsi prvi trije iz vsake kategorije so prejeli medalje in praktične nagrade, katere sta podeljevala oče Robija Tra"mpuža in predsednik Športne zveze Vrhnika, Igor Novljan. Rezultati po kategorijah so bili naslednji:
Mlajši mladinci (32)
1. Darko Mrvar (Rog-Ljubljana) 14.52,90
2. Uroš Plankar (Krka N. mesto) 15.04,79
3. Matija Kotnik (Astra Lj.) 15.18,08
Starejši mladinci (12)
1, Martin Dcrganc (Krka N. mesto) 14.34,70
Oče Kobija Trampuža je najhitrejšemu »Staro« Vrhničanu Marjanu Mesecu podelil posebno nagrado.
Nagradna križanka Boter
Junija je pizzerija Boter praznovala 5. letnico delovanja na Vrhniki. Njen lastnik Franc Pišek se je kar hitro vključil v družabno življenje na Vrhniki, tako da kot sponzor sodeluje pri številnih kultu-rno-športno-zabavnih priredit-
vah. Prijazen kolektiv vam postreže z več vrstami pizz, pečeno svinjsko kračo, kaneloni, laza-njami, več vrstami špagetov in seveda z različnimi morskimi dobrotami. Posebno vabljivi pa sta zurzuela de mariskos in družinska pizza.
Državni prvak v mešanju coeta-ilov Aleš Ogrin pa vam naredi več vrst mešanih pijač. Na nedavnem srečanju barmanov v Kanadi je spet predstavil nov coctail ZLA-
2. Sandi Mrvar (Rog Lj.) 14.37,20
3. Beno Korenjak (Sava Kranj) 14.38,69
Amaterji (3)
1. Martin Košir (Celje) 14.38,80
2. Leon Bergant (Rog Lj.) 14.46,16
3. Janko Paskvale (Rog Lj.) 15.55,52
Rekreativci A do 35 let (45)
1. Aleš Hren (Poljane) 15.35,81
2. Matej Grmek (Vipava) 15.37,17
3. Marjan Zupančič (Brezje) 15.38,00
9. Matjaž Bajec (Borovnica) 16.25,30
10. Marjan Mesec (ŠD POVŽ) 16.34,22
20. Andrej Krvina (ŠD POVŽ) 17.24,77
24. Robert Kogovšek (Vrhnika) 18.07,60
27. Boris Kogovšek (Vrhnika) 18.45,80
37. Boštjan Balantič (Vrhnika) 24.32,63
39. Scbastjan    Petrič (Vrhnika)
25.28,66
Rekreativci B nad 35 let (36)
1. Darko Baje (Ljubljana) 16.09,93
2. Ljubo Car (Lenart) 16.15,30
3. Silvo Zaje (Dob) 16.24,30
17. Stane Kogovšek (Motor OIL) 20.29,93
18. Branko Leskovec (Vrhnika) 20.42,12
21. Andrej Grom (ŠD POVŽ) 22.15,26
22. Marjan Cafuta (Vrhnika) 22.57,11
25. Martin Gutnik (Sinja Gorica) 23.28,35
26. Janez Grom (ŠD POVŽ) 23.30,30 28. Dare Caserman (ŠD POVŽ) 23.54,64
35. Dario Torčič (Sinja Gorica) 34.25,09
Poseben pokal je prejel tudi najhitrejši med vsemi kolesarji na Ulovko, to je bil Martin Derganc (KK Krka Novo mesto) že državni reprezentant pri starejših mladincih. Oče Robija Trampuža pa je posebno nagrado podelil tudi najhitrejšemu Vrhničanu na Ulovko Marjanu Mesecu (ŠD POVŽ Stara Vrhnika). Praktične nagrade so prispevali: COMING — Vrhnika, Blago Mix — Drenov Grič, Pizzerja Boter in Cveticama Jana — Vrhnika.
Izžrebali tri nagrade nagradne križanke Armič, d.o.o.
V uredništvo smo prejeli več kot 250 rešenih nagradnih križank iz 215. številke Našega časopisa, katere sponzorje bilo podjetje ARMIČ, d.o.o., iz Loga pri Brezovici. Prve tri pravilno rešene križanke je izžrebal lastnik podjetja AR-
MIČ, d.o.o., in njegova srečna roka je podelila naslednjim trem nagrade:
1. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 8.000,00 SIT, prejme Antonija Filipič, Vrhnika, Kotnikova 28
2. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 5.000,00 SIT, prejme Izidor Filipič, Borovnica, Dol 68
3. nagrada: blago ali storitve v vrednosti 3.000,00 SIT, prejme Helena Rus, Vrhnika, Drenov Grič 18.
Nagrajenci prejmejo nagrade na sedežu podjetja Armič, d.o.o., Cesta 8. maja 2, Log pri Brezovici (Jernejev kot).
TO RUNO, katerega sestavine vam predstavljamo:
3 el Canadian Club Whisky 1,5 el Charleston Follies Liquer 1,5 cl Marakuja sirup 1 cl Lina juice
dolijemo Orange juice Fructal ter okrasimo z rezinama karambole, coctail češnjo in spiralo line.
Prizzerija Boter je pripravila naslednje tri nagrade za pravilno rešene križanke:
1. nagrada: družinska pizza + coctail ZLATO RUNO + majica Boter (vse za 4 osebe)
2. nagrada: ribja plošča (za 2 osebi)
3. nagrada: morska plošča (za dve osebi)
Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo »NAS ČASOPIS«, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika, z obveznim pripisom »KRIŽANKA«, in sicer do 15. decembra 1995.
