Štav. II (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta) V Trstu, petek 12. marca 1926. t*haj* ruk palak opoidn«. Naslov l Trst-Triosto Casalla Contro 37 ali pa : via lmbriani 9/iII, Izdaja: konzorcij Malega /ista TEDNIK ZA NOVICE IN POUjk. Mali koledar. Petek, 12. marca : Gregorij Veliki. — Sobota, 13.: Rozina. — Nedelja, 14.: sred-Postna, Matilda. — Ponedeljek, 15.: Klemen, Mar. Dvorak. — Torek, IG.: Ililarij in Taci jan. — Sreda, 17.: Edvard, Sal-vator. — Četrtek, 18.: Patrik, Jedert. — Petek, 19.: Jožef. MALE NOVICE Paragraf. V Lukki je bil obsojen zidar Gaston Benedetti na tri mesece zapora in 250 lio preteku enega leta, bila pripravljena z njim stopiti v zakon j lri s® res ž njim poročila. Drugo noč po j Poroki žena ni mogla spati ter bdeča l°žala na postelji. Naenkrat pa speči zakriči, pade s postelje ter glasno Kako je zb Kdor gre po Trstu, vidi povsod razkopane ceste. Na raznih krajih polagajo tračnice za električno cestno železnico. Znano je namreč, da Tržačani hitro hodijo in so zato postali nervozni. Da se priuče potrpežljivosti in počasnosti, zato bodo morali vsi uporabljati cestno polžnico. NOVI iVOZOVI. Čim več je tračnic, tem več mora biti vozov. Zato jih je uprava cestne železnice naročila par tucatov novih iz Milana. So kaj lepi in snažni in imajo to dobro lastnost, da radi bezljajo. Da ne bi preveč bezljali, imajo trojno zavoro, na e lektriko, na stisnjeni zrak in takozvano volantino. Človek bi mislil, da pri tolikih zavorah noben voz ne ubeži proti volji voznika. Pa bi se motil. POSKUSNA VOŽNJA. V torek 9. marca popoldne so takle nov voz hoteli preskusiti, če teče. Preskušnjo je prestal sijajno. Tekel je še preveč. A zavore, te pa niso prestale strogega izpita. Dobile so črno petico. Iz ulice Brolelto je peljal voz skozi predor pod šentviškim vrhom. Ko se je cesta jela nagibati navzdol proti mestu, opazil je voznik Fran Ronga, da voz preveč hiti, Začel je zavirati z «volantino», pa je le vedno huje teklo. Nato je hotel uporabiti zračno zavoro (znano je, da tiste vrste voz na postajališčih piha, ko ga odvirajo). Tudi zračna zavora ni delova- Stanai ana številk« 25 ttotink E bo Uto 10 Ur Pol 1* t« 5 hr Čet« 3 lir« Izven ltali- .o 20 lir ivaa Prešel la. V sredi drugega predora pod je voz tekel kot brzovlak. Od dela skočil dol, kdor je mogel. Ostala sta na vozu le Fran Ronga in njegov sin, ki ga je spremljal kot mehanik. Prvi si je prizadeval, kako bi ustavil, drugi pa je mahal s čepico iz voza ven in kričal na ljudi naj beže. Tudi električna zavora ni delovala. NA LESNEM TRGU. S strašnim šumom je pribobnel zdivjani tramvaj iz predora na lesni trg (piaz-za Goldoni). Sreča božja, da isti trenutek ni bilo na trgu drugih tramvajev, ker je tam glavno križišče vseh smeri. Ljudi je seveda na trgn vedno vse živo. Videč zdivjani tramvajski voz, razbežali so se kakor piščeta pred kraguljem. Voz je na križišču skočil s tira in drvel kar po trgu naprej do Segulinove urarske delavnice. Tam se je s truščem zaletel v zid, razbil vsa okna in vrata in zaprl vhod v trgovino. Tako je bilo poskusne vožnje konec. Škode je baje okoli 150.000. Oba delavca ranjena. Spravili so ju v bolnišnico. Razume se, da so trume radovednežev J gledale razbiti voz in razbito trgovino. ■ Posebno debelo pa bo gledala tramvajska uprava in pa milanska tovarna vozov. j Eno je pa gotovo : še nikoli ni v Trstu tramvaj tako hitro vozil. MIHEC: Kdor govoriti kaj ne ve, JAKEC in razločno pove, da je on umoril pogrešanega moža in trupla pokapal v bližnjem gozdu. To je večkrat ponovil Jer natančno označil mesto, kjer ga je zagrebel. Žena je strahu skoro znorela, toda molčala. Drugo jutro pa je vse to javila policiji. Kopali so na mestu, ka-(tero jim je žena povedala in res so našli ostanke njenega izginulega moža. Morilec je bil seveda takoj aretiran, spoznan krivim ter obsojen na smrt. Prebrisan pes. V vasi Firle blizu Lewesa na Angleškem ima neki mesar psa, z imenom «Pat», ki ga prištevajo med najrazum-nejše na svetu. Mesar pravi, da ga ne bi prodaj za nobeno ceno. Gospodarja spremlja na 5 milj oddaljeno klavnico, tam skoči z voza, poišče ključ od vrat ter ga izroči gospodarju. Nato prime z zobmi za vajeti ter pelje konja v hlev. Doma koristi toliko kot kak izurjen služabnik. Dam prične pri njem s tem, da leta od ene spalnice do druge ter laja, dokler uslužbenci ne vstanejo. Ko je mesnica odprta, čaka pripravljen za razna pota. Ob sobotah n. pr. raznaša račune enega za drugim po raznih hišah. Tudi denar prinese skupaj. Pri neki talji priliki ga je napadel drug pes in ga' pozval na boj; ta pa je hiltro nesel mošnjiček z denarjem za vrata v veži najbližje hiše, se spustil v boj, premagal nasprotnika, skočil v vežo po mošnjiček in mimo nadaljeval pot proti domu. Ko je bil šest mesecev star, je sam šel ma občino po znamko. Iz trgovine prinese vse, samo popra se ne dotakne. Zavoje z mesom raznaša strankam, a še nikoli ga ni skušnjava premagala, da bi bil pokusil, kar je nosil. Patov gospodar trdi, da mu naredi potov za dva človeka. Dela ni. Na Nemškem traja že dolgo časa-pomanjkanje idlela. V samem Berlinu je 243 tisoč ljudi brez dela. Taki so sadovi liberalnega gospodarskega reda. Zbližanje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Pomirjanje Balkana je zadnji čas stopilo korak naprej. Grški diktator je iz-pregovoril v tem smislu in vedno pogosteje se čujejo glasovi o zhližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Kosta) Todorov, bivši bolgarski poslanik, sedaj emigrant, je v zagrebških «Novostih» objavil svoje misli o tem vprašanju. O medsebojnih odnošajih Bolgarije in Jugoslavije je izpregovoril tudi bolgarski poslanik v Pragi prof. Mihalčev : «Balgarija se stalno trudi, da izboljša svoje odnošaje napram vsem sosedom, zlasti pa z Jugoslavijo. Daši je med Jugoslavijo in Bolgarijo- še veliko nerešenih problemov, ki dele obe državi, vendar so zemljepisno-politični temelji, ki združujejo ti dve zemlji ,in so garancija za dober napredek balkanskih Slovanov«. O združitvi obeh držav v eno je poslanik dejal : "Gotovo je le to, da sta se oba naroda v dolgotrajnih borbah naučila spoštovati drug drugega. "Velika Jugoslavija«, ki jo rad omenja g. Radič, bi bila velik dogodek največjega mednarodnega pomena«. BELEŽKE. Hinavščina. Ljubljanski "Slovenec« je z ozirom na lazmere v Jugoslaviji poudaril potrebo, da se vsi Slovenci združijo v "edinstveno fronto« za obrambo slovenskih koristi. Tržaška "Edinost« je pograbila njegove besede : Glejte nas e-dinjoše, tudi mi smo za "edinstveno fronto« vseh Slovencev v Julijski Krajini, strujarji pa jo razbijajo. — "Edinost« hinavsko zavija. Prvič se stranka edi-njašev ne more primerjati Slovenski ljudski stranki- Drugič pa Slovenska ljudska stranka ni zahtevala, da se ji druge stranke p ondi v rž e‘j o, ampak le to, da se z njo dogovore za skupne nastope. V Trstu je pa narobe: edinjaši on vreme hva’i aP toži. ■ Kdor članka spisati ne ve, • o srednjem veku kroži. hočejo, da se vse druge stranke razpuste, daj prenehajo, in da ostane samo stara godlja brez načrta, brez volje, brez dela. To bi ne bila "edinstvena fronta«, ampak "edinstvena godlja«. Zakaj pa edinjaši nočejo "Narodnega sveta ?» To naj povedo ! tukaj skoči, če res tako dobro skačeš (po latinsko : hic Rhodus, hic salta) ! Tancaj, Marko! "Edinost« je pohvalila tržaškega g. škofa, ker je ostro nastopil proti plesom. Samo v diveh mesecih je pa "Edinost« prinesla nad 20 priporočil za plese. Par dni za pastirskim pismom je "Edinost« zopet priporočila večer plesnega društva "Balkana« in društva «Zore» v Opatiji Seveda, zdaj smo v postu, zato tancaj, edinjaški' Marko ! V "Novicah« straši. Pohvalile so naš članek "Magn.atstvo in narodnost«. Pa brale niso celega, ali pa so zraven dremale. Ker novičar vsako svojo učenost začenja z "grofi, graščaki in samostani«, se mu je tudi v naš članek vsanjalo nekaj o teh strašilih. Mi smo pa v tistem članku govorili o liberalizmu im oderuhih in magnatih. Kaj imajo pri tem o. praviti srednjeveške reči ? Ali so mar stari grofi gnaili kmečka) posestva na kanit? Ali so patri kapucini oštarije odpirali po Krasu ? Žarki X, s katerimi "Novice« svetijo, so res čudno «križ kraž«. Kako so pisali o Mahniču. Leta 1890. je tržaška "Edinost« o slavnem kraškem rojaku dr.ju Antonu Mahniču pisala na takle način : "Veseli nas, da imamo v Gorici slovenskega papeža ... Strastne razprave, pretirano sklepanje, razimotri-vanje, tesnosrčnost, dlakocepljenje, sumničenje, slabomišljenje, obrekovanje dr.ja Mahniča Naš rojak dr. Mahnič kreno-1 je Lutrovim potom... Dr. Mahnič, čigar obzorje ne sega skozi njegovo celico, temveč se giblje med štirimi tesnimi zidovi ... čigar očito črnogledije in duho-morna kritika hoče vso pokončati...» — Tako jo "Edinost« smešila Mahniča 1. 1890., letos pa 1. 1926 .se na njegove besede sklicuje in se skriva za njegov hrbet. "Edinost« je pač vsega zmožna. Počasi, brale. O tržaškem političnem društvu so zapisale "Novice«: «V svobodni organizaciji političnega dr. "Edinost« je prosto vsakemu, da se uveljavlja. NI Itn magnatstva, ampak demokratičnost«. — Beži, beži, saj sam ne verjameš ! Vrla čitalnica. Ko je tržaška teta slavila petdesetletnico, dobila jo čestitko tudi od kanalske čitalnice. Predsednik te čitalnice, Carlatti, je član tudi kanalskega snopa. Nedavno je bilo tudi več sno-parjev sprejetih v čitalnico. Ko bo imela teta v Trstu šestdesetletnico, ji bo kanalska čitalnica zopet čestitala. Stara ljubezen ne zarjavi. General in framason v politiki Francozi imajo zdaj na dveh krajih vojsko : v Maroku in v Siriji. Na obeh bojiš&ih imajo težko stanje in velike izgube. Zanimivo je brati, kako je prišlo •do upora v Siriji. Kakšna dežela je Sirija. Sirija mejii na Palestino ali Sv. deželo in je približno tako velika, kakor Češkoslovaška, in malo manjša od Jugoslavije. Ima pa samo 3 milijone prebivalcev. Večja mesta so : Bejrut, Alepo in Damask. Prebivalci so po veliki večini mohamedanske vere, po krvi pa največ Arabci. Druži, ki so ise v prvi vrsti dvignili zoper Francoze, so mohamedanska veraka ločinka im zelo fanatični. Po krvi so pristni Arabci. 