Vrhniški tekmovalci Tekaškega kluba Corning z medaljami osvojenimi na 10. odpf tem prvenstvu Vrhnike v teku z rolkami: od leve proti desni: Berginc, Zalar, Kupnih Mole in Zrnec.
10. ODPRTO PRVENSTVO VRHNIKE V TEKU Z ROLKAMI
Vrhniška dvojna zmaga Berginca in Zrneca
Za smučarje tekače se praktično prejšnja sezona šc niti zaključila ni, ko so že pričeli priprave za novo sezono. Tekaške smuči so zamenjali z rolkami ter tako nadaljevali s poletnimi in jesenskimi treningi in tekmovanji. Eno izmed tekmovanj v teku z rolkami je bilo tudi na Vrhniki, in sicer vzpon na Ulovko. V nedeljo, 8. oktobra seje ob res idealnem lepem vremenu zbralo okoli 150 rolkarjev iz vseh znanih slovenskih klubov ter stari znanci iz reškega tekaškega kluba. Tekmovali so v enajstih starostnih kategorijah, najstarejši na 5,4 km dolgem vzponu na Ulovko in to od Podčela na vrh, mlajše kategorije na 3,3 km dolgem vzponu izpod Kurena na vrh ter najmlajši na 500 m dolgem vzponu pod samim vrhom Ulovke. V kategoriji starejši mladinci sta tekača vrhniškega kluba TSK Corning premočno osvojila prvo in drugo mesto. Gorazd Berginc je za sedem sekund premagal večnega konkurenta in prijatelja Miha Zrneca. Vrhničani so osvojili še eno prvo mesto. Pri mlajših deklicah je zmagala Mateja Mole, članica TSK Corning in dokazala vso svojo nadarjenost za tekaški šport. Največ zmag pa so osvojili rolkarji — tekači iz Logatca, kjer raste nov smučarski-tekaški center z nekaterimi dobrimi mladimi tekmovalci.
Rezultati po kategorijah so bili naslednji:
ženske (5,4 km)
1. Andreja Mali (JUB Dol)
2. Tadeja Brankovič (TSK Merkur)
3. Petra Majdič (JUB Dol)
7. Katja Žibert (TSK Corning)
Mlajše mladinke (3,3 km)
1. Špela Štraser (JUB Dol)
2. Maruša Brenčič (TSIK Valkarton)
3. Teja Gregorin (TSK UNIOR)
Starejši mladinci (5,4 km)
1. Gorazd Berginc (TSK Corning)
2. Miha Zrnec (TSK Corning)
3. Lucijan Nagode (TTSK Valkarton)
5. Matjaž Batič (TSK Corning)
Juniorji, člani (5,4 km)
1. Jožko Petkovšek (TSK Valkarton)
2. Vasja Rupnik (TSK Valkarton)
3. Rok Ingolič (SK Brdo)
6. Miha Grom (TSK Corning)
Veterani A (1956 letnik in mlajši — 5,4 km)
1. Branko Orešek (TK Kobarid)
2. Roman Rupnik (TSK Corning)
Veterani B (1955 letnik in starejši — 5,4 km)
1. Frenk Kavka (Induplati)
2. Milan Sedušak (Kamnik)
3. Niko Svolšak (Škofja Loka) 8. Bogdan Grom (ŠD Povž)
Mlaji mladinci (5,4 km)
1. Matej Jakša (TSK Valkarton)
2. Dejan Gričar (TSK Union)
3. Martin Ponikvar (TSK Union)
Starejši dečki (3,3 km)
1. Gašper Artičevič (TSK Valkarton)
2. Žiga Golja (SK Brdo)
3. Jure Okršlar (TSK Union)
15. Klemen Grom (TSK Corning)
Starejše deklice (3,3 km)
1. Renata Podviz (TSK Union)
2. Urša Prinčič (TSK Union)
3. Jana Turk (TSK Valkarton) 6. Tina Jurjevčič (TSK Corning)
Mlajši dečki (8500 m)
1. Miha Preveč (TSK Valkarton)
2. Domen Zalar (TSK Corning)
3. Nejc Premrov (TSK Valkarton) 8. Grega Kogovšek (TSK Corning)
k z; b
Ü b
d li
Vi Si
le B iz
g; P
b, z; je
Mlajše deklice (500 m)
1. Mateja Mole (TSK Corning)
2. Katja Mravlje (TSK Merkur)
3. Vesna Fabjan (SK Merkur) 9. Anja Mikulan (TSK Corning)
10. odprto prvenstvo Vrhnike v teku z rolkami jc res uspelo. Zasluga gre predvsem članom TSK Corning Vrhnika in ŠD Povž Stara Vrhnika, kateri so brezhibno izpeljali tekmo rolkarjev.
Soorganizator je bila tudi Športna zveza Vrhnika, kije vsem prvim trem podelila medalje. Vsi tekmovalci, ki so ostali do konca razglasitve, pa so dobili še praktične nagrade, katere so si sami izžrebali. Te nagrade so prispevali in obenem so bili sponzorji: Corning Vrhnika, Orel, d.o.o., Vrhnika, Pekarna Vrhnika, Rejc, d.o.o.. Skriti kot, Simon, Elektronik Vrhnika, Vrh-plast Vrhnika, Iskra Antene Vrhnika, Tončka — Anže Stržinar Vrhnika, Štirn — gradbeni material Vrhnika, M — Trgoavto Vrhnika, Activia, d.o.o., Ljubljana, Top stil Ljubljana in Ljubljanska banka. Vsem sponzorjem se vsi organizatorji tekme z rolkami zahvaljujejo.
S. S.
Kulturno-prireditvenl center In okrepčevalnica
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224ali h.c. 755 121, int. 222. Telefax: (061)755 158. Urednik jc dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061)631 567.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tiks: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.