'Cela Sirija je po pogodbi v San Remu leta 1920. prišla podi francosko oblast, ker je Francija že pred svetovno vojsko imela v Siriji velik vpliv. Francozi so bili pred sedanjo vstajo v teh krajih zelo priljubljeni. Vse šole in vsa trgovina je bila ttod v francoskih rokah iia sicer pri kristjanih in pri rno-homedaruih. V Bejrutu, kii je primorsko mesto, je sedež francoskega višjega poveljnika za celo Sirijo ter sedež katoliškega škofa, ki je tudi apostolski delegat, t. j. papežev 'zastopnik pri francoski vladi za Sirijo. Bejrut ima 80.000 prebivalcev. Framasonska zabitost. Kaj je torej vzrok sedanje vstaje, ki divja že celo leto in prav nič ne pojema? Kratko rečeno : Nezaslišana neprevidnost francoskega višjega komandanta generala S era i la. Francoski brezverski listtdi so se vedno pritoževali nad domačo francosko vlado, da podpira v Siriji katoJičanstvo. Ko so prišli pa vojski na krmilo protiverski radikalci, so takoj poslali v Sirijo kot vrhovnega komandanta zagrizenega fra-masona generala Seraila, češ, ta pač ne bo podpiral katoličanstva. Serail je prav v kratkem času pokazal svojo barvo. Razdražil je zoper1 Francoze vse stranke v Siriji : mohamedane, jude in kristjane ter povzročil sedanjo vojsko, ki požira kot divja zver iljudi in denar, pa še ni videti nobenega konca. Mož je začel takoj ostro nastopati zoper katoliško Cerkev. Ko je prišel v Bejrut, katoliškega škofa še obiskal ni. In ko mu je ta zaradi ljubega miru napravil obisk, .mu Serail obiska ni hotel vrniti, 01) vseh večjih slavnostih pride francoski višji komandanti v stolno cerkev, kjer mu med sv. mašo slovesno izkažejo predpisane časti kot zastopniku Francije, ki je pokroviteljica katoličanstva na Vzhodu že nad sto let. General Serail ni hotel ital v cerkev ter je očitno pokazal, da prezira katoličanovo, ge . več ! Ko je potreboval vojakov, je poklical pod orožje najprej francoske misijonarje, predvsem šolske brate, tako da so morali kar čez noč zapreti več francoskih šol, ker so morali učitelji iti nemudoma pod orožje, dočiim jih v poprejšnjih časih nikdar niso pozivali, ker so kot učitelji neprenehoma delali za francosko državo. Ko je iprišlo do prvih bojev z Druži in so ti Francoze oblegali v mali trdnjavici Sueida, je Serail poslal mali oddelek vojakov, da bi osvobodili trdnjavo. Postavil pa je prav v prve vršite same misijonarje, in sicer 68 po številu, če tudi so bili, večinoma še le 12 dni prvi vojakih in poprej v življenju niso nikoli nosili orožja. Tako je framasonski general nad ra žil proti sebi kristjane. Druži ga uče dostojnosti. Še večje neumnosti si je Serail dovolil proti mohamedanskim D ruzom. Povsem svetu je znano, kako skrbno’ prave in pristne mohamedanske žene zagrinjajo svoje obraze in kalko zelo se spodtikujo-jo nad evropskim ženstvom, ki liodi ne-zagrnjeno, Posebno strogi so v lem Druži. V prej omenjenem mestecu Sueida je general Serail priredil veliko plesno zabavo. Francoske gospe in gospodične, posebno še žene francoskih častnikov, so prišle na ples oblečene po najnovejši modi, to je oblečene samo za silo. Na to veselico pa je general Serail povabil tudi vse imenitnejše Druze, posebno še njih višjo duhovščino in predvsem predstojnika vse duhovščine, ki ga Druži časte kot živega svetnika, ker je neznansko strog in pobožen. Ko se je ta višja duhovščina in njih poglavar odzval povabilu Ker opazil te na pol nage francoske ženske, so vsi smatrali, da se general norčuje iz njih in da je dal te ženske zato tako obleci, da bi Druze dražil, ker se njih žene tako skrbno zagrinjajo. «Pri mas pošteni ljudje ženske zagrinjajo«, je šejk Druzov naravnost izjavil, «ti pa si te ženske samo toliko oblekel, da so še bolj nespodobne. Bolj čedne bi bile, če bi še teh srajc ne imele, ki so na vseh koncih in krajih preozke in prekratke«. Po ti kraltki iz-jevi je šejk s svojjmi zapustil francosko veselico im Druži so začeli pripravljati upor. Višek evropejskega barabstva. Puške pa so počile, ko je general Serail v Damasku odlprl javne hiše za svoje vojake. General je bil zaukazal, da morajo domačini dati gotovo število žensk za te lokale. Naj hujše ponižanje in razžaljenje za mohamedanske Si-rijane pa je bila pri tem ta okoliščina, da so bili francoski vojaki iz afrikan-skih kolonij, t. j. da so bili črnci. In za te črne, zaničevane zamorce, ki jih j imajo mohamedani za sužnje, so morali! dalli meščani svoje bele žene in svoje j hčere, ki jih tako skrbno zakrivajo, da ; bi jih drugi ne videli ! To je bilo zanje j preveč. Nastal je ponoči v Damasku upor in sicer tako hitro in nenadoma, da je bilo veliko francoskih vojakov poklanih tako rekoč v spanju ali pa v javnih hišaih* in da je sam general Serail prav komaj živ ušel. Bedasto maščevanje. Drugi dan je dal razkačeni Serail brez usmiljenja bombardiram mesto Damask, ne da bi bil o tem poprej obvestil kristjane, ali vsaj Evropejce. Še Angleži v mestu niso vedeli v prvem trenutku za vzrok nenadnega napada. Damask ima 170.000 prebivalcev in je za mohamedane sveto mesto, tako kakor Jeruzalem. Vsi brez razločka, mohamedani, judje in krisltjani so bili razkačeni nad generalom Serailom in vojska se je širila kakor ogenj po vsi deželi. Od tega časa teče kri v Siriji in vojska se vedlno dalje širi.. Sirijane podpirajo Arabci od vseh strani; podpirajo jih Turki, ki so v bližini, in domači listi so prinesli poročila, da so med Druži, ki so najhujši puntarji, videli celo Angleže, kar pa najbrž ne bo res. Resnica pa je, da imajo Si.rijani izvrstno orožje, najboljše puške in topove. Videti je bilo celo sirske aeroplane, ki so prišli prav gotovo iz Evrope. General Serail je že davno odstavljen, vojska pa še vedno divja. Francozi o vojski le malo poročajo, drugi pa tudi ne morejo, ker je francoska vojaška cenzura zelo stroga. Arabski listi pišejo, da imajo Francozi v Siriji vsega skupaj 100.000 vojakov in vendar ljudstva ne morejo ukrotiti, ker je tako raztreseno po veliki deželi, ki je na pol puščava. Kjerkoli pa se loči kak manjši francoski oddelek od glavnih čet, je gotova stvar, da ga domačini pokončajo do zadnjega moža. Toliko gorja povzroči en sam domišljav tepec. Osramočeni obrekovalci Pravda se je vršila v Zagrebu. Liberalci so vse poskusili, da bi se rešili, pa se jim ni posrečilo. G. Milanovič je zahteval zadoščenje in ga je dobil. «Obzor» je izgubil. Ustna razprava je bila v Zagrebu dne 23. februarja letos. Udeležilo se je razprave več odličnih prič z obeh strani. Stari narodni boritelj dr. Laginja je P0-slal daljše pismeno poročilo, v katerem je dokazal, kako so edinjaški očitki proti Milanoviču neresnični in hudobni. Predsednik razprave je bil gosp. Nežic, nekoč sodnik v istrskem Moitovunu. On je predlagal, naj se stvar poravna brez uradne razsodbe. Milanovičev odvetnik je pristal na, to s pogojem, da «Obzor» prekliče vse obrekovanje in plača vse stroške ter globo v narodne namene. Zastopniki «Obzora» so sc udali videč, da je njihova stvar izgubljena. Če bi prišlo do sodbe, moral bi odgovorni urednik «0to* zora» v ječo. «Obzor» je torej plačal Mo-lanoviču za stroške (polt v Zagreb) 2000 dinarjev, njegovemu odvetniku 500 dinarjev in vrh tega še 2000 dinarjev liste narodne namene, katere jo določil g. Milanovič. Preklic. «Obzor» je moral tudi javno v .listu preklicati vse obrekovanje in obžalovati, da je na podlagi krivih informacij škodoval časti in ugledu g. Milanoviča. Ta preklic je «Obzor» naltisnil še tisti dan- Sram pa naj bo tistih, ki so od tukaj tjagor lagali. Sicer pa si jih bodo tudi onstran meje zanaprej bolj natančno o-gledali. Mi jih pa že poznamo brez tega- im Sli O priliki smo že pisali, kako naši primorski ediinjaši izgubljajo tla in zaupa-! nje med primorskim ljudstvom, pa se za- \ to solznih oči zatekajo h kapitalističnim! listom v Jugoslaviji, da v njih črnijo svoje nasprotnike. Ondotni listi so več-kralt prinesli napade proti raznim odličnim osebam, kateri ne vlačijo jarma z edinjaši. Razume sc, da poročila dobe listi iz teh krajev, zato pa bi bilo tem bolj pričakovati, dia bodo poročila točna in resnična; pa ndiso. Zakaj ne? Zato, ker edinjaški poročevalci namenoma d odevajo laž. Laž ima kratke noge. Prišla je do Zagreba in se vsedla v ondotni dnevnik «Obzor». Ta je dne 13. novembra 1925. napadel g. Božo Milanoviča, češ da hoče «razbiti enotno fronto« s pomočjo Malega lista, da je denunci-jant itd. Ker ta očitanja niso bila resnična, je g. Milanovič vložil Itiskovno tožbo proti odgovornemu uredtmiku «Obzora». Te dni je obiskal Gorico odličen voditelj koroških Slovencev. Naš urednik )e imel priliko, pogovarjati se z gospodom* ki mu je za «Mali list« podal sledeče poročilo : «Plehiscit je koroške Slovence zelo potrl. Najzavednejši možje so morali bežati-Spominjam le na (pisatelja Ksaverja Meška, na prošta Einspielerja, na poslanca Grafenauerja. Posebno Grafenauerja P°' grešamo. To je bil mož priljubljen, kmielt in organist, izvrsten govornik, bistra glava pa pošteno srce ! Ves Celovec ga j<’ poznal, ko je hodil po njem z velikim kmečkim klobukom. Grafenauer jo bil strah nemškutarjev. Šel je v Jugostlavijo. za njim še drugi. Inteligence imamo premalo, to nas tlači. Toda preplašenost ponehava, slovensko ljudstvo se drami in dviiga glavo. Ljudstvo je narodno bolj zavedno kolti pred vojno. —■Kako pa, je s šolami? - -smoprašaili — Slovenske šo.le nimamo niti ene. Na vsem Koroškem je en sam slovenski učitelj, pa so ga v nemško protestantov-sko vas nastavili. Borili simo se za slovenske šole pred Zvezo narodov. Prosili smo kruha, dali so nam kamen: Dovolili PODLISTEK Zločin in kazen (Nadaljevanje). Po kratkem odmoru je Moric s povzdignjenim glasom rekel : «Sam ve vse to, ni mu treba praviti. Meni ste to povedali in mi s tem prizadeli več boli, kot bi jo njemu. Naj to vašemu srdu zadostuje in bodite z njim usmiljeni. Pregrešil se je nad vami —■ nočem tega olepševati — sedaj je bolan mož, bolan na telesu, iri na duši, z eno nogo v grobu; pomislite na to, prosim vas in odpustite mu !» ! «Odpustiti?» je rekla vdova in obrnila od njega glavo h križu, ki je visel v kotu sohe. — «Ne ! Mogočo mu odpusti Bog — jaz mu ne odpustim. In če sedaj hočete, da grem k njemu in govorim z njim — bom storila to; toda kaj drugega kot to mu ne morem reči». Dočim je žena tako govorila, brez strasti, toda z odločnostjo človeka, ki si jo, v svoji stvari popolnoma na jasnem, so se odprla vrata sobe in priskakljalo je noter pravolaso dekletce šestih let s šol- sko torbico na hrbtu : «Mamica, dober dan !» Ko pa je zapazila tujega gospoda, je v zadregi obstala, držeč prst v ustih. «Marija, pridi sem», je rekla vdova. ((Vidite, gospod; to je moj otrok. In če bi vaš oče kdaj pozabil, kaj je meni storil — to, kar je zagrešil nad otrokom, je greh, ki vpije do neba, do sodnega dne«. Moric ni ničesar odgovoril. Vzel je klobuk, pozdravil in odšel. Ko je •zapustil sobo, je rekla Marija k Mini, ki je ves ta čas stala pri oknu : ((Prosim, odpri vrata — stopnice so temine1 in lahko bi padel«. «Sii govoril z njo? Bo prišla?« je zaklical bolnik plaho svojemu sinu, ko je zaslišal njegove korake v sosednji sohi. Moric je stopil k očetu, ki je še ležal na otomani in ga rahlo pogladil po glavi. ((Mislim, da bo prišla«, je rekel. Bolnik se je dvignil. «Prišla bo !» je ponovil z globokim vzdihom. «llyala Bogu«. «Mor,ic !» — ozrl se je po svoji obleki — «ali sem primerno oblečen? Mislim, da. Daj mi krtačo sem« — odločno je iztegnil desnico — «za mojo brado. Daj mi tudi par kapljic etra — srce, veš, mi včasih neha. utripati — če mnogo govorim«. V tem, ko je Moric skušal bolnikovim željam ustreči, je s strahom premišljeval, kako bi ga najbolje pripravil na vdovino nespravljivost. «Oče», je začel med odpiranjem etro-ve stekleni,čLee, «divoimim, da bo ženska mirno govorila si teboj«. ((-Kako?« Bolnik ga je debelo- pogledal. «Z menoj? — Kdo pač govori mirno z morilcem? — Samo ti, Moric — a samo zato — ker si moj ljubeči sin —•». «Milosti ji vi gospod !» je javil Služabnik, «neka žena je tu —». «Naj počaka !» je rekel Moric, «Tak oj bom prišel«. «Moric«, je zamrmral bolnik. «Ona — kaj ne — ona je? — Malo etra prosim«. S tresočo se roko je vlil Moric par kapljic na košček sladkorja in ponudil očetu; potem pa jo šel bled, težko dihajoč v predsobo, kjer je stala in čakala slabo oblečena žena. S seboj je imela otroka; plaho sie ji je držal za krilo. Moric jo je pozdravil. Temno ga je pogledala s svojimi trdiimi, globokoleže-čimi očmi. «Ne morem reči drugega«, je izpivgo-vorila nadaljujoč razgovor, s katerim ; ga je odslovila iz Mininfe hiše. — «N slovensko družino! so nam Cisto slovenske šole, nemščina se v njih ne sme poučevati. Toda sami bi jih morali vzdrževati. Tega pa ne zmoremo. Zakaj pa plačujemo davke, če bi moraH svoje šole še posebej plačevati? — Ali imate kaj društev ? — Imamo jih in lepo cvel!6. Slovenske so Marijine družbe, slovenska so katoliška prosvetna društva. To je naše u-panje ! Slovenskih zadrug imamo 35. — Kako pa ste politično organizirani? — Glavno središče narodne politike je »Politično društvo za koroške Slovence v Čelov,cu». To vodi vse politično delo. V koroškem deželnem zboru sedita dva slovenska poslanca, v deželi smo priborili 19 županskih mest. Polittiko vodita po1-slanca dr. Petek, zdravnik v Velikovcu, in župnik Poljanec v Celovcu. Tiskamo "tednik «Koroški Slovenec«,' ki se je *clo razširil. Ali ste ga videli ? — Da, lep lin drtbro urejevan, list! Pa »daj bo začela za vas lepša doba! Sli- šali smo nekaj o komisiji za koroško manjšino ... — To je tako : Nemške stranke bi rade pri koroških Slovencih žele glasove. Socialni demokratje ®o prvi predlagali, naj posebna komisija (preišče, kako se nam godi... Krščanski socialci so pritrdili, mi tudi. Pogajanja se še vrše, pa vam kar povem: malo upanja imamo ! — Kako pa je -s strankami med Slovenci ? — Boja, ki ga imate pri vas, mi ne poznamo. Vse naše organizacije temeljijo na krščanskih načelih. Par svobodo-miselcev imamo, a so mirni in ne izzivajo ljudsit.va. Naše delo v društvih in zadrugah temelji na okrožnici Leona XIII. o socialnem vprašanju. To je fundament naše edinosti! Ko smo se poslovili od odličnega gosta, je prišla misel: Take narodne edinosti si tudi mi želimo! Zakaj je naši «e-dinjaši« nočejo ? Kaj nam z delal® piiajo 2 DEŽELE. «Edinost» je na starost postala pobožna. Celo pastirske liste ponatiskuje. Tako je prav. Vsaka *tara itetka, ko se ji bliža smrt, si ovije rožniivenec okoli roke. Bog je neskončno usmiljen, morda ji grehe odpusti, Id jih je dosedaj naro- mi ne pomagamo. ne, tetka, mi ne gremo s (tabo. Kar konio mogli še rešiti in popraviti, bomo skušali sami brez tebe. Samo, Bog nam pomagaj, škode je že preveč ! “Edinost« se opira na «Slovenca« in trdi, da mora biti tako med nami edinost, kakor v Sloveniji slovenska fronta. To pa no stoji, če pride do slovenske fronte v Sloveniji, bo na/rod imel samo dobiček. Vodsltvo M namreč imela v rokah SLS, ki jamči za to. Slovenci bi zrasli v verskem, moralnem, gospodarskem in šolskem oziru — torej tudi v narodnem ! Pri nas pa v edinstveni fronti in pod vodstvom edinjašev, bi narod trpel versko, moralno, gospodarsko... Zato mi ne moremo z vami ! Ako že ne morete drugače, delajte kakor hočete in ■znate. Mi pa bomo tudi delali in ljudstvu pomagali. Mi vemo, da imamo odgovornost pred Bogom — vi pa za čast in interes! ŠEMPOLAJ. Iz našega kraja že dolgo ni bilo nobenega dopisa v «Male m laistu«. Pa se nikar ne čudite ! Na polju imamo veliko dela, ni časa pisati. Med ljudmi je velika ne v olj a, ker z Narodnim svetom ne gre naprej. V «Edinostih beremo toliko člankov o slogi, o Narodnem svetu pa nič ! Kaj pravi poslanec Wilfan, kaj Pravi njegov tovariš Besednjak ? Ali se nista še nič zmenila. Mi, hočemo Narodni ®vet, kdlor ga noče, naj kar naravnost Pove, da ga, ne mara. (Kakor smo zvedeli ^ka goriška organizacija že dva meseca odgovora na svoj predlog. Potrpite tudi vi ! O.pomba uredništva). GROČANA. Tudi iz naše vasi naj pride glas! Ima-društvo «Krasno polje«, ki je lepo cvetelo. Imelo jo že dve predstavi. Zdaj Pa spi. Fantič, le gori vstani ! — Naj tu-■di drugod po deželi vedo, da nismo vsi kmetije tržaške deželo taki, da. bi plesali t,ako, kot tržaška edin jaška, gospoda gode. Bogatini so naročeni na «Novice», mi ^ v ni kmetje in rokodelci pa beremo naš "Mali list«, Bog ga živil! — Za ječmen SIno zorali, za krompir; pa še ne. Semenskega krompirja bo primanjkalo, ker J® lanska letina bila slaba. Trte je bolte-*en lani tako skvarila, da bodo ■kan* sune. Sicer imamo malo vina, pa je prav dobro. Zato pa imamo grenkih davkov črez glavo. Kaj bo z nami, če nas bodo tako hudo obkladali z davki ! R1CMANJE. Veselo pričakujemo vsi praznika sv. Jožefa, ki je naše župnije patrom Daleč po Slovenskem je znana božja pot v Ric-manje za ta, praznik. Včasih so hodili ce-» lo iz daljnje Kranjske Častilci sv. Jožefa sem v tržaški Breg. Predi 178 leti je bila v Bicmanjih le majhna cerkvica sv. Jurija, v njej pa oltar sv. Jožefa. Vsled čudodelne svetilke pred tistim oltarjem ss je zgradila nova velika cerkev v čast sv. Jožefu leta 1749. Sltala je v tistih časih približno 25 tisoč zlatih Mir. Tako je popisano v mali knjižici, katera se na dan o-pasila prodaja pri cerkvi. V svetovni, vojni je cerkev izgubila, svoje premoženje, zato se v teh letih nahaja v težavnejšem položaju. Vrh tega so jo še tatovi letos obiskali, kakor smo svoječasno poročali. No za opasilo upamo, da bo vse potrebno nabavljeno. PODGRAD v Istri. Spoštovani g. komisar ! Gotovo vam je kot bivšemu vojaškemu poveljniku mir in korist drža-vc pri srcu.. In Vaša služba zahtteva, da za ta namen delujete. Tudi, v občini, katero Vi upravljate, mora biti Vaš namen mir in pro-speh Občinarjev. Ker ste v naših krajih in razmerah nov in nepoučen, morali bi se posvetovati z modrimi možmi, kateri razmere poznajo in trezno sodijo. Žali-bog ste se takoj ob nastopu oklenili peščice znanih agitatorjev, kateri se nič ne razumejo na! občinske stvari, ampak iščejo le vsak svojo osebno čast in korist. S takimi svetovalci boste hodili krivo pot. Mi Vam svetujemo, krenite pravočasno s te poti, sicer boste morali nekoč sami spoznati, kako so nevredne osebe zlorabile Vaše zaupanje. Miren Občinar. Iz KOPRSKE OKOLICE. Nič posebnih novic no bom pisal. Povedal bom le, kako kmetu delo gre. Dolgo časa je pritiskal mraz, .potem je bilo mokro vreme, da nismo mogli prijeti za oralo. Zadnji tedlen pa je vreme prav u-godno in zato hitimo, da dokončamo, kar smo zamudili. Zgodnji krompir je na solnčnih njivah že v zemlji. Pri nas po-| sobno radi sadimo erfurtski krompir, ki j jo zelo zgoden in ga dobro prodamo. Pa , bi morali menjati seme, a. takega semenskega krompirja ni dobiti. Menda vlada noče dovoliti uvoiza iz Nemčije, ker jo tam krompir bolan. — Grah je že pognal. Če bo vreme dobro, nam bo vrgel kakšno liro. Pšenica dobro klije. Pred posetvijo smo mnogi kmetje pognojili z umetnimi gnojili. Jaz sem izkusil, da se splača. Kmečkim fantom priporočam, naj napravijo poskuse z umetnimi gnojili, bodo vidteli, kako bodo jeseni zadovoljni. Tudi naj vzamejo včasi v roke «Gospo darsko čitanko«, lepo knjigo gospodarskih naukov, ki jo je poslala Mohorjeva družba. Mladina, delaj pridno na doma či zemlji. Kmetovalec. ŠTANJEL. O naši vasi se zelo malo čita v časopisih. Ne vemo pa kaj je vzrok, ali so ljudje predobri, hudobni ali kaj ? Zato' se hočemo kaj danes oglasiti. Znano je, da obstoja pri nas društvo. Pravilnega imenai skoraj ne moremo povedati, kajti imen ima več ali nobenega pravega; upamo pa, da hočemo to društvo krstiti s pravim in stalnim imenom. To društvo pa je potrpežljivo preneslo 'dvajset let in tako bo letos obhajalo dvajsetletnico, Vseh dogodkov, katere je do živelo v teh dvajsetih letih ne moremo opisafti, ker te zgodovine bi bilo preveč. To pa le hočemo omeniti, da je bilo po svetovni vojnii na vrhuncu vseh sosednih kraških društev. Kmalu pa je dobilo sladko spanje in tako1 počivalo do lanskega leta. Lani, oziroma letos, pa mu je nekdo voščil dobro jutro in voščilo upamo, da bo imelo kaj uspeha. Zato hočemo ob priliki dvajsetletnice prirediti veliko spomladansko veselico, na velikonočni pondeljek 5. aprila 1926. Na vsporedu bo glavna točka Fimžgar-jeva igral «Divji lovec«. Natančnega vspore-da pa ne moremo že sedaj objavilti. Vsebino te lepe igre mislimo da večina po* zna in zato ta dan ne bode ostal nihče doma. Prosimo sosedna društva, da bi to vpoštevala in ne prirejala ta dan, ve. se,lic. Bratska društva iz okolice pa vljudno vabimo sodelovati s kako pevsko točko in javiti prej vsebino odhoru. Torej ne pozabite priti na, velikonočni ponedeljek v Štanjel ! ODBOB. S TINJANA. Pred leti je bil zaupnik ((Političnega društva ((Edinosti«. Sedaj se je vpisal v milici]o. Zakaj se je vpisal? Zato, ker je bil med vojno v Poli kaporal in komandant od provijanta od začetka do konca. Tam je biškote jedel, zato ne more pozabiti, kako lepo je biti kaporal. Trdi orehi Pijmo ga , Kako se bere napis? K?' se j:vi pravilno' rešitvijo, bo de'. - ,. nagrade. Prva 'nagrad;, dobre knjige. Bešiiev j- i 1. aprila. Zilaziraraifti anManmi TRST, v. Settefom -vie št. 6 | Od 9„ do 1* »*, ks 'ii '' $ Z0B02D** ■ ■MBIMRRViPmSRinillHIGBHS i’? R: is K HI »• Kdor rabi Pehiitio. Sivalge ttrojs Singer & naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER S TRNOVO = pri Bistrici in OPATIJA, predno kupi kje drugje. M ■ ■ ■ ■■■ ■■■■■«!■■ »tarna ■■■■■! oB a: a i s siusr EC3SMS: c bsie: : s:: e:s s is i ■■ * Primarij kirurg sanatorija - Villa S. Giusto in občinske S bolnišnice v GORICI 1 Dl. LOJZE m\i m ~ prej asistent na dunajski vseučiliščni “ kliniki profesorja Hohenegga, spreje-“ raa vsak delavnik od 2-3 popoldne “ Corso Verdi 21-11, telefon štev. 196. mi.; S S’.-. .v.v.v.vv.v.v.v.v.v.v.v.v-v.v.- QC 33D5 □C Predno prodaste kože: Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno. Franc Stres, Kobarid. Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da se ni bati konkurence. 30 Jakob Bevc urarna in ziatarna TRST > Čampo S. tižacomo št, S Z«ATO kupuje v vsaki množini po ^najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. PJSIMA8I.TA dl*. M. de Fiort ===== v Gorici ===== Corso Vittor*lo Em. IH, 14 ^ Sprejema od 9-12 in od 2»4 SOJGEE SC ¥ us ni V*, s H /■ "" \ F in ;rw slo enski r ' ,\ iv>'- ■ r h zlatar v jj GORICI] ; i j G ■.■p .ska ulica : 9 : Priporoča wnl9 veliko zs!3<|0 vs-ili vrst ur, zialnine I j v In Grobrnine, vss po'nizkih uanah. [| MiiiiiiiiniiiiiiiiiiriiMiiiHiiiii! !!> 'iiiiiiiHniiiiiiniiiiniiiiit 2' h 'dravnik ^ m m m i ~ p II n ui» Lia Ifl «" .< ■ *; • SRBt i ZOhlK’ i:,. sprejema ; vtoidi MiiUli l 9 »> ‘5 **» *• ■* •* ja at,,. >..a... .-. i, ti p II W 'g ss b liiiHiiiflii -i si-er.? ■■ * --e .tsta spiefema ■ n TvmM št. 201 i» w Ritievičitu nfsproti M JPl dom a ca podjetja. ^iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiik I Ivan Kr že I (f = ima v zalogi vse raznovrstne KUHINJSKE IN HIŠNE POTREBŠČINE H iz Stekla, aluminija, lesa, emajli- =| S rane prsti itd'. — KROGLE ZA = y = IGRO iz ameriškega lesa. — Nizke = = cene! = 3, TRST, Piazza S. Giovanni, št. 1. = ^liiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'H? Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRICO T0FF0LETT0 TRST, Via del PeBce 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENiNE CENE. Zobozdravnik r n Dr. D. Sardoč Spedjallst za ustne in zobne bolezni periekcijoniran na dunajski kliniki ordinira W Trstu Via M. R. Imbrlani 16, I. (Prej Via S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7. Andrej Purič TRST Via Medla it. 6 SB ■ Kovaikl----- — mojster IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela -Železne ografe in omrežja - Takojšnja izvršitev - tedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne relettes- Poprave .spopolnitve. FiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiini^ | Zadružna tiskarna, j = GORICA, VEH PLACUTE, 18. = = == § Tiska za urade, zasebnike in = S društva od najbolj priprostegr 5 = do najfinejšega naročila. §= | | S Medmestni telefon štev. 253. s dtllllllllllHIIIIIIIillllllllllllHlllllllllllllllllllfllllllllllUllllilllll^i itNuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiijk detelje, sočivja in cvetlic. Veii« I ka izborn cvetlic za vrte, soba % ne f.t-d. Čebulčkl datj, tube ros, S begonj, gladlvi i. t. d. Zemlja in gnojila v več vrstah. na zahtevo cenik brezplačno- — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarske podjetje M. GERMAN - TRST Via Michelangelo 718 - prodajalna Via Roma 3. Tel. 12-49. iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii^ ijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiuiiii!- Največja zaloga pohištva = na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 i SEMENA Ustanovljena leta 1897. | Na izbiro 50 celotnih oprem =1 bodisi za spalnice bodisi za obednice % =j od prav preprostih do najbolj razkoSnih | Cene zmerne! Delo trdno! | Pohiitvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke I ANTON BREŠČAK I = VIA CARDUCCI (GOSROSKA UL..) IA ....... Cevljsimica FORCESSm odlikovana v Papfzu in Genovi 1924. z veliko pvemi/o, diplomo in zlato svetin/o TrSt »da eapjptn S vr Sv. Trst GOSPODARSTVO Zemliiika knjiga 'Poiščimo tvoje posestvo v zemljiški knjigi 1 Tvoja davčna občina Knežak ima lastno glavno knjigo. Recimo, da je v tvoji davčni občini 100 posestev, torej v knjiga 100 vložkov. Ti imaš svoje imetje v davčni občimi Knežak. Steviilkai vložka 50. Vzemimo glavno knjigo davčne občine Knežak: številke vložkov tečejo od 1 naprej. Ko pridemo do številke 50, imamo tvoje imetje pred seboj: Lastnik Janez Žagar, sin pok. Luke, iz Knežaka, štev. 25. Ta vložek ima tri liste. Kakšen je prvi list? Prvi list, smo dejali, kaže, kako obsežno je to imet je. Izgiledla pa tako : Pagina : 180 Stran : 180 (Prima parte - Prvi del) Partita tavolare : 50 • Comune catast.: Fontana del Conte. Zemljeknjižni vložek : 50 - Katastr. občina : Knežak. u 08 £ M m — Kumero di časa genere di coltura Hišna številka vrsta obdelovan ja Katast. števdka Nuinero di casa genere di eoltura Hišna številka vrsta obdelove I. zemljeknjižno II. zemljeknjižno telo telo 520 hiša št. 25 524 njiva 521 vrt 525 gozd 522 njiva 526 pašnik »Mlaka« 528 pašnik 527 gozd Prvi del tega lista more imeti več strani, čimveč parcel vsebuje vložek, tem -daljši je. Preglejmo, kaj pravi prvi list. Najprej vidimo, da vložek št. 50 začenja na strani 180 glavne knjige. Prvi list se imenuje tudi list A. Zaito je na vrhu ta črka A. Na levi strani na vrhu je številka vložka: 50. Na desni pa davčna občina. Parcele imajo vsaka svojo številko: kakor ima človek priimek, tako ima parcela kat astralno- številko. Parcele so združene v zemljeknjižna telesa. V drugi del -prvega lisita ali list A (A seconda parte - A drugi del) vpisujemo vse premembe glede parcel. Ako prodaš kako parcelo, se ta parcela briše iz tvojega vložka in se prenese v vložek kupca. Ako kupiš kako parcelo, se prenese ta parcela iz vložka prodajalca v tvoj vložek. V ta drugi del prvega lista se vpisujejo tudi vse pravice služnosti (servitute). (Dalje prihodnjič). Kako skačejo cene. V Trstu- so se iz-; premeni le tekom šestih let cene tako : Živila 30. jun. 1920 20. febr. 1926 kruh —.84 2.58 testenine 1.85 3.60 riž 1.50 3.36 sladkor G,— 6.85 maslo 12.— 22.— olje 8.25 7.44 mleko 1.80 1.60 jajca 0.50 0.65 goveje meso 7.50 7.12 krompir 0.60 0.90 zelenjava 1,— 2,— Skupno so se najvažnejša živila v Trsttu podražila za 41 odstotkov ! Cene na tržaškem trgu na debelo. Pomaranče 120-200, mandarini 200-300, limone (zaboj) 32-37, jabolka G0-450, orehi 100, paradižniki 280-300, krompir 75-90, grah novi 300, sladka repa 90, špinača 260-400, motovilec 400-480, radič 80-520, rdeči radič 450-500, čebula 50-80, česen 400-500, kislo zelje 130-170, zeljnate glave 160, karfljolii 100-150, verzoti 120-100, brokoli 100-140. Cene po Italiji. Pšenica 190-198 lir stot. Koruza 105-126. Seno 60-80. Slama 23-30. Voli 440-G00, teleta 430-780, krave 320-530. Za trgovske vajence. Stariši iz Trsta, ki želijo izučiti svoje sinove za trgovske pomočnike, naj vložijo prošnjo na Urad za osobje pri Delavskih zadrugah, Trst IV. Via Cesare Battisti 21. ZANIMIVOSTI. Po devetih letih. Sestre s priimkom Langes v Fojani na Južnem Tirolskem so prejele letos iz Rusijo pismo od brata, od katerega niso i-mole nikake vesti skoraj celih sedem let. Langes je bil kot bivši avsltrijski vojak zajet od Rusov leta 1915. v Karpatih in je dopisoval svojcem do konca leta 1917. Po izbruhu boljševiške revolucije ipa ni bilo nobenega glasu od njega. Sedaj piše sestram, da se mu je godilo prva tri leta po revoluciji zelo slabo. Pred kratkim so je oženil z neko rusko kmetico in pose duje lepo hišico im več glav živine. Pismo je hodilo iz Rusije v Poadižje okoli: pet tednov. V kraljestvu alkohola. V nekem zagrebškem baru je v pozni noči med dvema gostoma in natakarjem došlo do nesporazuma zaradi računa. Na neko ne baš laskavo opazko e-nega izmed) gostov je natakar odgovori] s težkim udarcem v obraz istega. Tedaj je skočil drugi gost — orjaške postave — in vrnil natakarju milo za drago. Sedaj sta navalila na goste višji natakar in vratar — orjaški zamorec. Toda bila sta oba v hiipu na tleh — močni gost je z enim odpravil z brco, drugega je vrgel v steno. Lastnik nočnega lokala je nato naščuval na gosta velikega psa dobermana, ki se je vrgel na nju in se močnejšemu zagrizel v stegno. Korenjak pa je zgrabil težko mrcino in jo v loku treščil v veliko zrcalo, tako da sta oba — pes in zrcalo obležala na tleh. Razjarjena gosta sta nato vse razdejala, kar jima je prišlo pod1 roke, dočim so bili o-stali gosti, že prej pobegnili. Papež in D’ Annunzio. Znani pesnik D’ Annunzio je na sitara leta spet dobil trdo šolo. Pretekli teden so predstavljali v milanskem gledišču njegovo dramo «Sveti Boštjan«. Drama smeši im ponižuje velikega svetnika, ki je dal življenje za, krščansko resnico. Milanski nadškof je ukazal naj se obhajajo po cerkvah zadostilne molitve. Papežev dnevnik pa je krepko povedal: «V duhu se pridružujemo velikemu za-dostilnemu opravilu Milana in ttrdimo, da bi morali zabraniti, da ubog pesnik, oskrunjevalec svetega, maliči in pači veliko podobo mladeniča,ki naj varje in navdlušuje mlada srca Italije«. Po čem je lira? Dne 3. marca si da! ali dobil: *a 100 dinarjev — 43.50 L. M 100 č. kron — 73.75 L. ja 100 fr. frankov 91 25 L. «* 100 šilingov — 345.— L.. ja 1 dolar — 24.70 L. zs^ 1 fnnt_ - 120 50^._____ _ Stab. Tip S Spazzal - Trieste. C. C. I 746' MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnati]: vrečic. Uvoz ln izvoz na vsa kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. ČEBELARJI! Matične mreže iz cinkove pločevine, 30 X 40 dobite v Trstu, via Giulia 74, Valentinčič.________________■ VARČNA, pridna kuharica, ki ima tudi veselje za delo na vntu, dobi službo v farovžu. Naslov naj sporo-či Mal. listu. V mojih vrtovih imam več tisoč sadnih dreves za presaditi kakor: češpelj navadnih in rumenih, hrušk in jablan. V zalogi imam tudi sadnega vina in jesiha. Kdor želi kupiti naj sporoči na naslov : I. Hrabar, posest, trg. in gost., Brdo, p. Jelšane - Istra.___________________ PRODAM DINAMO za električno luč, 3Vi konjske sile, zadosten za razsvetljavo ene vasi. Ali ga zamenjam za manjšega za 1 konjsko silo. Dinamo je popolnoma zanesljiv. Vsa pojasnila daje lastnik Aloizij Štucin. Orehek, Cerkno. KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE: 1.) da bo zdravo za nogo, 2.) da bo elegantno, 3 ) da bo trdno, 4.) da be cena primerna. F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH. Slovenci l Kupujte samo pni FORCESSINUt ljubljanska kreditna banka Podružnica v Jrstu: Yia XXX Ottobre 11 Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 ; PodruinUes *._______j Centrala v Ljubljani * I gorica, Brailli, Cilji. Emmiij, Knn]. logii«. —-| Delniška glavnica in rezervni zaklad: 1 Msribor. Hitknli, K. Sad. Pia), Sarajevo. SplitJ \ 60.000.000 dinarjev--------- » Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) je odprla od 9V2 do 12.30 in od 14l/2 do 16